Osebni dohodki delavcev
Osebni dobodek delavca je del dohod-ka gospodarske organizacije razdeljen na posamezne deJavce v sorazmerju z nji-tovim prispevkom pri ustvarjanju tega dohodka. Na njegovo nastajanje vpliva delavec sam tako kot posameznik s svo-jim trudom na delovnem mestu kakor tudi kot član delovnega kolektiva z uspe-hoin gospodarske organizacije pri poslo-vanju kakor tudi z odločanjem o višini sredstev. kj naj jib izločijo iz dohodka gospodarske organizacije za osebne do hodke. To izločitev tzvršimo iz čistega do-hodka gospodarske organi/.acije po od-vedbi prispevkov za splosnodnižbene po-trebe.
Osebni dohodek delavca določam« po osnovah, ki jih določi gospodarska orga-nizacija v naprej v tartfnem pravilniku. Take osnove so tarifne postavke, norme, premijske osnove iu druge osnove za ugx>-ta*vljanje asebnega dohodka. Tarifni pra-vilnik nve]jav]ja sama go.^poclarska orera-nizacija. pri čeraer Iahko k ttstemu delu, s katerim so določene tarifne postavke, poda svoje pripombe občinski ljudski od-
bor, če niisli, da ni v skladu s sploštio višino tarifnih postavk na področju ob-čine.
Tarifne postavke pa še ne dajo pravice na določeno višino osebnega dohodka. Pravioo d« osebnega dohodka na osnovi tarifnih postavk ter drugih osnov ima delavec v mejah dohodka, ki ga je go-spodarska organizacija realjzirala in do-ločila za osebne dohodTce ali v mejah čiste-ga  dohodka.
Osebni dohodek obsega razen dela za oscbno potrosnjo delavca tudi prispevke proračunora, pa socjalno zavarovanje, za gradnjo stanovanj in druge, če jih dolo-čajo zvezni zakoni. Osebni dohodek uslužbencev v javni službi kakor tudi delavcev dru/benih organizacij so njiho-ve skupne plače. ki prav tako obsegajo razen dela, ki se jim iaplača za osebno potrošnjo. tudi prispevke. ki se po zako-nu plačajo iz osebnega dohodka.
Prispevek proračunom iz osebnega do hodka se plata <k1 skupnih mesečnih pre-jemkov, in to po naslednJTh stopnjab:
Ce znaša osnova prispevka  din                          se plača na  račun pris-pevka
do 20.000                                                         10 %
20.000— 40.000                                             2.000 + 15 % od zneska nad    20.000
40.000— 60.000                                             5.000 + 20 % od zneska nad   40.000
«».000—100.000                                             9.000 + 30% od zneska nad    60.000
nad 100.000                                            21.000 + 40 % od zneska nad 100.000
Kmetijski    delarci    placajo    prispev»k proračunom po  naslednjih stopnjah:
Ce znaša osnora  za priipevek                            se plača na  račun prispevJca
do 15.000                                                         —
15.000— 20.000       '                                                  10 % od  zneska nad    15.000
20.000- 40.000                                                500 4- 15 % od  zneska nad   20.000
40.000— 60.000                                             3.500 + 20 % od  zneska n«d    40.000-
60.000—100.000                                             7.500 + 30 % od  zneska nad    60.000
nad 100.000                          .                    19.500 4- 40 % od  zneska, nad 100.000
Prispevek za socialno zavaro^anje se plača po stopnji 24 % od zneska osebne-ga dohodka po odbitku pri&pevka pro-ražunom iz osebnega dohodka. Od iste osnove se plača tudi 7 odstotkov prispev-ka  za  stanovanjsko graditev.
Kmetijskt delavci pa plačajo prispevek za socialno zavarovanje po stopnji 20%, za stanovanjski prispevek pa po stopnji 2 % od zneska osebnega dohodka po od-bitkn  prispcvka  od  osebnega   dohodka.
Minimalni osebni dohodek
Delavcu ni mogoče določiti tarifne po-*tavke, ki bi bila nižja od minimalnega osebnega dohodka. Delavec ima pravico na minimalni osebni dohodek tudi v pri-meru, če gospodarska organizacija ni re-alizirala zadostneira dohodka niti za kritje minimalnega osebnega doh<xlka, osebni dohodek delavca v višini 60% nie-govega minimalnega osebnega dohodKa ne more biti predmet nobene izvršbe ni-ti zavarovanja.
Minimahii osebni dohodek določi zakon. Do uveljavitve posebnih predpisov o tni-flimalnih osebnih dohodkih deiavcev. ngo-tavljamo  mdaiimaline  osebne   dohodke  na
temelju   prehodnih  in   zaključnih  določb zakona o delovnih razmerjili.
Minimalne osebne dt>hodke po zakonu o delovnih razmerjih ugotavljamo na podlagi tarifnih postavk, ki so jih dolcv čili posameznim dclavcem po tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij, sprejetih po določilih XIX. poglavja zvez-nega družbenega plana za 1. 1957, to je dejansko po veljavnih tarifnih 7K)stavkah, če so bile pravilno izdane po omenjenih predpisih. Za ^ospodnrske organizacije, ki v ]. 1057 razdeljujcjo skupni dohodek z ujrotavljanjem dohodka, vzamemo kot ta-rifne postaTke neto tarifne postavke. do-ločeme po tarifn.ih .pravilnikih za 1. 1957. ki so služili za določitcv zaščitene#a skla-d« pla*.
Omenjene tarifne ]x>stavke je treba narprej preračunati v nove zneske t vklfuritvifo ustrezmh prispevkov prora-čunom iz osebnega dohodka, prispevka za socialno zavarovanjp in prispevka za stanovanjsko sraditov. nato pa zmanjšati za 20%. Dobljpn« zncsek pomeni mrni-malni <>sebni doliodek.
\finimalni osebni dohodek poraeni po eni strani pravico delavca. pod katero mu ni snogoče določiti tarifne posta^ke in pod  katero  ga  tudi   ni   mogoče   izplačati
ne g"3ede na realizirane dohodke gospo-darske organizacije, po drugi strani pa služi sešftevek minimalnih osebndh dohod-kov za ugotaTljanje čistega dohodka go-spodarske organizacije oziroma za ugo-tavljanje obveznosti do družbene skup-nosti. MiTiimalni osebni dohodek obraču-namo vedno po času prebitem pri delu ne giede na učinek.
Mtnimalni osebni dohodek pa se poveča v primerih nadurnega dela, nocJnega dela ia dela na dan tedenskega počitka in na dan državnega praznika s tistim odstot-kom, za katerega se po določilih zakona o delovnih razmerjih poveča tarifna po-stavka delavca.
Razen tega vštejemo v niinimalni oseb-ni dohodek delavca še naslednje prejem-ke: 1. kesonske in predorske dodatke in dod8tke za delo v vodi, 2. dodatke za po-sebne delovne pogoje letalskih mehaini-kov, 5. letalske dodatke, 4. hranarino za lctalca, 5. dodatke za ukrcaoo osebje aa cisternskili ladjah (tankerjih) jn dodatke ukrcanemu osebju na ladjah, na katerih preTažajo nevarn<; torore, 8. dodatfce za potapljače, 7. posebne dodatke steklo-)>ihalcem. 8. premijo letalcem in 9. piro-tehnični dodalek. Ti prejemki so del mi-nimalnega osebnega dohodka v višini vn po predpisih. ki so veljali za razdelitev skupnega dohodka v 1. 1957 tako, da jib. predhodno povečamo za ustrezne prisper-ke,  nato pa  zmaTijSarno za  20 odstotkov.
Za delavce v kmetijstvu, gozdarstva in gradbeništvTi, katerih osebni dohodek tigotavljamo po učinku. n-p kontroldTamo časa prebitega pri delu, določimo dolžlno pa časa, prebitega f>ri d<"Iu za ugota-vljaimje minimalnega osebnega dohodka na pod-lagi doseženega delovnega učinka s tem, da tako ugotovljen delovni čas ne more biti daljši od rednega časa t isti gospo-darski organizaciji.
Kot mimmalni zneski osebnih dodatkov delavcev v krnetijskih zadrugai služijo zneski pogodbenih plač, to je tistih, ki smo jih uporabljaili v ]. 1957. povečaoi za ustrezne prisperke m zma-njšaini za 20 od-sfotkm-.
Izplačilo osebnih dohodkov
Lzplačila osebaih dohodkor delavca med' letom štejemo za akontacije in so lahko omejena (za leto 1958 predlagajo omejite-v v višini 50 odstotkov nad mini-malnimi osebnimi dohodki), dokler se ne omejijo po odobritvi zaključnega računa.
Zakon o delovnih razmerjih, ki reyu-lira tudi način izplačila, zagotovitev sred-slev za izplačilo, naoin pokritja za pri-mer nerealizacije zadostnega dohodka kakor tudi možnost zagotoritve sredstev po občinskem Ijudskem odboru v pri-meru, če gospodarska organizacija ni re-alizirala  zadostnega  dohodka.
UgotavJjanje minimalnega osebnega dohodka po časn prebitem pri delu ne prejudieira nobenega načina defanske razdeiitre določenega dela dohodka na osebne dohodke. ker sam sistem svobodne razdelitve čistega dohodka omogoča go-spodarskim organizacijam. da najbolj svobodno uvedejo metodo interne, razde-litve ¦ospbnega dohodka po konkretnib pogojih in potrebah.