f Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah. :- Velja za vse l«to.. . $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daxiy in the United States :- Issued every day except Sundays and Holidays:« TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered m Second-Cla* Blatter, September 21, 1905, at the Fort Office at Hew York, K. Y, under the Act of Congress of March 3, 187», TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^ NO. 144. — STEV. 144. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 19, 1915. — SOBOTA, 19. JUNUA, 1915. VOLUME XXTTT. LETNIK XXm, ZAVEZNIKA STA ZAVZELA MESTO TARNQGRAD. „ STALIŠČE BOLGARSKE VLADE IN ZAVEZNIKI. AVSTRIJCI SO PRODRLI ŽE DESET MILJ V BESARABIJO. — RUSIJI MANJKA MUNICIJE. HCl RUSKEGA POLKOVNIKA PROSTOVOLJKA. — IZJAVA SRBSKEGA POSLANIKA V RIMU. — ZAVEZNIŠKO BRODOVJE SE JE UMAKNILO V ZALIV KEFALO. — TURKI SO STOPILI V KAVKAZU ZOPET V O-FENZIVO. — NALEZLJIVE BOLEZNI. — VENIZELOS. — BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI POSLANIKIH ANGLIJE, FRANCIJE IN RUSIJE. » -o- Z zapadnih bojišč. I Žito ni naprodaj. Francozi naskakujejo.j Odredba zveznega sveta. Prodrli so skrajne nemške pošto- Zvezni svet je odredil, da so vse janke pri Souchez. Velikanske iz- sklenjene pogodbe glede žita ne- gribe v bojih pri Arras. PRI LA BASSEE. bila. če se 1><» umeSala v vojno, o-iio ozemlje, katerega je dala po drugi balkanski vojni Kumunski in tlel Macedonije. Londonska vest. London, Anglija, is. junija. — Tukaj j«- bilo danes razglašeno, da Položaj na vzhodnem bojišču. Dunaj, Avstrija. iS. junija. — I rudno poročilo avstrijskega generalnega štaba so {»lasi: Južno od Sicnave ie vedno zasledujemo Ruse in smo prodrli že preko sovražiiiškc mejf. Zavzrli smo višin«' severno od K rezov a in /.isedli mesto Tarnograd. Na We- s,. j,. Bol pars k a v vseh točkah sPo-res/,-, s,, hoji nadaljujejo. Našim j ra/timela z zavezniki. Sedaj šo četam se je posrečilo priti na ne- postale govoriec. da bi se pridru-l aterih mestih na nasprotni breg. žila Bolgarska Avstriji in Nemči-.Ihziio od Diijestra so se morali Ru- ji, naravnost smešne, si umakniti s svojih postojank pri i Lilvniji. V splošnem je položaj j Venizelos. pri Ihijestru neizpremenjen. j __ . Vzhodno krilo armade generala I <"-ška. 18. junija. 1'i'l.u,> »fenj odbilo tri ,,, L Koelnische Zeitna* je priobei-• kc napa,le. Sovražnik si je na vse ! df.lgo p.,roeil« o volitvah na ,,i- prepnal naše vojaštvo iz Kesara- n° bo faVZ,"mal za voino' bije v It..kovino, kar se „„, pa ni k|.|nb temu. da je h,I pred časom po^-reeilo. Vjeli smo osem častni- W vojna edina reši- kov. ti.oe mož in zaplenili nekaj h V,<,rske- Dni-a,'e bi bi,° seveda' drojnih pušk. Nemško poročilo. Berjin, Nemčija, is. junija. — I/ velikega nemškega generalnega štaba poročajo sledeče: Pri Tariiogradu (gubernija Lublin so Avstrijei in Nentei pregnali Ruse z obeh strani ne kepa malega pritoka reke Tanev. Pono-či je z« eel a Iiuse zasledovati armada generala Maekensena in jih |H»p..ala dalje proti vzhodu. Severovzhodno od Strija je si-t naeija neizpremenjena. Invazija Besarabije. Berlin, Nemčija, 1 s. junija. — I/, poročil, ki so dospela iz glavnega poročevalskega stana v liali-eiji je razvidno, da so se morali Rusi na eeli fronti umakniti na zadnjo obrambno črto pred Lvo-vom. Ruske čete, ki se nahajajo v tem delu. pripadajo tretji in osmi ruski armadi. Obe armadi sla hi-li meseca maja že enkrat poraženi, t«nla zadnji ras sta dobili za dostna ojaeenja in zainoreta zopet operirati. Sovražnik se povsod v velikem neredu umika. Ko je šef avstrijskega general-nega štaba potolkel ruske eete pri reki Sail, je poslal vso svojo armado proti Lhijestru, kjer se sedaj vrše silno vroči boji. Avstrijci so prodrli sedaj že 10 milj v Resa rabijo. Podpira jih močna artilerija. Sedaj ogrožajo mesto »'hotin, ki leži severovzhod-no od Cernovic. 1'mikajoči Rusi branijo z veliko hrabrostjo vsak košeek zemlje. Za seboj |io£gejo vse vasi in pozivajo prebivalstvo, da naj se pridruži armadi. Pomanjkanje mu niči je. Berlin, Nemčija, ls. junija. — Dopisnik nekega tukajšnjega časopisa je sporočil, da ruske tovarne za municijo nočindan obratujejo. kljub temu je pa množina mu-nieije. ki je produeirajo, primeroma majhna. Hči ruskega polkovnika jetnica. Berlin, Nemčija, 18. junija. — Armada generala Maekensena je vjela tudi hčer nekega ruskega častnika, ki je služila kot prostovoljka v ruski armadi. Stališče Bolgarske. Sofija, Bolgarsko, IS. junija.— Bolgarska še ni odgovorila, če je zadovoljna s ponudbami zaveznikov. pač je pa prosila v nekaterih točkah za natančnejše pojasnilo. Ministrski predsednik Radosla-vov je obiskal poslanike zaveznikov in se jim zahvalil za ponudbe. Bolgarske zahteve. Berlin, Nemčija, 18. junija. — Bolgarska je prepričana, da bo do- če bi se tudi Bolgarska in Ruinun-ska pridružili zaveznikom. Vpad Srbov Albanijo. Rim, Italija, is. junija. — Z ozi-rom na dunajske vesti, da sta se Srbija in Avstrija pobotali, je priobčil tukajšnji " Messagero" sledečo izjavo tukajšnjega srbskega poslanika: Srhi so sedaj že četrtič vdrli v Albanijo, da bi enkrat za vselej napravili konec avstrijskim in turškim intrigam. Že pred časom so bili zasedli Drač, toda na željo Kvrope so ga zopet izpraznili. Ko je napovedala Avstrija Srbiji vojno. so skoraj vsi Srbi odšli iz Albanije. Avstrija in Turčija hočeta sedaj pregovoriti Albance, da bi vdrli v Srbijo. Srbi hi bili potemtakem prisiljeni odpoklieati z avstrijske meje veliko množino svojega vojaštva. Srbska vlada ho >eda.j napravila mir v Albaniji: če druga če ne ho mogla tega storiti, bodo Srbi zasedli Orač. Vse vesti, da ve Srbi bojujejo oh strani Av-jstrijeev, so neutemeljene. Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija. 1»«. junija. — Neki dopisnik je poslal iz Carigrada sledečo brzojavko: Ko s,-in ogledoval turške posto-{janke pri A vi Burnu. sem prišel j do prepričanja, da so angleške i čete izgubile skoraj vse ozemlje, katerega so si v tem delu priborile. Ozemlje, v katerem se sedaj nahajajo. je dolgo LSOO metrov in 1100 metrov široko. To zemlje ima obliko polumese-ea in leži severno od (iaba Tepe. Zavezniškim četam primanjkuje v prvi vrsti dobre pitne vode. Zavezniško brodovje se je umaknilo pred nemškimi podmorskimi čolni v zaliv Kefalo ki je oddaljen deset angleških milj od polotoka Galipolisa. Nad brodovjem so se že park rat pojavili turški zrakoplovi in metali bombe nanj. Turška artilerija v akciji. Berlin, Nemčija. 18. junija. — Turški generalni štab poroča: _ Naša obrežna artilerija ob vhodu v Dardanele je obstreljevala včeraj zavezniške postojanke pri Sed-il-Bahru. — Povzročena škoda je precejšnja. Več sovražniških mu-nieijskih kolon je bilo razdejanih. Na ostalih frontah se ni ničesar posebnega prigodilo. Londonske vesti. London, Anglija. 18. junija. — Atenski dopisnik je sporočil neki tukajšni brzojavni agenturi: Po Egejskem morju so zadnji eas skoraj neprenehoma plule angleške in francoske bojne ladije. Skorajgotovo se pripravljajo na nov napad na Dardanele. Pri La Bassee in severno cd tega mesta se je baje uničilo naskaku-joče Francoze. veljavne. — Število mrtvih. POTOP PARNIKA. Nemška pomožna križarka "Meteor" je potopila norveški parnik "Granem" z lesom na krovu. Berlin, Nemčija, 18. junija. — Nemški glavni stan je objavil danes sledeče glede bojev na zapad-nem vojnem pozorišču: ! "Nasprotniki so nadaljevali s poskusi, da prodrejo naše črte severno od prekopa La Bassee, vendar pa so doživeli nov poraz. Naskakujoče čete se je uničilo in' le inalokatereinu se je posrečilo uiti. S Iztočno od Angres, južno od Sm.ehe/. in severno od Keurie so prodrli Francozi naše zunanje črte. Severno od gričevja pri Lo-rette smo opustili soglasno z našimi načrti nekaj ozemlja. j Od 15. junija naprej smo ujeli severno od Arras 17 častnikov in 0.- 000 Nemcev. Knez Radolin osumljen? Milan, Italija. 18. junija. — "Corriere della Sera" objavlja vest, da je bil koncem aprila vsled 01 »dolžbe spijonaže aretiran ptvj-šni nemški poslanik v Parizu, knez Radolin. (Knez Radolin je bil devet let nemški poslanik v l*ari- lueseea leta 1910.) Križarka potopila parnik. Kodanj, Dansko. IS. junija. — fllasom poroči! tukajšnih listov je potopila nemška pomožna križarka Meteor *, 15 milj južno od Christ iansand. norveško ladijo 'MJramen", ki je imela na krovu stavhinski les. Kakor znano je križarka " M«*-teor". v sredo zaplenila švedski parnik "Thorsten" in že prej«« švedski parnik Verdandipotem ko je bil slednji torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna. Križarka je vzela posadke vseh teh treh ladij na krov in neki torp^lni čoln je prevedel ljudi v neko švedsko pristanišče. Provizorični predsednik Francisco Lagos Chazaro. O izjavah treh mehiških voditeljev se je razpravljalo pri kabinetni seji v Washingtonu. WILS0N0V0 UMEŠAVANJE. Zvezna križarka "Colorado" bo že danes dospela na svoj cilj. — Lakota in pomanjkanje v Vera Cruzu. Washington, I). C.. 18. junija. Francisco Lagos Chazaro, novi mehiški provizorični predsednik, je odgovoril na predsednikov manifest in pripomnil, da se AVilsou ne drži obljub, katere je dal pri neki priliki v Indianapolis... namreč, da se ne bo več ..mešaval v mehiško politiko. Kljub temu pa upa provizorični predsednik, da Wilson nima nikakih zahrbtnih namenov, ampak, da je njegova edina želja, da bi prejkomojroče zavladal v Mehiki mir. Danes so člani kabineta dolgo razpravljali o odgovorih Ville. (ar-ranze in t hazara. Kaj se je na kon-ferenei sklenilo, ni nikomur znano. Skorajgotovo bo dal državni department mehiškim voditeljem dovolj priložnosti, da se bodo ze-dinili in izdelali skupen načrt. Washington, 1». ('.. IS. junija. Križarka "Colorado*', ki je včeraj od plula iz San Diego na pomoč ameriškim državljanom \ Yaqui dolino, bo že danes odplula v Cuavainas. (»stali dve križarki bosta v nedeljo na svojem cilju. V Vera Cruzn je nastalo tako pomanjkanje živil in drugih po- trebš«-in. iIh se admiral Capertoi. boji resnih nemirov. Naprosil je mornariški department, da naj pošlje pred pristanišče še nekaj boj. nih ladij. Laredo, Tex., 1\ junija. — Iz Monterey je dospel danes v Xne-vo Laredo vlak s .'UMI begu m-i. med katerimi je bilo tudi lf> ameriških nun. Carrauzovi uradniki so baje rekli nunam, da jih v Mehiki čisto nii'- ne potrebujejo. V mestu Monterey je izbruhnil tifus. Za Poljake. Xewyorški kardinal Farlev je odredil, da naj se jutri po vseh cerkvah pobira za reveže na Poljskem. Pozor, pošiljatelji denarja! Angleška križarka v Peru. Lima, Pern. IS. junija. — An-I .... , gleška križarka -Newcastle ' jej *?enanie POSlljatve V AV8trijO dospela včeraj zvečer v pristani- ^f™0*^«11*11 WJ»b ' šče Paita. Peru ter vzela na krov P™ vodo in provijant. Itojna la lija '^HOLANDIJE m SXANDINA- je danes zvečer zopet zapustila _ "... Dobili smo brzojavno poročilo, pnstanisee. Boj za profit. da se denarne pošiljatve kakor tu di pisma ne morejo več izročati London, Anglija. 1**. junija. —i naslovniku v južnih Tirolah, na AVSTRIJSKO BRODOVJE JE NAPADLO TRI IZTOČNA ITALIJANSKA MESTA, GRANATE SO PADALE V RIMINI, PESARO IN FANO IN POŠKODOVANA JE BILA OBREŽNA ŽELEZNICA. — TUDI V JUŽNI TIROLSKI JE OPAZITI OFENZIVO AVSTRIJCEV TER JE BILO PRODIRANJE ITALIJANOV USTAVLJENO JUŽNO OD TRIDENTA. — GLASOM POROČILA NEKEGA BEGUNCA, SE NAHAJA V OKOLICI PULJA NEKAKO 200,000 MOŽ Av' STRIJSKIH ČET. — TOLMIN, — TRD OREH ZA ITALIJANE. **Morning Post" zahteva dan v nekem članku od Lloyd George-a naj napne slednji vse sile. da se omogoči izdelovanje vseh vojnih potrebščin v deželi sami. V članku se glasi, da so dobički angleških tvorničarjev v gotovih slučajih previsoki, da pa je temu lahko odpomoči. V najslabšem slučaju pa je to manjše zlo kot če gre denar v nevtralne dežele ter nima domače prebivalstvo od tega nobenega dobička. Grški kralj Konstantin. Rim, Italija, 18. junija. — Tukajšnje grško poslaništvo je dobilo danes iz Aten brzojavko, da se je zdravstveno stanje grškega kralja Konštatina znatno zbolj-šalo. Vladar se počuti skoraj čisto zdravega. Vojni jetniki. Berlin, Nemčija, 18. junija. — Število vojakov, ki sta jih vjeli Avstrija in Nemčija do 14. junija znaša 1.600,000. Med njimi je 1,240,000 Rusov, 255,000 Francozov, 24.000 Angležev, 41,000 Belgijcev in 50,000 Srbov. Nov ameriški škof. Rim, Italija, 18. junija. — Po priporočilu konsistorija kongrega-eije je imenoval papež Benedikt duhovnika A. I. Schulerja v Denver, Colo.,^a škofa v El Paso, Tex. Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa poslnje pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. K G .. 10 ... 15____ 20.... 25____ 30 ... 35____ 40 ... 45.... 50.... 6h ... 60 .. 65.... 70 ... 75 ... 80 ... 85 ... 90____ 100 . 110 .30 1.7« 2.60 3.40 4.25 5.05 590 6.70 7.55 8.25 9. tO 9.90 10.75 11.55 12.40 13.20 14.05 14.85 16.50 18.15 Gene : K 12*1...» 140.... 150.... 160.... 170.... 180 . 100.... 200... 250... 300 350 400 .. 450.... 600____ 600 . 700.... 800.... »00.... 1000____ I 19.80 21.46 23.1C 24.78 26 40 38.05 29 70 31.35 23 00 41.26 40.50 57.75 66.00 74.25 82.5« 99.00 115.60 132.00 148.&T 163.00 Ker m cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKBER, 82 Cortlandt 8L, New York, N. T. London, Anglija. 18. junija. — Avstrija .i<* naenkrat pričela z o-feiizivo proti Italiji, tako na suhem kot na morju. Poizvedovalne bojne ladije in torpedni čolni ni-šilei so obstreljevali italijanska obrežna uirsta Rimini. IVsaro in I-'ano ter napravili preeejšno škodo. Poškodovana je bila tudi ob-režna železniea. Tozadevne vesti .i'1 vojni urad v Rimu ofieijelito potrdil. Iz Verone. v bližini avstrijske meje. prihaja sedaj poroeilo. da so Avstrijei tako ojačili svoje rno- da so prič«'li z ofenzivo i/. Mori iti I{«vi-r«>tto pr<»ti Italijanom, ki se nahajajo pri Rrentouieo. ob vznožju Monte Altissimo. Nadalje so pri'Vli z ofenzivo v S« rravale. v I.auardina dolini in tudi v Arsa dolini. lTspehi bojev š»* niso znani. — V današnjem ofieijelnem večernem poročilu v. Dunaja se glasi, da se je z velikimi izgubami za Italijane vrjrlo nazaj pri Plavi dve piemontski brigadi in en mobile-polk. Odbilo se je tudi ponovne naskoke Italijanov v okrožju Ploe-ken. Tolmin, — hrepenenje Italijanov. Tolmin, ki leži na avstrijski hoj ni <"-rti, severno od Gorice, bo kmalu postal drupi Przemvsl ple-de moči in važnosti. Tako se poroča v ofieijelnih objavah s fronte. V Tolminu se nahaja posadka kakih 30.1XW) mož in pole«r tejra ima Tolmin zelo močne naravne in umetne utrdbe. To mesto morajo Italijani na vsak način zavzeti, če hočejo nadaljevati z operaeija-rni ob Soči. V Rim ie dospe) neki pribežnik iz Pulja. največjejja avstrijskega vojnejra pristanišča ob Jadranskem morju. Sporočil je. da se nahaja v Pulju in okolici nad L'lH). 000 avstrijskih vojakov v močno utrjenih postojankah. Ta elovek je eden maloštevilnih, katerim se je posreči! hejr iz Pulja. Sporočil je. da n P bilo na dan napovedi vojne niti enejra civilista v mestu. On je mnenja, da j«-moproče zavzeti Pulj le z ob^tr.-lj.-~ vanjem ali pa dolgotrajnim oble panjem. Avstrijsko brodovje nahaja v Pulju. Obstreljevanje Roveretta. Ženeva, Šviea. junija. "Italijani so pridobili na ozemlji v Diiehenstein dolini", pra^i ljub Ijaiiski poročevalee ••Tribune" — "Italijanske baterije ohstre 1 ju jejo St. Cassain. Italijanske če te so tudi zasedle važne strate«rič ne točke krojr Monte Cristo. Južnoiztočno od Tridenta kon eentrirajo Italijani močne eete da ustavijo eventuelno ofenzivne prodiranje Avstrijcev. V Val Su-srana so razdejali Italijani več o brambnih naprav ter so več ur obstreljevali Rorgo. V Koltraria so se morali umakniti pred števil nimi napadi Avstrijcev, a dne 17 junija so zopet zavzeli prejšnje pozicije ter obstreljujejo sedaj Rovereto. Uničenje ogrskega bataljona. Videm, Italija, 1*. junija. — Iz poročil s fronte je razvidno, da so poslali Avstrijci v boj proti Italijanom prvorazredne čete hrvatskih. čeških in odrskih armadnih zborov. Vse te čete so preiskušene v bojih skozi deset mesecev ter tvorijo strašnega nasprotnika. Glasi se, da je rekel general Cadorna. načelnik italijanskega preneralnega štaba, glede teh čet: — Sedaj imamo sovražnika, ki je vreden našega jekla! Italijanske planinske eete vidijo same razliko ter se bore z več- jo opreznostjo (!). To se je izkazalo v sredo popoldne, ko je več kot tisoč odrskih vojakov pod po-veljst voni nekega podpolkovnika zopet skušalo osvetiti avstrijski poraz (?) ol) Monte Nero. <>trrske «I-et«' so splezale na Vra-ta-planino ter upale s te višine nadvladati italijanske pozicije ter jih obkoliti. Italijanske planinske eete pa so polagoma obkolile Vrata - planino. Nekaj časa niso prav nič odgovarjale na ogenj avstrijskih čet. Ko je prišel konečno pravi trenutek, se je pričelo živahno streljanje in Italijani so vprizo-rili napad z bajonetom. Oprri so bili pognani v beg. a vsak bejr bil nemogoč, ker so Italijani popolnoma obkolili Avstrijce. Vsi so bili ubiti ali pa ujeti. AngJeško-francosko brodovje se je pridružilo italijanskemu. Pariz, Francija, 18. junija. — M ornariško ministrstvo je objavilo danes sledeče: — Angleško-fra neosko brodovje v Sredozemskem morju sodeluje sedaj z italijanskim. da se izvede strožjo kontrolo nad Jadranskim morjem. Boj med avstrijskim in italijanskim podmorskim čolnom. Benetke, Italija, junija. — Sedaj se je izvedelo posameznosti znamenitega boja meti nekim italijanskim in avstrijskim podmorskim čolnom, tekom kojega se je italijanski potopil. Italijanski po 1-morski čoln "Medusa" je bil skrit pod vodo in nedaleč od njega se j«- nahajal avstrijski, istotako pod vodo. Xiti en niti drugi ni vedel za navzočnost nasprotnika. "Medusa" je prišla na površje in ko se je potom periskopa u«.'"-tovilo. da ni v bližini nič nevarnega. je prišla popolnoma na površje. Kitjalu nato je prišel na površje tudi avstrijski čoln ter zapazil sovražnika. Rrez vsak**ira o-br.tavljanja je izstrelil torpedo, ki je potopil "MedOS©.* V nekem drutrem poročilu se trla>i. da se rešili z italijanske, ira podmorskega čolna en častnik mi .štirje možje, ki so padli v avstrijsko ujetništvo. Novo italijansko posojilo. Pariz, Francija. Is. junija. — fz Rima poroča, da se je potom eraljeve odredbe avtoriziralo iz-lajo novega italijanskega posoji-a po 4 in pol odstotkov, prosto lavka in izplačljivo v 2't letih. — Višine novega posojila se ni objavilo. Tri osebe umorjene. Jamestown, X. Y.. 18. junija. — 27letni M. Shaver je ustrelil danes popoldne starega očeta in njegovo ženo. s katero se je oče pomočil šele pred desetimi dnevi in konečno policista George Kendal-la. Konečno je izvršil samomor stem, da si je pognal s puško kroglo v glavo. Odkar se je poročil stari, je mla--li Shaver popival ter večkrat izjavil. — da bo ubil starega in njegovo ženo. — Danes je izvedel svoj namen ter se nato zaba-rikadiral v hiši. V navzočnosti kakih 5000 ljudi je streljalo nanj več policistov, ki pa niso pogodili cilja. T Pretest proti zračnemu napadu. Berlin, Nemčija, 18. junija. — Vlada je izdala danes ofieijelno izjavo, v kateri protestira proti zračnemu napadu na Karlsruhe ter pravi, da se obračajo nemški zračni napadi le na utrjena mesta ali na take kraje, ki so v ozki zvezi z vojnimi operacijami. "8US NARODA" (Slov«tiiic Daily.) Owned and published by the NloTemc Publishing Co. (a Corporation.) * SAKSER, President. » LOUIS BENED1K, Treasurer. 4, Flae« of Business of the corporation and addresses of above officers : V* Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Sa celo teto Tel j a Ust za Ameriko in Caoadu........................$3.00 ~ poll " Uto let*..................... za mt-ato New York----- f pol leta ta mesto New York " I'vropo i pol čet i i«to---- leta_____ trt leta -.. 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 "GLAS NARODA" izdaja vsak daa Lzvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") l«ro«d every day except Sunday« and Holidays. * Subscription yearly $3.00. . AdwtiMmsnt on xrwmcnt brea pcdpi&a in oaobnosti se ne pnobeujejo- - Daoar w] »e blagovoli pošiljati j o 3 Money Order. Pri »pr*.fj)fii,bl kraj« naročnikov pro limn, da ae nam tudi prejftv^j« naznani, da hitrej« najdemo naslovnika Dopisom in poAiljatvam naredite ta naslov; «CLAS NARODA"v 13 Cortlandt St., New York City. TeU»foo 4*187 Co rtland t 44 lift mini) i iriti Položaj v Italiji. Prid nekaj časa se je poročalo, da so m* vršili v Milanu nemiri, viiiili,p pa m* i/, poročanega ni moglo sklepati na pomen dogodka. Sedaj pa je priobčil newyor-wki "World" poročilo iz I>ugana, datirani) z 2S. majem, glasom ka-tevfjra m> se tekom "zadnjih 38 ur vi-šiilk v Milanu upori, požigi, pl«njenja'\ ki so se obračali proti tam vtanujoeim Nemcem in Avstrijcem. Na stotine trgovskih ln», prodajalcu in privatnih stanovanj je bib> razdejanih in oplc-njenih in stanovalce se je pretepalo, vkolikor se jim ni posrečilo pobegniti. Pozneje se jo tudi napadlo ameriško trgovine pod pretvezo. da so v njih zaposleni Avstrijci. Dasiravno leži v Milanu ci I armad ni zbor, niso posredovala vojaške oblasti. Glasom istega porW-ila so častniki gledali izgredi- ter se jim smejali. Celo koneč-11a proglasitev obsednega stanja od strani generala Spinardi-ja, ko h<* je namreč napadlo ameriške trgovine, ni dosti pomagalo, ker hi merodajni krogi niso upali nastopiti dosti energično.. Poročilo je bilo najprvo poslano preko Londona, kjer ga pa cenzura ni puMila naprej. Sele pisma iz T>u-gano v Šviei 00 dospela 11a določeno mesto. Poročilo zveni tako odločno, da n>' more biti nobenega dvoma gle-de njega istinitosti. Mogoče, da imamo opravka s prvotno proti-vojttimi demonstracijami, ki so po/m je i/.premenile značaj. Pasivnost čet je mogoče razlagati na ta jia. in. Tudi je nadalje umevno, da porabijo najnižji sloji prebivalstva v velikih m eat »h čase velikega razburjenja za plenjenje. V JVlo*kvi smo pred par dnevi doživeli isto in pravtako v nekaterih mestih Anglije. Taki nemiri imajo kaj malo opravka s patriotizmom in to jc najboli razvidno iz tfga, da se obračajo napadi in plenjenja proti vsemu, brez razlike. V tem leži tudi vzrok, zakaj je v vojnih časih tako lahko vpri-zoriti na umetni način vojni prijazne demonstracije. Na tisoče b« dnih ljudi, ki žive v pomanjka-31 ju in bedi in iz katerih se rekru-tirajo stavfcokazi, je vedno pripravljenih slediti gotovemu signalu, posebno če se v tem slučaju ni treba bati policije. Dogodki v Milanu pa imajo neki drugi, glotdji pomen. Direktnega povoda za demonstracije ni bilo, ker so bili Italijani dosedaj kolikortoliko uspešni. Najbolj značilno pa je, da si a* o jaške oblasti niso upale posredovati, dasiravno so imele potrebne polno-111 oči. To potrjuje domnevo, da mora biti ljudsko razpoloženje v Italiji zelo nemirno in razburjeno. To razpoloženje, ki je pričakovalo T3 ii -i -1 1 Idavnih časih, o Turkih 111 nadlo- Kes, utehnil sem tskesano, sem imel jireko glave, pa jeze, je- odvmem . _ . . ..... , , 1 gah, o rrancozili 111 živi mladeni-ali človek božji, dela . . . , . , „ , iski krvi. Megla je ležala na po- ze dosti vsa ta leta. Kako bi človek veselih pisal?" "To je, da vsak človek ima svojih dovolj, mežnar pa največ, ko gotovi ljudje z uro v roki čakajo, jeli bom juternieo pravočasno zvonil. Ali reči sem hotel, če veselih ne zmorete, pa pišite žalostne", reče mežnar. "Žalostne? Da se bodo ljudje kislo držali? V teh hudih časih dč le vesela beseda dobro, žalostniii lju, gosta, mlevnobela megla in požirala je srebrne mesečne žarke. Tišina vsepovsod. Le od daleč se čuje mladeniški spev: "V sobotah večerali je fajronta čas. moj pobič i>rijueka čez travnike v vas... " I11 bliža se petje in zopet se odda Ija. valovi, pojema, prihaja, raste na moči in zopet se stopi z me- imajo ljudje sami na prodaj. Injglo in žuborenjem Žile v- eno iKitem s to pisarijo! Sama zamera se navsezadnje rodi iz nje." "Ho, to pa že ni res! Jaz 11a-primer sem vas povsod hvalil, in doktor Matevž iz Zužalč tudi; nu, in če \as midva pohvaliva, kdo je še proti nama! In sicer sem že rekel, vsa gmajna..." Cisto prevzet se mlaja mežnar ubranemu petju. Na krat pa reče jezno: "Kaj ni to Štramelnov tenor, pa Korlijev bas ? Han! Seveda sta. In Kroti«', ta šmentana 1110-drooka nedolžnost je zraven, in Oje seveda tudi ne manjka! Vsi "Stojte! Če res vsa gmajna kaji&irje so^ moji cerkveni pevci, ti pričakuje od mene, liog mi odpusti greh, pa začnimo. Tedaj: Bil je nekoč nek mežnar v bniški vasi..." kalini! Se enega ne manjka. Pa boš jutri čisto pel, če danes zijaš v megli in rosi! Kaj fajfe, kaj modrazi! Zdaj jih imam! Jutri pa "Stojte zdaj vi!" zaukaže mež- bo zopet lireščanje na koru kakor nar. "IjO ne vse v eni sapi! Tu je potrebno osebno poglavje." "Pa naj bo!" © ® § FANTJE PO POLJ' GREDO..." Ril je nekoč nek mežnar v hruški vasi, ki je rad fajfo kadil in v cerkvi orgljal. Drugače pa je vaščanom še življenje sladil ali■ o katerih ^ jnu je k,sal kakor si je kdo izmed nji il^j j(> imel y 0(Vh ^ ni rekel v Pekeevi žagi, če leži najbolj grčavo hrastovo deblo počez!" Pevci se seveda niso brigali za mežuarjevo ogorčenje. Kako tu-*li? Saj niso niti zanj vedeli. Peli so. dokler niso zapeli prvi petelini in ni zavel prvi jutranji pili po zeleni dolini. V nedeljo zjutraj pa jih je mežnar silno grdo gledal; vse modra- želel. Mežnar je namreč imel tudi In oče Jernej je dejal važno: GOSPODINJE. ''Doktor, to mora biti kakšen go-1 _ _ sposki padar, ali pa kaneelijski ' £kric " ! Švedska skrinja ali samekuhar, "To že ni kaj prida!" so odvr- («amokuhalnrk). Drago kurjavo' nili kmetje in zaničljivo stiskali zelo občutijo gospodinje v j mestih. Zato. gospodinja, štedi.' Nu. nekoliko drugače pa je so- napravi si švedsko skrinjo, ona tr dila Nežika, najlepše dekle v fa- ne bo prihranila le kurjave, tem-j rL Ona nač ni sodila po tem, kaj Vt'' tU{1i mnogo časa. Preskrbi si. bo iz študenta, ampak po tem, z»bo5 močnih desk, brez špranj kakšen je. In razsodila je, da ni »n z močnim pokrovom. Zabij vanj napačen, in tudi rada je videla, železne zaklepe, da skrinjo lahko, da je zahajal k nji v hišo ob ne- trdo zapreš, tako kakor se zapi-deljah popoldne ter ji s petjem in rajo navadne skrinje ali kofri. Se-j pripovedovanjem kratil čas. (Jlas da-j pnčin z napolnjevanjem. Za j je imel čudovito mehek 111 sprem- hihko porabiš suho žag:uije, se-j ljal je svoje petje kaj spretno na slamo, lesno volno, drobne ob-j kitari. Rada ga je poslušala, še la»cc itd. Najložje napolniš skri-rajše pa, ee ji je jel pripovedo-'»j® ^ b*sno volno, to so prav drob-j vati. Kaj ]»a ji je pripovedoval? ]li oblauei. Natlači lesno volno O svoji ljubezni? Ne. Dasi je Pr»y tesno na dno skrinje, kakih j mladi mož iz srca ljubil lepo de- "4—•"> eni visoko, nato napolni skri-j klico, tega ji ni nikoli povedal.' njo. ne tako trdo. skoraj do vrha.J Tedaj o tujih krajih in ljudeh? Ako iniaš le en lonec, napravi v Tudi ne, dasi je videl nekaj sve- s-*4 t!i ^"o luknjo, ako imaš dva, ta. Pravil ji je o svojih sprehodih naredi dve tri luknje. V te po-j po okolici. Pravil ji je, kako kras- stavi lonce, ki morajo biti le toli-110 se vidi baško jezero z vrha sil- kl- iz skrinje in jih devljemo zopet sre, ki se boječe skrivajo pred be-> uazai* Na vrhu pokrijemo lonce Hm dnevom, je dejal, in Nežika blazinico, ki smo jo napolnili s je zopet zardela. In potem ji je|senom ali z lesno volno. Tako je pravil o koroških gozdovih, in ta-j tudi prostor nad loncem za :{ pnl-ko lepo ji je pravil, da je Nežika t*«' visoko pokrit s slabim prevod-vzljubila te gozdove, temne in po-!I,ik°m toplote. Najboljši lonci za nosne, da je zahrepenela po njih. | švedsko skrinjo so brez ročajev. In zaželela je v svoji mladi duši, z dobrini pokrovom. Raba šv<-d-da bi nekoč zakraljevala nad ta-(ske skrinje je zelo priprosta, a kini gozdom, nad njego\imi po-, vendar natančna. Vsako jed, ki jo nosnimi jelkami, nad bisernimi hočeš skuhati, moraš pripraviti studenci, nad vilami '111 škrati. Ali kakor ponavadi in toliko časa ku-njen oče 111 imel gozda, dasi je bil iiati na štedilniku, da se skozi in premožen kmet, ker njegovo po- skozi pregreje. To se zgodi za o-sestvo je ležalo v dolini. In Sta- poldne zjutraj, ko kuhamo zaju-dent tudi ni imel gozda, ker je bil! terk. Meso. hžol, ješjirenj. leča in sin ubogega kočarja in vesla rja | druga bolj trda hrana mora najini baškem jezeru. Njegov gozd ju'manj pol ure vreli, predno jo da-; r Prebavna tonika za stare in slabotne osebe. Tudi zelo primerna za rabo okre-vancev. SEVERA'S BALSAM OF LIFE (Severov Življen«ki BsUam . TSc. Priporoča se zoper zapeko. nepre- bavo, slabo prebavo, otrpla jetra, žol-Čnico in ponavljajočo mrzlico- Ni mogel prebavljati. "Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedr.a. sem se počutil veliko boljšega in zdravejSega. Nadlogavan sem bil dolgo časa. ter nisem mogel prebav ijati svojih jedil, toda po rabijenju Severovega Ži-vljenskega balzama, je neprilika prešla m me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vs;m, ki trpijo vsled ielodčnih neprilik." Dymian Moroz. Box 14. Duffield, Mich. "ZDRAVJE ZA ŽENSKE" n.-prilik v - i ■ ~ j 11 k:it<*rili /k:i/..il SEVEROV REGULATOR . vmln<>st i«. Hik:i in 2t>u>kmt :i-< pri; lr. ij v i.j. •..•«» t-..ij.-t.j K:ij./.i.-.. f r-ilj^ii. • uMotij ua V>fv>T.»Vi*t » Ktttil.it.TJ;i J«- jI.'". Scvcrovi eripmvkl s..liitcS>vtote. N.- v.-.eniite nadomestitev. Ako jih 110 nicivte dobiti, n;irt>fijte jih nI daš. W. F- Severa Co. CEDAR RAPIDS 10WA počenim glasovom svojih pevcev, malo prodajalno tik cerkve, kjer . r ♦ 1 * - 1 1 - j . . ' J ltudi tedaj ne, koso se po končam je prodajal rned drugo šaro tudi sladkor, sladek kakor prva ljubezen, in jesih, oster tako, da je pes zacvilil, če mu je kanila kaplja te' tekočine na rep. Ali to ni glavno. Glavno je, da je z vso vnemo gojil cerkveno petje. Lepo petje, to kaj velja! Ce vsa vas spodaj v cerkvi moli, ali dremlje, ali zijala prodaja in nakrat zabuče orgije, starodavne, preperelc orgije, in se v to mogočno bučanje vmešajo peti maši ustavili v njegovi pro- bival samo v njegovih sanjah. To ji je pripovedoval in še marsikaj o lepoti koroške dežele, srčno ljubljene, bridko objokane, dokler ni prišel čas ločitve. Trpko sta se jima tedaj stisnili ustni iu v oči so jima stopile solze; le težko je pustila roka roko. Odšel je v svet in ni se vrnil več. Zaihtelo je njeno srce in odmrlo. Miilila so leta, smibači, lepi in krepki mladeniči so se vrstili. Nežika ni marala za nobenega, dasi jo je oče priganjal, češ: "Th je bogat, ta bo zate! Pijanec ni. ne postopač." In inati ji je dejala: "Nežika, postarala se boš, kdo bo potem še maral zate?" Nežika ni marala za nobenega, in če ji je še tako sladko govoril. In vendar je slednjič vzela mladeniča za moža. niti tako lepega, niti tako mladega. To pa se je /godilo tako-le: Prišel je k nji v vas in sedel je za mizo, in fajfo si je nabasal in prižgal, in potem je puhnil oblak dima predse, pa je dejal: "Vidiš, Nežika, če bi me ti hotela za moža..." "Beži, beži kaj to govoriš!" mu prekine < 1 govor. Ali 011 se ni ustrašil teh njenih besed, mirno je puhal dim od sebe ter nadaljeval: "Ej, Nežika, če bi ti videla moj gozd, drugače bi govorila!" "(iozd imaš?" ga vpraša dekle. "Da", odvrne mladenič in uda- dajalni. Le ko jim je natopil za- ri s Pcstj° P° mizi' "»ozd' ,iu lite van i "frakcij" žganja, je ^.kakšen! Daleč naokrog ni takega. __11.1 •__________i-- _ 1 ; - 1 Za moiesra očeta 111 pela sekira v mo v skrinjo. Loncev, med kuhanjem, vsaj deset minut, preti no jih odstavimo, ne smemo odkri-' vati, da ostane sopara v njih. Ko jed vre, jo postavi naglo v.skri-i njo, pokrij z blazinico in pusti v "jej najmanj 4 ure. Medtem pa j skrinje ne smeš odpirati, da seje! ne shladi. Jedila lahko zabeliš, predno jih daš v skrinjo, ali po-' z ne je. kadar imaš več časa. Predolgo kuhanje v skrinji jedilom prav nič ne škoduje, čez C do 8 ur jih vzameš še popolnoma vroče iz skrinje. Tako kuhanje nam prihrani mnogo časa in kuriva. Vrhu tega je jed. kuhana v švedski skrinji, zelo okusna. ----t Iiad bi zvedel za svojega prijatelja SIMONA TLŠEK. Doma je iz Prezida. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov, da let. Ve ka-| tero veseli, naj se oglasi in pošlje sliko. Tony Pugel, P. O. l»ox 1U. Seovers, Iowa. molklo sicer, ali slišno dovolj pol zapel, pol zainrmral: '£ V sob ot al 1 veče rah je fajronta čas; ste drli se včeraj, dan's počen je glas." In potem je še dostavil: "Dru- Za mojega očeta ni pela sekira njem, in tudi jaz se ga ne bom lotil. I11 jelka stoji sredi njega, debela, da je tri možje ne objamejo. Da. če bi ti videla moj gozd!" Tedaj mn je ponudila roko in dejala resno: "Ilanjža, pogledati ga hočem." "In skupaj pojdeva, kaj ne?" NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik srebrnoeisti glasovi, moški in žen- boste v sob(>t-o P<> P»lju je vzkliknil on vesele, ski: oj, kako svečanostno to do-jh- Pa cerkveno orgije s seboj ni! In če se tuintam kdo, posebno'vzfn: 11 e',,da bodo v nedelj° «« te gospod župan ali kakšen petje- 'liriPave- ljuben tujec, kradoma ozre na kor, oj, kako to dobro d«! "To je moje delo! Oj, le poslušajte; ob vsakem prehodu tega @ § § NJEGOV GOZD. To se je dogodilo pred dolgim "Da, skupaj!" I11 šla sta roko v roki v gozd 111 — skozi življenje. Resnična dogodba. S teto sva se vrnila s potovanja. Pred vratini naenkrat obstane petja vise «e kaplje mojega potu! časom Takrat je ziveb, ob obrez-, m zajavka : _ Poslnžaj škatijo Le poslusajte to sem mrtva ril jaz, jnbaskega jezera dekle, kije da- sem tUa v avtoraobilu. _ 8ta_ meznar brmdci! si s pravičnim lec naokrog slovelo po svoji epo-(ro škat,io v kateri ^ kIohnk ponosom govori izkušeni orgljar. ti. Nic čudnega ni bilo tedaj, da Jaz skogim na fiesto in letjm za In ce potem v nežnem pianisi- so obračali fantje njene in sosed-\Merjemm _ Počakajte, počakaj-mu tope ti glasovi srebrnoeisti... jnib vasi svoje poglede prav po- te, _ ijem za njim _ stara Ja, vrag, srebrnoeisti! Zdaj smo sebno za njo. Takrat je živel v £. ■[ ~ „ ' j - . . . . v .1 , „ , . aKdllJd J" SC v VOZU. pn tej besed, ki dela mežnarju vasi ob jezeru mlad student, vi-, „ Motite se gospod - mi odvr-naj večjo preglavico, ker - le na- , sok in lep, bledih lic m dolgih 1«• ne šofer __ stara škatlja je rav-ra\moart povejmo brnski m«-.Študiral je tam daleč v neukih no tedaj izst ila kakor vL nar se nikoli ni doživel tega vese- krajih za doktorja, kar se dose- -- —-i---- Ija, da bi imeli njegovi pevci sre-'daj še ni culo v njegovi domači USTNICA UREDNIŠTVA, brnočiste glasove. To je, da se vasi. Naročnik. .— Največja avstrij- dila razumemo prav, v soboto zvečer j "Doktor, kaj je to? Oče Jernej, ska ladjedelnica je v Trstu. Manj-j Sedaj se mudi v Pittsburgh, pri pevski vaji so cerkveni pevci ki »te po svetu hodili, povejte še so v Tržiču (Mohfalcone), v Pa-» okolici. res žvrgoleli kakor sami slavci/nami" Lt _ ____Pulju in na Reki. Upravništvo "G1 M N|rod|", Mr. ZVONKO JAESHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potr- 'KRACKERJEV' BRINJEVEC j t najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" Je: 0 steklenic * 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IVIAM O tudi Cisti domači TROPINJEVEC ln SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilerijL \*a>e fene so sledeče: ( Troi'injevee jkt jial. $*J.50, $-.75 ln $3.00 Slovovltz i>er ^al.................$L'.75—$:{.00 Troi»injevec zaboj .................... J !>.00 SUvovitz zaboj ...................... $13.00 "6*3" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00 Rudeča Ohio vjna per cal.....5Bc., 60c., 0.V. Catawl>a iu Delaware i«t*r gal. ......75c.—SOc. Za 5 In 10 pal. posodo računamo $l.o0, za. 25 gal. $—00, za veeja naročila je s K, za f>00 K premije L'2 K oO vin. Pomožni fond za vdove in sirote je ukrenil, da one družine, ki imajo državno podporo, lahko izplačujejo premijo v šestih mesečnih obrokih ; mesečni obrok za kapital 1000 K bi bil orej 7 K f>0 vin., za kapital ">00 K mesečni obrok po 3 K 75 vin. Cim večje pospeševanje te misli na samopomoč bo tudi državo in občine dokaj razbremenilo. Občine in javni in privatni delodajalci so že v marsikaterem primeru rade volje zavarovali svoje u-sliižbeitee. ki so se morali odriniti v vojno iu plačali ali vso premijo ali vsaj znaten del. Pa tudi Iju-domili privatniki bodo iz čisto ka-ritativnih ozirov prevzemali zavarovalne stroške za revnejše vojake, ki premij ne bi mogli sami trpeti. I 'rad na za vojno oskrbo bo po možnosti podpiral vse dogovore med pomožnim fondom za vdove in sirote iu med zavarovalnico "Avstrijski Fenik.s", ker je prepričan O velikem gospodarskem pomenu vojenga zavarovanja. Italijansko vojno brodovje. Italija šteje 20 bojnih ladij, izmed katerih začetkom vojne -1 še niso bile dograjene. Ti štirje nad dreadnoughti so nad 200 m dolgi in je bila njih hitrost preračunje-na na \i't milj na uro. Oboroženi bi morali biti z H topovi, kalibra .'18 cm. Hi topovi, kalibra 15.2 cm in 24 topovi, kalibra 7.«» cm. Drugi tip "r*io-l)uilio" iz leta'1913 ima 13 topov, kalibra 30.5 cm, enako tudi tip "Conte di Cavour". Tip "I »ante Alighieri" ima dvanajst 30.5 em topov. Drugi tipi so sta rejša izvora in sicer «m! leta 1890 do leta 1907. Najstarejša ladija te skupine je 4tKardegna'\ 130 ni dolga, 23 m široka ter sega v vodo H.6 ni. Armatura obsega 4 tope. kalibra 34 em. H topov, kalibra l-» em. topov kalibra 12 em in Hi topov, kalibra 5.7 cm. — Najmanjša je "Emanuele Kiliberto", ki je dolga 111 m ter ima 4 tope. kalibra 25 em, 8 topov, kalibra 15 cm. 8 topov kalibra 12 cm, 6 topov kalibra 7,ti em. 6 topov kalibra 4.7 em in 2 topa kalibra 3.7 cm. Hitrost teh ladij se giblje od Is do 25 morskih milj na uro. Najhitrejši bodo baje novi naddread-noughti: **Ammiraglio Caraecio-lo". < ristoforo Colombo'*, "Mar-rantonio Tolmina'1 in "Francesco Morosini.** <»klopnih križark ima Italija 10. oboroženih je 7 s lopovi kalibra 2 » centimetrov, ostale s topovi kalibra 15 em. Tudi hitrost teh ladij se giblje med 18 in 32 miljami na uro. I^tlikih varovanih križark šteje Italija 15. oboroženih s topovi kalibra 15 in 12 cm. Minonoseev, spremljevalcev pod- F—h 87................... morskih čolnov in drugih podobnih ladij ima Italija 7. Torped-»iih ruailcev izkazuje 49, toda 16 jih lani ob začetku vojne še ni bilo V službi. Odlikujejo se te ladije 'z veliko hitrostjo od 28 do 35 milj. Torpedovk za odprto morje ima- jo 34, ki vozijo povprečno 26 milj na uro drugih torpedovk še 26, obrežnih patrulnih ladij pa 40. Podmorskih čolnov imajo Italijani 32, najstarejši, ki je bil zgrajen za poskušnjo, je iz leta 1896, najmodernejši so bili zgrajeni v Spcziji, tri so jih zgradili lani v Benetkah. Raznih drugih, deloma prav starih ladij za razne vojne namene imajo 35, h katerim je prišteti še ladije za lokalno službo in za podpiranje brodovja pri daljših vožnjah. Takih ladij je 49. Poleg teh ladij pa je zaznamovanih še 24 trgovskih ladij, ki stopijo v vojni v službo kot križarke. Samo 2 taki ladiji sta določeni kot transportni ladiji za ranjence in bolne. Ti dve sta "Re d7 Italia" in "Regina dT Italia". Pismo slovenskega vojaka. Neki goriški vojak, ki se nahaja v Karpatih, je pisal domov pismo, v katerem pravi med drugim : Mestece Bardijevo (madžarski Bartfa, nemški Bartfeld) leži na južni strani sedanjih karpatskih bojev. Spredaj stoje visoki kar-patski hribi, na katerih se sedaj bojujejo hudi boji, zadaj in na straneh se dvigujejo mali in visoki griči. Iz Bardijeva vodijo tri glavne ceste, prva na Zboro, druga na levo proti Gorlicam, tretja v Prešovo (madžarski in nemški Eperjes). V Bardijevu se nahaja železniška postaja in obenem Vonee stranske železniške črte, ki pelje iz Pre-šovega gori. Ta stranska črta je za vojaštvo velike važnosti. Mestece Bardijev šteje okoli bOOO prebivalcev — seveda v mirnem času. Sedaj je tam še kakih :t000 civilnih oseb. Znamenitost v mestecu je krasna in velika cerkev. Ta cerkev je najvišja stavba v mestecu, ki kraljuje daleč na o-koli po svoji lepoti in bogastvu. J'oleg te rimsko katoliške cerkve imamo še eno našo večjo cerkev, potem imajo Rusi svojo cerkev, luteranei, grško-katoliki, in seveda tudi Židje svoj teinpel. Sredi glavnega trga stoji starodavna mestna stavba — mestni muzej, ki po svoji karakteristični obliki vzbuja pozornost vsakega tujca V Bardijevu prebivajo po veliki večini Slovaki in na ulici se sli si jako malo madžarščine. Trgovina pa je vsa v židovskih rokah. Od 110 trgovin, ki se v Bardije-vem nahajajo je le 5 katoliških. Tako ni samo v Bardijevem. ampak v celih Karpatih. Tako je z 2borovem (ki je seveda manjši kakor Bardijev), v Prešovem, v Giraltu, v Stropkovem, v Ilonio-ni in tudi v Košicah je velika večina trgovine in obrti v židovskih rokah. Kljub temu. da tvori slovaško ttrebivalstw> v Bardijevu veliko večino prebivalstva — so vsi zunanji napisi madžarski, in mnogo jih je tudi hebrejskih. Mestece živi izključno od Slovakov, cela okolica je slovaška, a v Bardijevu ne najdeš enega slovaškega napisa. Slovaški pa znajo vsi govoriti, in v trgovinah se ne sliši drugega, kakor slovaščirio. Madžarščine se nič ne sliši, več se sliši nemščine. So|e so vse madžarske. Tu se na-I aja madžarska gimnazija. 8-r«z ~ed'ia meščanska deLIiš':a in deška šola in še nekaj drugih. — Le še v cerkvah se čuje razne pridige v slovaškem jeziku. Ri>» so že bili v Bardijevem o prilik: prvega upadA na our^k.i tla, velike škode niso povzročili. Le lačni so bili. Gospodinja v čije poslopju se sedaj nahaja naša poljska pošta je pripovedovala, da je položila na mizo kosilo za moža iu Imžriio. l*riš'i so Rusi. se u sedli in pojedli vse. Rusov je bilo v Bar.I i je vem .>000. Tam so bili en teden. Proti južni strani so pro drli do vasi Kobile (madžarski Lopnili). kamor je dospela le p;»xru-Ija 12 kozakov. katere so naši pobili. Šest kozakov leži s konji vred zakopanih na malem griču tik Kobile. Kako se pa sedaj živi v Bardijevu ? Kakor znano, se vrše boji pri Z. Naši topovi stoje na desni strani Z. na hribu, kjer se nahaja razvalina starega gradu. Težki topovi pa stoje pri G., ki je oddaljena le 3 kilometre od Bardijeva. V Bardijevem se torej sliši neprestano grmenje topov. Civilno prebivalstvo je bilo začetkom streljanja silno prestrašeno in je pobegnilo na vse strani Ogrske. Trgovine so bile kmalu vse zaprte in mestece je bilo .kakor izumrlo. Na ulici se je videlo le vojaštvo in dolge vrste vozov, ki so bili na potu skozi mesto in vozili živež in municijo Kako je Italija dobila Benetke? našim četam v prvih ognjenih vrstah. Tu in tam je stal črnobra-dat, zamišljen in potrt Žid, v svoji dolgi. črni. ne prav čedni halji.' Ljudje so začctk<^n mislili, da' bo stric Rus spet prišel na obiske' " v Bardijevo. A tega do danes ni Pod tem naslovom prinaša du-bilo še in najbrže ga tudi ne bo najska "Arbeiter-Zeitung" slede-več. V zadnjem času se je začelo či iz peresa zgodovinarja L. Hart-civilno prebivalstvo spet vračati mauna po Friedjungu posneti se-v mestece, ki je začelo polagoma stavek: spet dobivati svoje navadno lice.J "Dober Avstrijec H. Friedjung Trgovine so spet vse odprte in vi- je popisal v svoji znani knjigi zgodi se že zadovoljne židovske obra- dovino Avstrije od 1. 1859. do 1. ze. Kljub temu. da topovi tako- 1866. Kar tam piše. ko z bolestjo rekoč pred vrati Bardijeva grme razkriva napake avstrijske politi-in pojo svoje smrtonosne pesmi, ke pred 50 leti, je tudi še danes se civilno prebivalstvo malo več uvaževanja vredno, ko je Avstri-zineni za to in gre po svojih po-'ja zopet zapletena v velik medna-slih dalje, kakor bi se nič ne zgo-|roden konflikt. Kar se je godilo dilo. Ruski šrapneli se vidijo Bardijeva, ki eksplodirajo gori daleč od mesteca, a prebivalstva to ne vznemirja več, ker se je tem strelom in eksplozijam že privadilo in ker tudi je prepričano, da se stricu Rusu ne bo več posrečilo priti do starodavnega Bardijeva. Naši slovenski fantje dobro po iz j v tistih letih, ni bilo pravzaprav tam nič drugega nego likvidacija spa- čenega dela dunajskega kongresa. ki je vrisal na evropsko karto nove deželne meje. ne ozirajoč se na životvorne sile, ki so se pojavile v narodih po francoski revoluciji; to je bila zmaga trajno nepremagljivega ljudskega gibanja nad predmarčno diplomacijo. Na- znajo te kraje V posebnem spo- rodnost na avstrijska država, v za-minu jim ostanejo občine Smililo. padni Evropi zadnja zastopnica za-Zboro, Cerzes, Cigla itd., kjer so starelih metod, se je postavila bili krvave boje in Rusom priza- preti dve neizpolnjivi nalogi. Ho-dejali velike izgube. Posebno pa j« ohraniti svoje prvenstvo v Bardijeva nihče ne pozabi. Saj je Nemčiji in preprečiti ujedinjenje tam izstopil iz železniških vozov in prišel kmalu od tam sovražniku nasproti. Beg iz srbskega ujetništva Pred par dnevi je dospel v Brod na Savi krojaški pomočnik Štefan Bublič, ki je bil v bojih s Srbijo težko ranjen ter je prišel v srbsko ujetništvo. Bublič pripoveduje o svojem begu tole: V veliki bitki pri Arangjelovcu me je dne 7. decembra zadel drobec šrapnela in me težko ranil Dne 10. decembra so me naši sa-nitejei prepeljali v Belgrad in me z drugimi ranjenci spravili v neko barako. Ko so se Avstrijci zopet umaknili iz Belgrada, smo težko ranjeni, kot nesposobni za prenos, ostali v mestu. Kmalu so v mesto vkorakali Srbi; prenesli so nas v srbsko vojaško bolnišnico v Bel gradu, ki je najmodernejše u-rejena in delujejo v njej skoro izključno ameriški zdravniki. Postrežba je bila brez vsake graje in hrana dobra. Ko se je moje stanje zholjšalo, sem doznal iz pogovorov med strežniki, da se oni ranjenci, ki so sposobni za transport, spravijo v notranjost dežele. Ker sem bil slišal, tla so v notranjih krajih Srbije izbruhnile kužne bolezni, sem sklenil, pobegniti. Cez Savo ni bilo mogoče, ker jo Srbi ostro stražijo. Namenil sem se tedaj pobegniti preko Grčije. Ker govorim srbski in je bilo v Belgradu le malo čet. sem se lahko izmuznil iz mesta. Zavit v srbski vojaški plašč, na glavi četaško kapo. sem nekega dne zapustil bolnišnico. Pod plaščem nisem imel drugega oblečenega nego srajco in spodnje hlače. Od nekega delavca sem si kupil staro pouošeno obleko, kev sem imel še nekaj denarja, in odrinil proti jugu. Čez bolgarsko mejo tudi nisem mogel, ker tudi to močno stražijo. Moj beg ni bil brez nevarnosti, ker nisem govoril srbskega narečja, kakor je v notranji deželi običajen. Toda izdajal sem se za četaša, ki je izgubil svojo četo, in uspelo mi je izvrstno, ker se četašev ne nadzoruje posebno strogo in so med njimi Srbi vseh narečij. Tako se mi je posrečilo priti do Niša. Tu je stvar postala enostavnejša, ker je jezi-kovua različnost vedno bolj pisa-nn in je lažje priti skozi. Tu iu tam sem se vozil kak kos z železnico, in sicer sem se vozil kot četaš na ploščadi odprtih voz brezplačno. Po dolgem, težavnem in nevarnem potu se mi je končno posrečilo priti čez grško mejo in v Solun. Radi napornega večtedenskega poslovanja. na katerem sem užil mnogo pomanjkanja, so se zočele zopet boleče oglašati moje rane, tako da sem dospel v Solun zelo bolan. Kljub temu sera se globoko oddahni v zavesti, da sem se rešil srbskega ujetništva. Podal sem se k našemu konzulu, ki mi izprva ni hotel verjeti, da sem avstrijski vojak in da sem pobegnil iz ujetništva, ker se nisem mogel izkazati z nikakimi listinami, toda konč- nemških držav in zajedno je ho tela ohraniti svojo pozicijo v Italiji .kar je bil glavni kamen napote laškemu ujedinjenju. S Pije-montom, predboriteljem za laško edinost, se je zvezal 1. 1859. Napoleon III., ki je imel sicer tudi samopašne namene, eegar politika pa je slonela na narodnem prin-cipu, katerega je priznaval. Posledica te koalicije je bila za Avstrijo izguba Lombard i je in laških sekundo genitur. Ze takrat so se za-čuli v Nemčiji značilni glasovi, ki so povdarjali tako. kakor je to storil Lasalle v eni svojih najboljših brošur, skupne interese Pru-sije in Italije proti Avstriji, ki je stala njihovi mnamenom na poti. A šele Bismarck je sklenil v aprilski konvenciji 1. 1866. od Napoleona protežirano zvezo med Prusi in Lahi, ki je zapletla Avstrijo v boj na dveh frontah. Italija ni nikdar smatrala svoje vzhohne meje, katero je dobila leta 1859, kot definitivne. Od Napoleona diktirane sklepe v Villa Franki po zmagoviti vojni sta smatrala vlada in ljudstvo vedno kot ponižanje. Hoteli so celo Italijo, Benečijo in Trentino. Ljudstvo ni poznalo nobenih diferenc zaradi cilja. Različne vlade so se sicer morale ozirati na vnanjepolitične potrebe in so morale biti različnega mnenja zastran sredstev in u-godnega trenutka; toda vse so smatrale za svojo dolžnost, da se poslužijo prve prilike, ki se jim nudila. Avstrijska politika tej situaciji ni bila kos. Vodilni možje so omahovali med upom in strahom; v svoji — od Friedjunga tako krasno opisani — kratkovidnosti niso bili v stanu staviti si en cilj in ga zasledovati, in bili so docela nezmožni, s krepko možatostjo se u-preti nemi govornim vplivom. Deloma iz pomanjkanja dalekovid-nosti, deloma proti svojemu boljšemu prepričanju so pustili, da je državni voz drčal navzdol. Pač so nekoliko upoštevali pomisleki vojakov, ki so opozarjali na težave vojske na dveh frontah, in omahovali so dolgo sem in tja, ne da kaj sklenejo. Ko je bila prusko-la-ška konvencija že sklenjena, so poskušali zaveznike razdružiti; hoteli so odstopiti Beneško, a ne Italiji .ampak Napoleonu, katerega so napravili na ta način za odlo-čevalca, in hoteli so Beneško odstopiti ne brezpogojno, ampak samo proti odškodnini v Šleziji, katero bi vzeli Prusom, če bi ostala Italija nevtralna. Ko je postajal diplomatieni položaj vedno sit-nejši in Dunaj čimdalje nervoz-nejši, so se na Napoleonovo zahtevo odrekli tudi odškodnini in se izrekli za odstop Beneške že pred vojno. Toda bilo je prepozno; Italija je bila že z pogodbo vezana in prvi minister La Marmora se je odločil po nekolikem obotavljanju za pogodbo; do tega koraka ga je privedla misel, da noče prejeti Beneške iz rok Napoleonovih, čegar zaščito je bilo treba leta 1859. tako drago plačati, in pa dejstvo, da je postajalo ljudstvo v času neodločnosti in čakanja vedno strast nejše in bojevi-tejše. Mogoče bi bil odkrit in ja- je zavzela, da na vsak način odstopi Benetke Italiji, najsi zmaga ali podleže, zato pa se je garantirala papežu njegova posest; če bi Avstrija kaj pridobila v Nemčiji, naj tudi Napoleon v Nemčiji nekaj dobi. Benetke so torej bile izgubljene, Avstrija se je pa morala vseeno vojskovati na dve strani. Friedjung sklepa: "Vojna v Italiji se da opravičiti le, če bi bili resno poskušali varovati svoje meje. Na to pa vlada ni več mislilla. toda njeni predsodki ji niso dovoljevali več. da stopi z laško vlado zastran Benečije v neposredno dotiko. Italija je bila namreč nelegitimna država, in zato je bilo treba posluževati se Napoleona, naj legitimne jšega vseh vladarjev. Etiketnemu vprašanju na ljubo se je zaigravala usoda države na dveh nezadostno pripravljenih bojiščih". — Mi bi pristavili, da s splošnega — ne samo z avstrijskega — stališča vojna za obrambo tedanje državne meje tudi ne bi bila opravičena, ker so bile Benetke z Avstrijo pod vsakim pogojem nenaravno združene, česar ni bilo mogoče vzdrževati. Na vsak način je to zgodovinski unikum, da se država krvavo vojskuje pod najslabšimi pogoji za deželo, katera je bila ne le nev-zdržljiva, ampak že odstopljena. To je bil triumf prestižne politike, ki stavi videz nad resnico. Ta politika je dovedla Avstrijo do Kraljevega Gradca in je oživljala sovraštvo Italijanov za dolgo časa. Mogoča je bila le zaradi tedanjih nemogočih političnih razmer v Avstriji. Ljudstva ni čul nihče, ljudski interesi niso bili zastopani, in ozek krog neodgovornih o-seb je odločeval usodo države. Židje hočejo Palestino. V Italiji so ustanovili poseben odbor, ki naj dela na to, da se na mirovnem kongresu, ki bo sledil sedanji vojni, izroči Palestina Židom. Na čelu tega odbora stojita bivši italijanski ministrski predsednik Luzzati in pariški baroni Rotšild. Tudi ruski Židje se zelo zavzemajo za misel, da bi se iz Palestine napravila židovska država. 'F EJ0E k Za smeh in kratek čas. d NA LETOVIŠČU. - Poglej, kako je lepo v dolini. Ce je v dolini tako lepo, zakaj si nas pa zvabila na hrib? SEJA PR0HTBICI0NIST0V. no se mi je vendar posrečilo kon- Ven odstop Benečije Italiji vojno zula prepričati o resničnosti mo- še preprečil, ker vojna ne bi bila jih navedb, nakar me je spravil v imela v tem slučaju nobenega po- italijansko bolnišnico, kjer sem mena več- Avstrija pa. se za tak popolnoma ozdravil. Potem sem "i mogla odločiti; pač pa je ... - , . _ sklenila dne 12. junija s Francijo prejel od našega konzula potreb- poprodbo< katero je Beust p0znej0 ne potne listine in se peljal čez imenoval "naj ne verjetnejši akt Odrin, Sofijo in Rumunijo domov, kar jih je kedaj videl. Avstrija se Slovenskim pevskim društvom sirom Amerike: POZOR! Med večletnim delovanjem v tujih pevskih društvih sem zadel ob pesmi, ki so pravi biseri na umetno-pevskem polju. In čemu ne bi presadil tujih cvetk na domači vrt? I>anes so presajene in v Greater New Yorku se pojejo ter postajajo — narodne! A čujte predgovor v oni knjigi: Pevci Evo Vam cvetk s tujega vrta! Tuje so, a zato nič manj prijetno dišeče. Duh časa nas sili, da spoznavamo drug drugega tudi — v pesmi. V dvajsetem veku pretiravati z glupim šovinizmom, ignorirati duševne proizvode narodnosti je — absurdno in ker je pesem govor srca, molitev duše, a sree enako do zadnjega atoma drugemu srcu, je potemtakem pesem mednarodna, skupna last — iievčeva! Seveda ne smemo kot Slovenci prezirati ter zanemarjati svojih t>esini; pestre so, ker s<. divne in — naše! Žal, da je tako malo teh cvetk! Segel sem v tuji vrt. natrgal ter oble kel v domače krilce kito "tujih" nem ško-angleških pesmi, in, sodeč l*> dosedanjih posrečenih poiskusih. sem se prepričal, da pojejo greaternew.vorški slovenski pevci z veseljem tudi "tujo" pesem. V originalu sem pustil edino-le klasično-lepo "My old Kentucky home", ker to pesem pojejo i druge narodnost: le v izvirnem angleškem jeziku. Zbirka začenja s ftesmijo 1.) "Ko ponosen orel i»esem dviga se"; za njo prihaja veličastna 2.) "Svoboda" — glej, zdaj ori klic po zemlji: Bratje smo enaki vsi; 4.) Pomladna pesem: Odpri srce, cvetoč je dan; 5. > Hišica očetova, z bariton solo: Domov, domov srce me žene; G.) Samotar jeva nočna iiesem N'oč, tiha noč, čuj moj itozdrav; 7 Vražji bas z vodilno arijo za 2. bas; 8.) I>ra$ra. lahko noč. z bariton-solo: Zapri nebeško ti oko; 9.) Stara nizozemska pesem: Ko zaori pesem moja, prvi bas vodi; 10.) Dekliea in metulj, nabirala je cvetja v gozdu, pa "a buterfley flew toward her and kissed her lii»s so fair"; 11.) Večerna; lli.) O plavooki devi: Dekle, glej na tem-le mestu, pravim ti. prisežem ti; 13.) Slovo junakovo: Divjajo konjiči in poka strel, junak i>a za det umirajoč bere še zadnjikrat mate rno pismo in se poslavlja od drugih___ 14.) Lovčevo slovo; 15.) My old Kentucky home; 16.) Solza: — solza nt zabim ti nikdar, ki tekle so za me; 17.) Kaiiela: Kaj se blesti-le — na goro tam zroč — in zvonček mali kliče romarja v božji hram; 18.) Zdravica: nazdravlja Stvarniku, ki nam v vinu, tolažbe da, pozdravlja domovino, materno oko. napija vrli Slovenki in navsezadne pravici. ki obsoja slo...! Opevajo se najslajši pesniški predmeti v zbranih akordih. — Pesmi s«, pravi biseri ter ne pretežke. Slušalec ; jih ne nasiti, slušal bi jih venomer. Knjiga obsega 50 strani; poedine par titure si pisane na finem, trpežnem pa pirju in vezava je tudi ukusna. Društva, sezite po knjigi, po tej redki zbirki! Cena ni pretirana, društvom popust, pevovodji en izvod — gratis! V zalogi IVAN M. ADAMIČ. pevOTodJa slov. pevak. društva "Slavec" 1336 Fincoln Phee. Brwkbu. N. Y. Zrn vsebina oglasov mi odgovoriš M BrtdauitvQ n« V gostilni. Poznal jo je. _ Porcija je tako maihna, da je r> - - , , • • . . . . ' J i Žena itn ie umrla in se«laj bi si skoraj videti ne morem. ■ , -*, , . , . - , , |-ad nabavil kakejra ptica, ua bi — lioste pa račun toliko la/.je .. . . •, videli. •izje ^ njim kratkočasil. i'rotlajalec ptičev: — Veste V Pred sodisčcm. „ ... kai! Vz"inite teira i>apato hladno, preprosto, skoro predrzno odkritosrčnostjo. V:i ga je priljubijala povsod, razen pri ženskah, da si je po gostilnah pokvaril želodec, da m je priženil lepo vilo iu čedno posestvo iu da splošno vedno ve. kaj tlela. Iu v tem hi mu skoraj morali pritrditi. Kar se tiče njegove gospe, je težko kaj reči. ker je znano, da se ni v tem vprašanju niti na najhahatejše strokovnjake brezpogojno zanesti, iu jaz rad in brez strahu priznavam, da mi tu ne gre sodba. Vendar mi pa bodi dovoljeno omeniti, da je imela nenavadno visoko čelo. nepravilen obraz, toda zelo razumne oči. kot jih še menda nisem videl enakih. O profesorjevi vili na Dolenjskem pa menim, da smem izpregovorit veljavno besedo, in pravim: V tej hiši ni hotel rojen biti. živeti in umreti. Stala je na pristojnem hribu— niti na hribu ne — na nizki ravani. svetla, zamišljeno se smeh-ljajoča. kadar jo jc obsevalo soln-ce, mirna, varna, topla, kadar je preko pokrajine vihrala zamolklo tuleča nevihta, in če bi vi, ki je ne poznate, kdaj proti večeru odprl* okno na nje verami i, ko lahno-rdeča, lahuozelcna sijnina dolenjskega neba namaka mirne, zaspa no položcac dolenjske griče in resne, okrušene razvaline starega gradu tam na jugu. stavim, da bi pomeknili široki, pleteni stol bliže k oknu. sedli, se naslonili z de snieo in podprli glavo ter se brez miselno zamislili v ta lepi dolenjski večer na cele ure. kot sera se mnogokrat tudi jaz. zamislili se v vitko reko. v rose žejne travnike, v žareča |»olja in zlasti v svetli mrak ueba, srce pa bi vam iskalo mirnega čurstva, ki ga ni še nihče označil s pravim imenom in ki je najlndj podobno veseli hvaležno nosti. Dolenjski večer je preeu- den--------\ Ne. Niti besedice več o tem. Na- menil sem se pripovedovati o golobih iti sem sedaj po ovinkih prišel do profesorja. Toda poezija je moja slabost — kakor je rekel pesnik uredniku, kar mu je ta rad pritrdil — in čeprav si prisegam pri vseh Olimpčanih. da se ne bom več ukvarjal s to rečjo, me vendarle včasi premaga slaba navada. Sedaj pa urno k profesorju iti nato h golobom ! Za <"loveka. bolnega od ostrega mestnega vonja, od plehke učenosti in zverižene poezije, od gibčne mt st ne duhovitosti iu visokih misli. od vsega tega nenaravnega, bedastega mestnega življenja, je bila profesorjeva vila in njegova druščina kako zdravilo. Miren, domač. prostodušen, kakor jc bil. je sovražil vse diskusije in se je skoro nevede nagibal k resnici, vsled česar se je bilo z njim zelo težko zaplesti v prepir. Znal je govoriti z nekim važnim poudarkom o naj-ne/.iiatnejših stvareh, kar tako o-lajša občevanje iu medsebojno združuje, ter znal molčati, ne da bi spravil človeka v zadrego, in ko sva marsikateri večer presedela po celo uro na verandi, kadeč in leno zamišljena ltog ve kam. va si pri slovesu z nasmehom vodila lahko noč. kot dva mladeniča, ki sta si pozno v mrak razkrivala sladke skrivnosti nemirnega *rea. Ko sera lansko leto pozno popoldne potrkal na njegova vrata, »e je odzval iz sobe s svojim silnim. globokim glasom, kakor bi >dganjal tatove in ne sprejemal »oste. Xato sem zagledal njegov •epi. tridesetletni obraz globoko sklonjen nad papirji pri mizi ob >Knu; potem jc za godrnjal nekaj popolnoma nerazumljivega o Iju-leh, ki sc spomnijo na Dolenjsko šele takrat, ko jim v Ljublja-li vro od vročine možgani, zapi-;al še eno besedo in mi podal roso ter s strašnim glasom mesto pozdrava zakričal: 44 Rožamunda !*' Na ta precej nenavadni klic je uriliitela v sobo gospa, vsa preplašena. in----no. kaj T____črez dobro uro smo sedeli na verandi pri večerji iu črez tri dni so bile pozabljene vse drobne ljubljanske Imlečine. Tam torej in takrat sem izvedel povest o golobih. Ali se smem na vas zanesti? Ali ljubite golobe, in če jih ljubite, ali ste opazili, da je v golobu nekaj čisto posebnega, _česar nim^ mM noben drugi ptič, nekaj popolnoma golobjega? Dejal bi skoro, da iina golob vse slabe in vse dobre lastnosti prijaznega, ljubeznjive-ga, malo razvajenega človeka ; pa če ga gledate zjutraj, ko še pol-zaspan prist opica iz gnezda, sede na streho, nagne glavo in z naslado izteguje sedaj desno, sedaj levo perut, kakor človek, ki je ob pozni uri vstal in .sedaj dviga, širi roke ter z nasmehom čuti, kako mu še po vseh žilah plapola sladka. nočna lenoba; ali če ga pogledate tedaj, ko s svojim krotkim, | mirnim očesom zre na široke prsi, jkovinasto se lesketajoče v solucu, in si počasi s kljunom urejuje pe-resce za perescem, kakor mladenič, ki stoji na pol v strahu, napol : v upu z glavnikom pred ogledalom; ali tudi tedaj, ko dvorljivo hodi na dvorišču krog golobice, nemirno in naglo obrača glavo in ji hiti dopovedovat nekaj zabav-' nega in smešnega, d oči m ga ona j vljudno, toda precej mrzlo in raa lomarno — skoro preko rame — pogleduje: če ste kdaj tako opazovali golobe, in če se vam je zahotelo, tla bi prijeli to drobno, plašno stvarco v roke. čeprav samo zaradi slasti, ki jo občuti dlan, ko drvi preko mehkega, svilnatega perja, in da bi začutil pod prsti naglo vtripanje prestrašenega go-lobjega srca. tedaj boste verjeli profesorjevi povesti. .laz ji verjamem, ker sem že od mladega rastel skupaj z golobi. Videl sem premnogo parov, ki so znašali svoje prvo gnezdo, in uča-kal. da so njih pravnuki valili in skrbeli za lepi zarod do neštetih kolen. V onih starih, dobrih časih, ki so minili, da se nikoli več ne vrnejo, in ki se jih mi mlajši spominjamo samo kakor v snu, ker so se takrat že nagibali k zatonu z žalostno, krvavo zarjo, o-značujočo hudo dobo, zapisano samo še v starih povestih in starih spominih, da si z njimi stari ljudje motijo in varajo v dnevih bede otrpla, preživela srca. ki se ne morejo sprijazniti z mislijo; minila je stara slava, umrl jc lepi čas. ki se ne znajdejo v vihravem drvenju novega življenja; v onih dobrih časih se je zaplodilo pri našem starem očetu golobov brez broja — nikomur ni niti na misel prišlo, da bi jih štel. Poleg velike hiše. kjer je bila bogata trgovina starega očeta, je namreč stalo na dvorišču majhno poslopje, sezidano K«ig ve čemu. odločeno goslačem. ki so prihajali z visoko naloženimi vozovi razbitega pohištva in se črez leto in dan zopet selili, opravičevaje se. da jim ni mogoče plačati stanovanja. A kaj je bilo v onih dobrih časih staremu očetu za denar, tedaj, ko so polja sama rodila, ko se je trta ce dila medu, da si trgači ob trgatvi lizali prste, ko jc napravil v prodajalni tri dovtipe iu pri tem zaslužil desetak? Tedaj je naš ded hodil vesel in gosposki po trgu s tistim svojim dolgim topim korakom. po katerem ga je poznal vsak otrok, visok in postaven, lepega, moškega liea. poštenega pogleda, v katerem je vedno dremala šala in nagajivost. Župniku se je še odkril, toda prijateljsko in zaupno. a sodniku le tedaj, če je sam prvi posegel po klobuku, sicer je pa menda vse ljudi tikal. Vrata na dvorišče so bila vedno nastežaj odprta in ni bilo skoro dne, ko niso privihrali v goste iskri konji z lahko kočijo, polno žejnih in lačnih. veselih ljudi. Tedaj sc je ded zasukal na peti. začel razgrajati v hiši s svojim mogočnim glasom, vpil nad hlapci na dvorišču, da so tekali zbegani krog vprege in bili drug drugemu na poti, skočil k vozu iu pol vlekel, pol dvigal goste iz kočije, starejšim stiskal roke in jih tolkel po rami in plečih. mlajše ščipal v lica in kričal kričal do hripavosti brezmiselne besede, bučno odpiral hišna vrata. rinil goste v sobo, prekucaval stole, tolkel po mizi, dokler ni bilo na njej ogromne steklenice sta rega vina. in potem šele. ko se je v kozarcih lesketalo sladko zlato, se je oddehnil in obmolknil, da gostje povedo, kdo so in čemu so prišli. Pravzaprav pa mu ni bilo veliko na tem, da izve, kdo so, ker je to sproti pozabljal, in čemu so prišli, tega gostje sami navadno niso vedeli: prišli so, se napili in na vesel di, }>ozno v noč ali malo pred zarjo ali pa tudi šele drugi dan zopet odvihrali, široko vihteč in močno nategovaje vajeti, da so lepi konji visoko dvigali široke vratove in kot besni divjali skozi ulice, nevarno zanašaje lahko kočijo krog voglov. V tistih dobrih časih je naše sorodostvo bilo vej nato in tisočlisto kakor star, grča v hrast, ki še v svojem drugem stoletju poganja zdrave mladike (sedaj je le še kot' brezplodna vrba ob nmaranem potoku, ki se ji že suši zadnja korenina v peščenih tleh), in stari oče je sprejemal in gostil strice, botre, bratrance, tete, ujce, sestrične in prijateljev brez števila, ki ni nikoli prej slišal o njih. Ko so sedali na . vozove in se hoteli zahvaljevati ali jkaj, se je ded smehljal, ves razigran iu malo omoten: "Ali, kaj boš s tem! Danes ste prišli vi k meni, jutri jaz k vam, če me bo volja. Poženi in srečno vozi!" A komaj se je voz premeknil, se je naenkrat domislil, ga zopet u-stavil in začel vpiti nad deklo: 4,Julka. da bi te komar pičil! Kaj ne veš. kako je navada pri nas! Kaj bomo ljudi žejne gonili iz hiše T" In uboga Julka, vsa trudna od silne postrežbe, že nevoljna iu začudena nad nečloveško žejo teh ljudi, ki so ves dan pili kot voli, teče s steklenico in kozarci ter jih deli med goste na vozovih. Toda ded se iznova ujezi in razgraja: "Kaj boš s kozarci? Manira si jih je izmislila in ne žejni ljudje. Ob tla z njimi, kdor je pameten!" In že jc zužvenketalo lepo, tenko steklo ob kamen, da se konji plašijo, mlajši gostje, močno veseli. posnemajo deda, starejši se muzajo ali hrupno smejejo in potem kroži steklenica od roke do roke, od ust do ust in staro vino teče obupno v brezdanja grla. Tako je gostil naš ded sorodnike in prijatelje. Pa ne samo teh. Shramba in klet jc bila vsakemu »dprta. čeprav ni mogel obljubiti, ila poplača sprejem z vabilom; in kadar je prišel v hišo popoten lovek. mu niso pokazali vrat, dokler se je pametno obnašal; ko je vesel odhajal, je ded še kričal za njim: "Srečno hodi, in kadar prideš zopet mimo, se oglasi!" Samo to je rekel, toda pogled mu je govoril: "A če me srečaš na cesti, se od-krij in me pozdravi!" Tako je bilo v tistih starih časih, ki se jih mnogi še prav dobro spominjajo, in jaz sam vidim še kot skozi meglo ono lepo, bogato hišo, kupnega veselja. Že mnogo let pozneje, ko sem bil študent, me je enkrat ustavil star prijatelj mojega deda in mi dejal: "Da, da. V tisti hiši se je spilo več vina kot vode. Kaj se hoče? Vse 1111110." j -drti Jaz sem te na te besede naglo prestopil, da zakrijem svoje strgane č revi je. globoko zardel, in menim, da sva se ujela v mislili.. Toda kaj vse to vam mar, ki te se pripravili, da poslušate povest o golobih? Tudi so ti spomini bol žalostni kot veseli; res, govorimo rajši o golobih! Pod streho tistega malega poslopja na dvorišču mojega deda, > katerem sem prej govoril, je bilo kraljestvo golobov. Kolikokrat sem v otroških letih splezal naskrivaj po vegasti lestvici gor, o-prezno odrnil stara vrata ni boječe stopil v to skrivnostno golob-jo hišo! V prvem hipu, ko sem prišel s solil ca v mrak podstrešja, ki ga je razsvetljevalo samo majhno okence s pročelja iu slabotna luč, svetlikajoča sc v dolgih, ozkih trakovih skozi špranje vrat, nisem razločil skoro ničesar, le nenavadno oster ».lull me je zaščege-tal v radovednem nosu. Obenem se j«' bosa noga lahno vdrla v mehko plast na tleh, kopičeno skozi več kot pol stoletja, spomin že davno izumrlih golobjih rodov. Nato je zašuinclo iz vseli kotov kakor veter, široki samci in vitke samice so prestrašeni prhutali o-krog okna in bežali iz mirnega doma, potem je pod streho vse kakor izumrlo in lc od zunaj je bilo čuti. kako samice hitro, žalostno grulijo, t loč i m se sanici oglašajo jezno, odločno in v presledkih. Jaz sem počenil, se stisnil v kot in čakal. Ko se je privadilo oko teme in uho globokega molka, sem jel razločevati gnezda in bele pare drobnih jajčec v njih in negodne. z rumenim puhom za silo porasle mladiče; vroči, zatohli zrak podstrešja je lahno trepetal njihovega žalostnega cviljenja. Nekaj težkega. dušečega je v takem brezskrbnem, bogato obljudenem kraljestvu. ko vanj nenadoma pride-re močan sovražnik, ko zbeži vse. kar je odraslega in močnih kril, z doma. ter ostanejo le nagi mladiči. nemočno ležeči v gnezdih, s široko zevajočimi kljuni, plašno pogledujoči v temo, polno groze in neslutenih nevarnosti — in nehote sem jel zadrževati dih. Čez nekaj trenotkov se je prikazal na oknu prvi golob, tako širok, da je zaslonil vso odprtino, se ozrl na levo in desno po podstrešju, za-grulil z globokim, raskavim glasom in se nato varno približal svojemu gnezdo. Za njim so prihajali ^ drugi, oprezni, previdni, nezaupljivi— . malo za tem se je ves 'golobnjak zopet razživil in jaz sem napel Tišesa. Ponavadi me je ravno tedaj začela klicati stara mati. Slišal sem jo. stoječo pred hišnimi vrati, kako vpije preko dvorišča z višjim glasom, s tistim svojim zvenečim glasom, ki sem že po njem vedno J spoznal, ali je treba hiteti ali ne, .ali bo treba na delo ali v kuhinjo j po kos kruha, obilno namazanega ' z medom. In ko sem se bil že skoro ■ odločil, da stopim z ljubljenega j podstrešja, tedaj zaslišim babico, kako jezna izprašuje deklo: "Kam se je že zopet skril, paglavec? Kadar ga nihče ne kliče, je kakor nalašč vedno pod nogami. kadar ga pa potrebuješ, se bo zaril v mrvo in se ne bo oglasil, trmoglavec, čeprav bi ga že konji zobali!" Jasno je, da po takih besedah nisem več mogel dol. Nepokvarjenemu otroku de krivica najbolj hudo — in jaz naj bi bil trmoglav! Zakaj neki? Zato, ker gledam golobe! Kaj sem komu na poti. če sedim tu v kotu in se skoro dihati ne upam? Sedaj seveda ne morem več dol. Tudi jest ne pojdem in spat tudi ne. Jaz naj bi bil trmast ? Ne, sploh ne pojdem dol, dokler ne pridejo pome in me s silo odnesejo----Tako sem sklenil svoje premišljevanje, in ostal. Dekla je preteknila vso hišo. preiskala hlev in klet. obletela dvori šče, obračala prazne sode. odpirala zaboje, ki jih je bilo v drvarnici vse polno, skratka: pregledala vse skrivne brloge, v katere sem se zatekal, kadar so grmeli v hi ši — ter o vsem tem zasopla in zbegana poročala babici in sled njič še pristavila, da v vodnjaku čudno šumi voda, iu da je vse mogoče pri takem otroku, kot sem baje jaz. "Seve". se je razjezila babica 4 ■ Utonil je! Kaj pa! Pred včeraj šnjim je dvakrat zapovrstjo s hruške pade. pa je še v tretjič plezal nanjo. Čudno, da nisi šla gledat v dimnik, če se ne suši med klo basami, avša!" Glasovi so se izgubili v kuhinje in jaz sem še bolj zakrilil svoje u žaljeno srce, zlasti ker nisem pa del s hruške predvčerajšnjim, te-muč že pred enim tednom iu kei sem bil prepričan. «la pojde babica vendarle naskrivaj pogledat v vodnjak. Kakor sem dejal: ves golobnjak se je zopet razživil. Povsod so šumela gnezda, vitke golobice so se hitele pogovarjat z visokimi, po jočimi glasovi, tožilo so si materi ne skrbi, hvalile lepi naraščaj, ob rekovale svoje može: sprte sosede so se zmerjale iz bližnjih gnezd, očitale si hinavsčino. jezičnost. ničemurnost, svetohlinstvo, podti kale druga drugi skrivne grehe iu natolcevale o nezvestobi; dve mladi golobici sta stali ob oknu, sramežljivo pogledovali na sosed no streho, kjer so se solnčili tuji golobje. in si nekaj skrivnostnega šepetali ter se razposajeno smejali. neprestano skriva je lepo, ne umno glavo v mehki pernati o vratnik. Starejši golobje so okrogli, leni, globokoumni gospodje, ki se ne menijo za prazne ženske čenče in se ukvarjajo s pametnimi rečmi. Neprestano letajo vun in uoter. kajti skrbeti družini za vsakdanji kruli je v prvi vrsti nji bova dolžnost; če postanejo in se pomenijo, govore tehtne, premišljene besede, z globokim, prepričanim glasom, ki mu je na prvi mah poznati: poštenjak jc izpre-govoril. izkušen, razumen človek — golob, sem hotel reči — in ne kdorsibodi; nekateri so se na stara leta preveč razpasli, perutnice že težko nosijo tolsto telo. muči jih menda tudi naduha in putika. zakaj domov prihajajo zasopli in utrujeni ter takoj beže k toplemu gnezdu kakor starci v zapeček in komaj utegnejo odgovoriti spotoma znancu na vljudno vprašanje. (Pride še.) Odvzeta odlikovanja. Cesar je preklical odlikovanje treh nastavljencev podonavske pa-robrodne družbe, katerim je bil podelil za hrabrost v službi pred sovražnikom srebrne zaslužne križce na traku hrabrostne kolajne. Ti trije nastavljenci — pišejo se Beer, Sehrada in Schafer — pa niso bili prav nič žalostni, ko so vrnili svoja odlikovanja, kajti mesto srebrnih križcev so dobili zlate, takisto na traku hrabrostne kolajne. Na podlagi naknadnih poročil je namreč cesar odločil, da zaslužijo vsi trije večje odlikovanje, kakor pa srebrni križ. Da se že podeljeno odlikovanje prekliče in zamenja z odličnejšim — to je gotovo redek slučaj. gCENIK KNJIG W/ katere ima v zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. S/ \ v ----)l MOLIT VZNIKI; Duhovni boj :—.60 Evangeljska zakladnica =—.50 Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat —.50 Jezus in Marija «—.40 Marija Varhinja •—.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezana $1.20 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi —.50 Rajski Glasovi, elegantno vezano Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1 Sv. Ura, elegantno vezano $1 4v. Ura, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Vebesa naš dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški —.40 —.90 .20 .20 1. 1. POUČNE KN JI IX: ibecednik alovenski, 74tan vhnov nemško-angleški tolmač, vezan Uiglesko-slovenski in bIo- vensko-angieški slovar -ierilo prvo, vezano ierilo drugo, vezano ierilo tretje, vezano 'erkvena zgodo%'ina >obra kuharica, vezano domači zdravnik, vezan >omači živinozdravnik Evangelij bčna zgodovina 'esmarica, nagrobnice \iljedelstvo 'opolni nauk o čebelarstvu, vezan *ostrežba bolnikom *rva nemška vadnica 'adjereja v pogovorih ^chimpffov nemško-sloven- ski slovar !chimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovar nemško-slovenski (JanežiČ-Bartel), vez. dovenska kuharica, vez. dovenska Slovnica, vez. •lovenska pesmaric^ 1. in 2. zvezek po Slovensko- angleška slovnica, vez. ipisovnik ljubavnih pisem Spretna kuharica, brosir. Trtna uš in trtoreja :Tmna živinoreja »Tmni kmetovalec 'iirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.25 »—.50 —.40 —.30 *—.40 —.40 —.70 $3.00 —.75 —.50 —.50 —.45 —.40 i—.60 ♦1.20 $4.00 $1.00 —.50 $1.00 —.20 —.35 —.25 $1.20 $1.20 $2.00 $2.50 $3.00 $1.25 ■—.60 $1.00 —.40 —.80 —.40 —.50 —.50 —.50 Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt vezano Krištof Kolrnnb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? Lažnjivi Kljuke« Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicij© Mir Božji Miklova Zala Mirko Pošt en j ako vii Na divjem zapadu, ves. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovestl, 1., 1. in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, ▼o«. Pasjeglavci Prihaja č Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in. 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskcm gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi Vojna na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Življenje na avstr. dvoru ali Bmrt cesarjeviča Rudolfa $3.00 —.20 —.40 —.50 —,2t —.23 —.28 —.20 $1.00 :—J25 i—.7# r-.35 —.20 30^ —.30 —.M r—.30 —.20 —,2i i—.15 —.20 —.26 —.18 —.80 $1.00 —.36 —.28 —.20 —J29 —.28 —.20 —.18 —.45 —.86 —.26 -.28 $5.68 NABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: _ iaron Trenk ' •—.20 'ielgrajski biser —.20 Seneška vedeževalka _.20 Sitka pri Visu —.80 Hodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico ■—.40 Hoj s prirodo .—.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali •—.15 Oesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —J20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost >—.60 Svstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, .—.20 Hlapec Jernej .—.60 Hubad, pripovedke, 1. in X zvezek po —^0 Hnstrovani vodnik po Gorenjskem .—.20 Izlet v Carigrad .—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka <—.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobruio *—.20 Jaromil —.20 —.86 —.28 —.86 —.88 $1.85 —.86 —.56 —.36 —.36 i—.26 —.78 8PILMANOVE POVESTI? 1. zv. Ljubite bvoje sovražnike —.28 2. zv. Ifaron, krščanski deček ,—.88 4. zv. Praški judek —.28 6. z v. Arumugan, sin indij-Bkega kneza —.28 7. zv. Sultanovi sužnji —.21 8. zv. Tri indijanske povesti i—.38 9. zv. Kraljičin nečak —.38 10. z v. Zvesti sin —.80 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.38 12. zv. Korejska brata <—.30 13. zv. Boj in zmaga —.38 14. zv. Prisega huronskega glavarja <—.38 15. z v. An gol j sužnjev r—.30 16. zv. Zlatokopi —.36 17. z v. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.38 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev ,—J29 19. zv. Mlada mornarja — .88 talija; . , ; Zbirka gredaiiških \gn. '~r Brat sokol —J8 Cigani —48 Dobro došli ~ —.28 Doktor Hribar J8 Dve tašči —.28 Pri puščavniki t—.26 Putifarka t—M Raztresenca i—.38 Starinariea i—JUB V medenih dneh —J86 Zupanova Micka »—.88 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristiČne, božične, novoletne in velikonočne, komad po >—.68 ducat po t—St Z slikami mesti. New Torka po —18 Album mest New Yorka ■ krasnimi slikami, mali —.38 veliki —.78 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poitnina je pri tmM le Btimiaai mUŠEVALM ODBOB: Sduer, predsednik. 81! Cortlmndt St., New York, N. X. Tajniki: Kaliah. 6119 St. Clair Are. Cleveland, Ohio. Rudolf Troti, 303 W. Central Park, New York, N. Y. Mn Jacer, blagajnik. 6241 Upton Are. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ca podružnica Rama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John J * sni. VsaLa vplačana avota bode potrjena po blagajniku Ln razglašena po slovenskih llstlb. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. _ Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. 'ca, ranjen. — (Jlasom uradnega Ranjenci in bolniki. Bolnišnica p<*roeila je na severnem bojišču Anico je pustila nekaj starejši Te režiji v varstvo, ki je pa otroka pustila samega. Otrvk je zašel v lužo in utonil. Lovski zakon potrjen. Cesar je sankcijoniral lovski zakon za Kranjsko, katerega je sklenil deželni zbor kranjski. Prepoved. Na podlagi ministrskega ukaza z dne 8. maja 1!»15 deželna vlada nakupovanje živine pot ova je od liiše do hiše po vsej vojvodini Kranjski od 14. maja 1915 naprej prepoveduje. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali. Vojaški dcpusti za dela v vinogradih. Deželna vlada je razpo slala c. kr. okrajnim glavarstvom odlok, ki pravi med drugim: C. kr. ministrstvo za deželno hrambo je sporočilo c. kr. poljedelskemu ministrstvu, da se smejo tudi vinogradnikom (vrnogradskim delavcem) dovoliti dopusti najdalje za 14 dni. Začetek dopusta določijo doželnobrambni oddelki c. in kr. višjih vojaških poveljstev dogovorno s političnimi oblast vi I. stopnje na podstavi krajevnih razmer. Podobno odredbo je ukrenilo c. kr. vojno ministrstvo. Deželna vlada je sporočila c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu za zadovno vprašanje, da bo z »žirom na različne razmere glede rasti dovolila dopuste vinogradnikom v političnih okrajih: postonj-s-keni, litijskem, krškem, Novomeškem, črnomeljskem in kočevskem. Potovanje vojaških obvezancev v inozemstvo. Po ministrskem a-kazu z dne 25. julij i 1914 je vojaški dolžnosti podvrženim prepovedano prekoračiti meje monarhije v inozemstvo. Izjeme more dovoliti v posebno ozira potrebnih slučajih politična deželna oblast v sporazumu z vojaškim teritorijal- No Ka i transportu dne 14. P« Jablonki v Karpatih padel po- nim poveljstvom. Ker je torej za d drugimi boluiini in ročuik Krati Darovec, c. kr. av-|stranke, bivajoče na Kranjskem, . J.:tv, sled--i"-i Slovenci: skultant v Novem mestu, doma iz predpisan sporazum c kr. deželne K:..n. Klopee, okraj Novo — Fran Kulavcc. posest-j vlade v Ljubljani in e. in kr. vo- Diji. k Anton, Kopriv- "ik v Novem mestu štev. 113 in'jaškega poveljstva v Gradcu, rao-ij Kad;«vljica. _ Dolen- Pixlirradom, je bil pri umikanju' rejo stranke le tedaj računati na n. škocijan. okraj Krški«. » Valje\a na hWc«b bojiŠČn ra- pravočasno rešitev piošenj, Če jih r Fran. P.niirora, okraj v nogo in od tedaj nI več vtaže najmanj 14 dni pred name- niesto. — Fajdiga Julij, glasu o njem. Najbrž je v srb- 4 ire gori Jožef. Kranj- *kem ujetništvu. I -...i '-'oi.i okraj Radovljica. —Ju-, V ruskem ujetništvu. Novome-\.iii Alojzij Ljubljana. — Kalau sčan Gustav Vidic je pisal, da se I v un.. rM-suiea. okraj Kranj. — že tri ledws vozi v rusko ujetniki ii.fr Jo/. f. N"^e, okraj Radov- štvo in da je zdrav. — Iz ruskega !jiea. Kopač Ivan. Naklo, okraj ujetništva je pisal svoji ženi An-K1,tuj. K ».iiik Jo/. t', Sj>. l»»-la, ton Itajec, posestnik na Mal. Slat-oki-aj Kranj. Marinko Ivan, niku. da mu naj odgovori, ker že ; je. okraj Ljubljana okolica.1 štiri mesece ni dobil od nje odgo-Mencinger Ivan. Begunj«*, okr. vora. Žena mu je sicer pisala, a K.-nlovljiea. — Pirih Ivan. Brit of,'njenih pisem on ni prejel. Zdrav • m. ,ij Kranj. Poillesnik Davo- je in nahaja v guberniji Mari-: -i, K,i •' , "kraj Ki>ko. — Po- j jinsk. nekje blizo To maka v Sibi-to.-uik K ran, Karniee, okraj Ra-jriji. — "Rdeči križ je naznanil dovljira. Prešeren Martin,1 Alojziji Knafele iz tVgelniee št. Ljubljana. Ro/man Jožef, Boh.I 12 pri Prečini, da je njen mož A-Bistriea. okraj Radovljica. — Sue loj/.ij Knafele bil 5. novembra u-Andrej, Doh-nja vas. okraj Po-! jet v Karpatih in sedaj biva stojna. Šari Anton. Za.^pe. okr. Nižnjem Novgorodu. Fran Bašelj, Kado\ Ijiea. Št ros Jožef, Stare posestnik na Jami .št. 4. fara šmi-Fiižine, okraj Radovljica. — Vis- helska. je svoji /.«-ni pisal že dva-b r Jožef, (inuijna. okraj Krško.— krat. Prvo pismo je dobila krog Zel. iie Jo/, f, Vrhnika, okr. Ljub-: Velike h'Wm, drugo, datirano 24. Ijana okolica. Zupan Fran, Bo-' fobruarja. je dospelo te dni. Piše. ih > . . okraj Radovljica. Zero- da biva zdaj v mestu Sarapul na \ i «• Matija. Pretrg, okraj Radov- reki Kama, gubernija Vjatka. Ijiea. Pravi, da biva v kasarni, kjer na Umili kranjski vojaki. V tirad-j gorkem iu ima dobro hrano, oprani po holni>nicah d > L maja vila pa skoro nobenega. A vendar umrli naslednji kranjski vojaki: i hrepeni po domu. da bi si podali Mart n."-i.- Alojzij H7. pcšpolk, i/, desnice in se zbrali pri domači mi-V r em na Notranjskem- Troutelj 'i z ljubimi otroci. Rad bi vedel, Jo/ef IT. pp.. St. Jurij pri tiro- kako kaj rastejo otroci, ali so supljem; Bajee J«»žef 17. pp., Št. zdravi in če se še kaj spominjajo Peter pri Novem mestu; Virant očeta. Potem naroča še druge go-Rati>lav. praporščak 27. pp., sjHwlarske stvari in pozdravija tu-Ljuhtjana. — Bajee Jožef, črno-
  • 1. 7 v (iradeu umrl dne 2. v majorja vsled svojega hrabrega maja. Zapustil je doma ženo s tre- vedenja pred sovražnikom, mi nedoraslimi otroci. j Okreval je. L Knafele iz Kandi- Iz izkazov izgub. Bohinec Fran. j(. je bil vsled napora pri težkih 7. lov. bat., 1. stot.. Zalog, ujet.— havbicah 14 dni doma na odmoru in se je zopet vrnil v Gradec. Iz Jablana j»ri Mirni peči poročajo: Na severnem bojišču je pa- Dmovšek Ivan. 7. lov. bat., 4. st., Zagorje, ujet. — Jug Josip. 7. lov. bat., nadotn. stot.. Kal. ujet. — Knafele Prečna, Moj/.ij. 7. lov. hat. 2. St.. del Fran Rest, doma iz Jablana ujet. Odla/.ek Fran, št. 20. Roj.m je bil 27. avgusta 2li. .1 -m. p.. 7. M.. Dole. ranjen.— is!»l. Bil je vzgleden mladenič ter vmes, včasih, če je napačno slišal. Kadet Zehner Alojzij. .">:{. pj»., 8. st.. Krško, ujet. — Ajster Mihael, 17. pp., 1. st.. Cerklje, ujet. — Burnik Anton. 17. pp., 4. st., mrtev. — Cajnkar Blaž, 17. pp., r>. st., mrtev. — Kristan Ivan. 17. ravanim nastopom potovanja pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča. v policijskem okrožju Ljubljana pa pri e. kr. policijskem ravnateljstvu in prilože vse potrebne dokumente, zlasti izkaze o vojaškem službenem razmerju. ŠTAJERSKO. Premeščen. Iz Maribora poročajo: V Bruck ob Muri je odšel dne 10. maja Avgust Lukačič, ad-junkt Južne železnice. Bil je preme«*'en. V slovenski narodni družbi Lukačič ni le užival splošnega ugleda kot zaveden mož, bil je vrhu tega tudi znan humorist, na kojega račun se je marsikakšen večer zabavala vsa narodna družba, ki je posečala naš "Narodni dom". V narodnih društvih je bil Lukačič nad vse vesten ter točen sotrudnik, ki je naložena mu dela izvrševal vedno redno in vestno. Prav posebno sta mu bila prirasla na srce železničarski Ciril-Meto-dovi podružnici, kojih predsednik je bil, ter "Dramatično društvo", kojega blagajnik je bil. Obe podružnici sta že v prvem letu svo-jega obstanka prispevali pod njegovim vodstvom v tako izdatni meri. da sta želi vseobče priznanje in laskave poli vs. V. Blagajniško mesto Dramatičnega društva je prevzel Lukačič že pred dvema letoma in to pod precej težavnimi okoliščinami, ki jih je pa vse premagal. Kaj se vse popiše o vojakih! Dunajska "Reichspost" priobeu-je z bojišča opise raznih oseb in med drugimi opisuje nekega štajerskega Slovenca tako-le: Uči-telj, štajerski Slo-venec — njegovo ime, kakor tudi ime njegovega »"'uge se je glasilo čudno blagoglasno — je bil nekoliko gluh in je malo govoril; le poslušal je, ob priložnosti je posegel z besedo vnet m vzoren viničar kljub nje- z neprimerno; imeli smo z njim govi mladosti. Služil je pri 17. ppJSVoje prijateljske šale, on pa z na 1<>. stot. Pri Mogoli v Galiciji jejin;. Hd je častnik pri trenu in uničila ruska krogla njegovo živ- nam je prinašal v zapuščeni kraj ljenje: zadet je bil naravnost v pošto. "Zame kaj?" "Ne, zate ni srce. Tudi njegov brat se nahaja „jg tu. le za poveljnika in za dok-PP-, štab. ranjen. — t'ot Jakob. na bojnem poJju. — Iz Jablana je *orja." Segel je iskaje v žep. "Poli. pp., 1. st.. ranjen. — Hribar 1 ] fantov in mož na bojnem po- J glej. zate je tudi nekaj tu. sem či-.L sip. 17. pp., ti. stot.. ranjen. — lju> So še večinoma vsi zdravi, ra- sto spregledal. Danes smeš mirno Janežič Ivan, 17. pp.. 2. st., Lin- zen Antona Bobnarja, ki je bil ra- plačati dve steklenici šampanjca. ,)a, ranjen. — Kovač Anton, 1<. njen pri Grodeku v roko, in pa Imaš veliko pošte." Pa je ni nič pp.. 1. Stot.. St. Rupert, ujet. — Fra-na Rešta. ki je. kot zeoraj o- imel. Poznege je postal živahnejši Krašovec Ivan. 5. drag, p., Stan in en j eno, padel. — V Jablanu je in je začel celo razkladati svoje trg, mrtev. — Križiitan Fran. 17/ umrl Florijan Drcnik. star 81 let, politične nazore, izboren človek in pp., 2. st., Mlaka, mrtev. — Per- p0 dolgi, mučni bolezni. Pokojnik srčno dober tovariš. Na Vodici je par Ivan, 17. pp.. 1. st., Dobrniče, j,, bil priden gn«podar in več let bil še tih, je pridno netil ogenj in in nam smo vzeJi časopisi. yi škatljiee cigareto — je že tu, I"" I* »II, J«, pp.. i. si., 1'OO.MU^-, je nn pricien go«pooar in vec iec bil še tih, je pridno netil ti jet. — Pire Alojzij. 17. pp. štab, ^ občinski svetovalec. V njegovi hi-' metal vanj hlode in draeje mrtev. — Poženel Karol. 17. pp., ši so se vedno nahajali slovenski pomolil, kolikorkrat sm 2. st.. mrtev. — Resman Ivan, 17.'časopisi. ;z škatliiee eiMretn _ i* r pp., 2. st„ ranjen. — Skrivanič Marko, 97. pp., 8. st., ujet. — Zo-££ Andrej, 17. pp., 2. st., Brezovi- otrek Btonil. Marija ^Iurzelj iz gorečo vejico pod nos, dobri go-Dol. Kamene ima pri svojem do- spod Ivana Zladoljeva. —* To je mu precej globoko lužo. Dveletno zanimivo, kajne, rojaki T KOROŠKO. Ranjeni in bolni vojaki. V rez. bolnišnici št. 1 v Celovcu je bilo 16. maja 6 častnikov in 1087 mož. Od 10. do 10. maja so bili v to bolnišnico sprejeti od domačih čet ranjeni in bolni vojaki: Nad-poročnik Alfonz Iludetz, dom pp. št. 4, in poročnik v rezervi Ferd. Frauseher, polj. top. polk št. 9.— Od 7. pj>.: korp. Avgust Petušuik. korp. Oton Trost, poddes. Tomaž Gfrerer; pešci: Fr. Platzer. Ferd. Kogl. Martin Tamnik, Ar-gel in J(»si]> Sehmolzer. — Od p. top. p. št. 9 topničar Fran Gruber. — Od dom. f>p. št. 4: pešca Valentin Heilingcr. Janez Stangl. — V rezervno bolnišnico sirotišna vojašnica v Celovcu so pripeljali štiri ruske obolele vojake 183. pp. iz tabora ujetnikov v Greifenbur-gu in iz Ilutnberškega gradu. Snaženje bolnišnic. Dne 17. maja so začeli rezervne bolnišnice v Celovcu korenito snažiti. Plačane strežnice in ordinaeijske pisarice; so oilpustili, ker je število ranjenih in bolnih premalo. Kje je moj bratrance VINCENC _ Za gramofonske plo. »ŠUM? Doma je iz Krašnje, po- Columbia grafofone, zlatnino Sta Lukoviea pri Brdu na Go- ^ "rc^Tniuo obrnite se name. renjskem. Pred 9. leti je dospel' A. J. TERBOVEC, v Ameriko in se nastanil v, *'rontenac> Kani. Vale. Kansas. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se sam javi. — Marie Šum, 15714 "Waterloo Rd., Collimvood Sta.. Cleveland, O. (19-22_6) (7—11 v sob) HARMONIKE Iščem svojega sina FRANKA SMFK. Svoječasno je bival v Barberton, Ohio, in sedaj ne vera, kje je. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Smuk, Box 153. Lowber, Pa. (18-21—6) PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu. se nahaja v Moskvi. — MatijSi Kožmar z Bovškega, 29 let star, vojak 27. domobr. polka, je ujetnik v Pensu. — Ivan M ako vec iz Gabrij na Vipavskem. 25 let star, vojak 4. domobr. polka, se nahaja zdrav v Bolovu, gubernija Voro-! než. — Ivan Pregelj iz Renč, 26 let star. vojaik 27. domobr. polka.' se nahaja v Dob rovu, gubernija Voronež. — Fran Primožič. 25 let star iz Sežane, vojak 87. polka, se nahaja v Obojanu, gubernija Kursk. — Ivan Rutar iz Čiginja, NEGUJTE SVOJE Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za možke in ženske. Ali vam izpadajo lasje? Ali se vam pričenjajo lasje predčasno redčiti? Ali so vaši lasje suhi in lepljivi? Ali imate luskine in vas srbi glava? AH ste plešasti, ali pričenjate dobivati plešo? Pred lečenjem Ako trpite na ka- teri Rorinavedenih bolezni, ne čakajte, amPak se pričnite takoj zdraviti, kajti v ojiiuiii- vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite formacijski urad v Gorici izkazu- takoj po našo ilustrovano knjižico s na-je: Anton Komel iz Gorice, 21 let ;SI°V°m:«RESNICA Q LASEH" star, 2<. ]>olka, se nahaja v Ilar-, (spisana od slavnega evroDskega špeoijalista) kovu. — Alojzij Cej iz (»oriee, 29 Kajižica vsebuje »Iede-let star. 45. polka, je v Petropav- , . . 1 . i • r. t Pouk o last h; U- loWku ranjen. — Andrej Dugon stroj las in temena; iz Tolmina, :{2 let star. lovskega Vzroki izpadanja las bataljona, se nahaja zdrav v lie- LiSive d^S lovu, gubernija Tula. — Anton lase; Zdravljenje, Gol jevšek s Kanalskega, vojak vs]e.d katerega zral i i i*i- . | . * stejo lasje v šestih 20. lovskega bataljona, 24 let star, tednih; Osivelost; Brada in brke; Pri- četrti teden, znanja in zahvale ozdravljenih ljudi. Brezplačen poskus zdravljenja. Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "Cal»acura" u-Btavilo izpadanje las, odstranilo luskine in srbečico ter pospešilo rast las. Pošljemo vam $1 vredno Btcklenico * Calvacu-re" št. 1. obenem z gorinavedeno knjižico "Resnica o laseh", ako nam pošljete svoje ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške. šesti teden. Izrežite kupon spo- :j:3 let star. vojak 20. lov. bat., se daj ter ga pošljite še danes na: UNION , . . ' LABORATORY, Box 567, Union, N. Y. nahaja v 1 glicu, gubernija Jaro-, union laboratory. slav. — Ivan Stanič s Kanalske-i Box 567. Union, n. y. ga, vojak 27. domobr. polka, se nahaja v Pensu. dostavljeno je, da je zdrav. — Fran Strgulee, 25 let star, vojak 97. polka, doma iz Soče na Bovškem, se nahaja v Moskvi. — Fran Žigon iz Gorice.' 38 let star, vojak 87. polka, se 11a-j haja zdrav v Bobrovu. gubernija Voronež. — Nikolaj Toroš iz Ne-1 blega v zapadnih Brdih, 32 let star, vojak 20. lov. bataljona, je' v Moskvi. — Karal Žigon iz Ajdovščine, 21 let star, 27. domobr.' polka, je v Mologi, gubernija Ja-roslav; Anton Širca iz Mavhinj 32 let star, 20. lov. bat., se nahaja zdrav v Moskvi. — Dinko Fakin, 24 let star, iz Sežane, !>6. polka, zdrav v Belevu, gubernija Tula.-Ivan Golob iz Solkana. 23 let star, {♦7. polka, zdrav v Bobrovu, gub. Voronež. — Fran Hebat iz Gorice, 24 let star, številka polka ni navedena, v Belevu, guebrnija Tula; tam se nahaja tudi Ignacij Jug, 24 let star, s Tolminskega. 97. polka. — Lovrenc Mišigoj iz Biljane, 24 let star, 97. polka, v Nižnem Novgorodu. — Po 7 mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Anton Mavrič z Robidnega brda na Kanalskem. Odložil je svoje mesto v goriškem deželnem odboru deželni poslanec dr. Ail. Fran ko. Namesto njega je vstopil v deželni odbor ilr. Anton Gregorčič. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik POZOR, SLOVENKE! Službo dobi Slovenka v kuhinji v "Boarding house". Plača $25 do $30. [lilT Ludwig Slack, Box 972, Leadville, Colo •11 ir«1o istdsjmf /•»rsfUUi J» K&Jttltfl* ««BO, 1 la isatilJlTo. V »o»r»y* is*. -■UIT* mk*0 »o4U«, kmr h* 1« ma* .J ■•* Mkmi r tea yosla IX. uuj t lm*tB*M loau. V yopr»v«Jt mafM Piilrts cakor riložite pismu. Slovenska naselbina, i V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišite na: A. H. SKUBIC Sheldon, Wis. JOHN WENZEL K. <1. IL Cleveland. OUo. Pazite na nič vredne pona-redbe ter zahte vaj te odločne pristni Rich ter ■ jev Pain-Expel lerzAnchorvar-stveno znamko kot jenaslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. 1! RICHTER & CO. 74-80 Washington St., New York, N. Y. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. PHONE 24« Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBGAN, ILK. PRODAJA fina vina, izvrsto« tmoik-t, patentirana, zdravila. PRODAJA tokg« listke vseh prekonor skih črt. POŠILJA denar in pošteno. m Ki i ▼ «tmri kraj sanMljlici i I e 1 p UPRAVLJA ▼ notarski posel ipmda joča dela. Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naroč nino za list '4Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Upravnižtvo 'Glas Naroda*. Običajna zmota. Na tisoče Amcrikaneev trpi n:i boleznih v drobil in najnavndnejša med temi je konslipaeija (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to jc, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škod j i va aH ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da sc telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaciji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je TR1NER-JEVO ameriško Elixir grenko vino Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter jc namenjeno za KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLAEO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST. Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerodnost i prebavnih organov. BITTER-W1KE TR|N£ROVO Hom^Ejvmo JOSEPH TRtNER SAsM and Ave. Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c. (Nadaljevanje). Kadarkoli s«' je Pipriae ozrl navzdol, se mu je zavrtelo v plavi in hitro je umaknil nazaj. Mikel (irallon. bolj izkušen, je mirno v jrloboriiio, vendar pa je tudi 011 pazil, da se ni preveč približal robu pečin. Naenkrat je dvignil Mikel roko in vsi so obstali. Na dotičneiu mestu j«' molela velika skala v prepad, nalik rtu. — Poslušajte! - je rekel Mikel. — Katedrala je prav pod nami in skušal bom videti kaj! Pazno se je približal pečini. Ko je bil oddaljen od nje le par korakov, se je vrgel na trebuh ter plezal naprej, dokler ni imel glave preko pečine. V tem položaju je vstrajal precej časa in Pipriae je ž«- postajal nevoljen. Naenkrat pa se je Mikel obrnil, pomikal r. roko in pokazal navzdol. Postal je bled kot zid. Pipriae in dva drujra orožnika sta odložila puške, snela z «rla-ve klobuke in vsi trije so se približali skali 11a uačin kot je storil to Mikel. — Ali je on? — je vprašal Pipriae. — Pogb jte! — je rekel Mikel Grallon. V onem trenutku so vsi trije obrazi strmeli v prepad. Sprva niso videli ničesar razločnega. — strašen prepad, ob ko je ga vznožju j<- grmelo morje. Prav pod njimi se je obračal prepad na znotraj in zdelo se jim je, da visijo v zraku. Pod njimi, nekoliko na levo, je bilo videti stene katedrale sv. Gildasa. stezajoče se v morje. Te I lene, tako velikanske za onega, ki jih je gledal iz bližine, so bile videt sedaj majhne. Kje, kje! — je mrmral Pipriae, kojega obraz je žarel kot ogenj. — Kavno spodaj, z obrazom, zročim na morje. V tem trenutku se je Kohan Gvvenfern obrnil ter pogledal kvišku. Vsi no zakriknili. Od zgoraj je bil videti majhen kot pritlikavce, hodeč po mestih, kjer ni bilo nobenega oprijema niti za muho. Ko so Pipriae iu ostali zlezli nazaj ter zopet stali na nogah, j«' kazal vsaki obraz veliko potrtost. Pipriae pa je rekel: On je sam vrag! Nihče bi ne mogel hoditi kjer hodi on, ne da bi se razbil kot jajee na tleh! — Bilo je strašno videti! — je rekel eden orožnikov. — Nihče mu ne more slediti! — je rekel Andre. — Neumnost! — j«' zakričal Mikel Grallon. — On pozna pečin«' boljše kot ostali in on je kot koza na svojih nogah. Sedaj si Jahko mislite, kako si je rešil življenje ono noč. ko ste ga zalotili na pečinah. No, kmalu ga bomo dobili in konec bo njegovega ba-haštva ! — Tu samo izgubljamo čas! — je vskliknil Pipriae. ki je zrl na Mikel Grallona z izrazom, kj je bil vse preje kot prijazen. — ,!ti moramo navzdol po "Lestvici sv. Triffina." Vi št rije. — Nicole. Bertram. Hocl in .lan — ostanete tu zgoraj in boste pazili na vm', kar bomo storili. Ako pride gor. primite ga živega! — IV se bo pa ustavljal? — je rekel eden 'zmed mož. — Prokleto! Saj ste štirje proti enemu! — Vi drugi, marš! Mikel Grallon. vi z nami! » Pustivši te šliri na mestu, so drugi odhiteli. Niso še bili daleč, ko je Pipriae naenkrat vskliknil ter stopil korak nazaj. Naenkrat namreč je skočila iz prepada spodaj neka živa stvar iti stala se.laj na robu pečin, radovedno zroča na skupino ljudi. Bila je Janncdik. Božja mati! — je rekel seržant. — Skoro bi mi bilo vzelo tapo! — Pa je le koza. — Last matere ubežnika! — je rekel Mikel (irallon. — Hudobna žival je to in prebrisana kot sam vrag! Ko je premagala prvo presenečenje, se je Janncdik približala ti 1 š|;, mimo skupine / veliko brezbrižnostjo. Za trenutek je bilo videti kot da hoče s svojimi rogiui napasti orožnike, a trenutek pozneje si je premislila in odšla. Dospeli so sedaj do 44Lestvice sv. Triffina." Šli so navzdol. dokler niso dospeli do brega . . . * * * V tem času je postalo že skoro popolnoma temno v senci pečin in kjerkoli so iskali pod izvedenim vodstvom Mikel Grallona, nikjer niso mogli najti nobene sledi o beguncu. Grallon sam je splezal na pečino, s katere je bil pred kratkim priplezal Rohan, a ko je dospel do višine petdeset črcvljev, se je obrnil ter vrnil nazaj k tovarišem. Ko bi imel noge muhe, — je mruiral Pipriae, — bi mu morila s!, dil. a 011 hodi po krajih, kjer ni hodil poprej še noben človek. — Ne more biti daleč proč, — je rekel Mikel. — Izven katedrah ni nobenega pota. po katerem 1»1 mogla plezati celo k«kza. V katedrali sami moramo iskati in na srečo se je ravno pojavila oseka. Potekla pa je še cela ura. predno se je moglo priti krog stene. Ki j- štrlela v morje. Ko so stopili skozi "Vrata", je bil prostor yavit v temo in visoko nad stenami katedrale so migljale prve zvezde. Celo Pipriae, ki ni bil niti po naravi, nit po vzgoji praznoveren človek, je čutil nekako tesnobo. Skrivnostna tišina je vladala iu čuti je bilo le grmenje morja, kojega valovi so se lomili zunaj. Ničesar ni bilo opaziti in noč je zavladala absolutno v tem prostoru. — Možje so govorili pritajeno in se boječe pomikali naprej. — Ko bi imeli s seboj platnenico! — je rekel Pierre. Človek bi rekel, tla je bil sam Vrag tu ponoči! — je mrmral Pipriae. Mikel Grallon se je pokrižal. bv. Gildasa in eelo okolico in pečine skozi celo noč, do jutra. Dva nadaljna moža je poslal na pečine ter razpostavil ostale po bregu. Noč je mirno potekla, dasiravno je bilo par napačnih alarmov. Konečno, ko so bili že vsi izmučeni, je napočil dan in z vetrom z morja je prišel tudi močan naliv. Vsi vaščani, izvzemši Mikel Grallona. so se vrnili domov, ker niso pričakovali nobenega uspeha. Še enkrat, ko je nastopila oseka, je popeljal Mikel družbo krog "Vrat" in samotna katedrala je odmevala od glasov. Veliki j črni kormorani so še vedno čepeli 11a stenah. Nekateri so odleteli s težkim poletom proti morju, večina pa je obsedela nepremično vspričo bajonetov orožnikov. Vse je bilo sedaj svetlo m vidno: — rdeče granitne skale, ki so štrlele iz pečin, "Vrata*1, porasla z . zelenim mahom, fantastične dolbine v stenah in naravni kipi. predstavljajoči v ljudski domišljiji v kamen izpremcnjene menihe. Možje so preiskovali vse dupline in kote, a niso mogli najti nobenega sledu o kakem živem bitju. Ob vsakem koraku je postanal Pipriae bolj razjarjen, kajti pogrešal je svoje običajne jutranje količine žganja. V istem razpoloženju so se tudi nahajali njegovi orožniki. Stotisoč hudičev! — je kričal. — Človek bi mislil, da je .prišel sem lovit rake in polže in jaz ne vidim nobenega skrivališča, razven za ptiče. (Nadaljuje se). f ^ftl M ■■ 1 M ■ Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRI1LL Prodaja belo vino po ......... ...... 70c. gallon črno vino po ................ BOc. ,, Drožnik 4 pallone za .................... $11.00 Brinjevfcc 12 steklenic za................$12.00 4 gbllone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. a. iV" 1 Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohi, ' ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1Z REŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih« Cena 15 centov. — Blaženi sv. Gildas naj zatirani, — je zamrinral. — Slušajtc, kaj pa je to?! j I/, neke dupline, katere pa ni bilo mogoče videti, se je pripo-dila jata jrolobov ter poletela preko njih glav. { — Začaran in proklet prostor je to. — je rekel Pipriae. — Ni mogoče videti niti za en prst pred nosom. Prokleto! Prav tako je kot ivkati iplo na morskem dnu. Da me je Rojr ustvaril kot kozo ali M)vo. bi ie bilo. a tavati tu v temi nima nobenegra pomena. Tako se je družba umaknila iz katedrale ter je kmalu stala na ' >ivetl«*jšem mestu na obali. Popolna tema je obdajala sedaj pečine : na olw»h straneh. ' Sledilo je daljše posvetovanje, tekom kojegra je Mikel Grallon' trdovratno zatrjeval, da Kohan ne more biti daleč in da bo lahko ubežal, če so ne pazi celo noč. — Drugače, — je trdil špijon, — se bo splazil ob pečinah naprej v kak oddaljen kraj. Stavim plavo. da nas še sedaj opazuje.' Ako uide, dobro! Jaz ne rečem ničesar! — Storil sem svojo dol-jrnost kot dober državljan. Ce ga pa hočete ujeti, morate držati 6roje oči dobro odprte do jutra. | K«'sniei na ljubo bodi rečeno, da bi se bil Pipriae rad umaknil ter nadaljeval z zasledovanjem drupo jutro. Dasiravno je bil vesten v svojem poslu, je bila njegova skrita želja, dati beguncu še drugro priliko aa beg. Nekaj v obnašanju Mikel Grallona pa ga je svarilo jn mislil si je, da je ta mož čpijon v več kot enem ozim in da bi ga naznanil pri predstojnikih, če bi kazal premajhno unemo pri zasledovanju begunca. Vsled tega je sklenil, da zastraži katedralo' TISKARNA GLAS NARODA" Izvrtajo vsakovrstne tiskovin« po nizkih Delo uvrstit prstno* v UnQsko it dnftau pravila, tkratok*, Vsa naročila poiljit« aa? Slovenic Publishing Company, 82 Cortland! Street, New York, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wiscoiisinu in Minnesota sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Zadcj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. NaroČila in denar pošljite nsi Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stmt, New York. N. Y. ji AAA* ^AJkJk AAAA AAAJk AAA^ AAAJk AAAA AAAA aAAa a^Aa r Mr. OTO PEZDnt, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industrie« and Immigration" ca državo New York varuje in pomaga priaeljaa-cem, ki so bili osle par jeni, oropa oi ali a katerimi se je slabo rav-aalo. Brezplačno ae daje nasvete pri cel jene em, kateri so bili oalepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov Iu posestnikov gostiln. Daje se informacije v naturall zaeijskih zadevah: kako postati državljan, kjer ae oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi ae aeatali s pri sel j en ci na Ellia Ialandn ali pri Barge Office. državni DELAVSKI department (State Department of Labor) bureau of industrm and Immigration. Urad v mestu New Yorku: SS East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ur« zjutraj do 5. popoldne In v srado svečer od 8. do lt. iH POZOR ROJAKI I NajLolj u-■ne&no mazilo za žen-»ke in moAV.e law, kal.nr tudi za moške brke in brado. Ako m rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, jrosti in doljri lasje. kakor tudi moakim k ravne brke in brada in neLo-do odpadali in r.e osiveli. Revmatizem. kosti bol ali trganje v rokah. notrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in ^tinte. potna notre. kurje oči. bradovice. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Pišita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ. 1093 E. 64th St, Cleveland, OU*. rojaki naročajte se na •glas naroda". največji slovenski dnevnik v zde državah. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav m pa kolonij-skih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov, ■a ZOtib straneh in vBaka stran je 10« pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Obsega devet raznih zomljevldoT na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Val semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Sadi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas Pri večjam odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, ML 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Jk M NAJBOLJŠA e> založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platna vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe H isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.F ž gqmpagnle geoeiaie fiansatiaoilp tPrancoska parobrodna družba.) OIraktna trli do Havre, Pariza, Švice, inemesta Id Ljubljani »MflCVMCI-' "Clfcago", "U Toaraine", "Soekamfaai" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •orner ?«arl It., OfctMkroagk Zaildiaf. Faftal parniki odplajejo vadao ob irtdafc la jwirtaattH iT, V. m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobregalsem se prepričal, daj dospejo denarne pošiljata e tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za, pošiljanje denarjev j sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. te