Za naS Jadran Zadnji zunanji-politični dogodki, ki so našli odmev tudi v našem senatu, nc smejo tako mimo nas, saj so nam glasen memento: »Čuvajmo naše morje!« To je gcslo naše edine narodne pomorskoobrambne organizacije »Jadranske straže«. Deset iplodonosnih let je za njo in malo je ljudi v državi, ki jim je njeno ime nepoznano. Kopico brošur in knjig je izdala, na stotinc krasnih slik iz našcga Jadrana je poslala v svet, njena sijajna mesečna rcvija je z vsako številko bolj razširjena in v slednji vasi rabijo vžigalice z njenim geslom. Pa to so le glavni primeri. Po italijanski okupaciji Dalmacije leta 1922. se je iz razlogov stvarne potrebe, globoke premišljenosti in življenjskega imperativa rodila na naši obali »Jadranska straža«. Pri njenem postajanju so govorili, to rad priznam, tudi razlogi nacionalne sentimentalnosti ipo prirodnem psihološkem zakonu, da razum spremlja čuvstvo, a čuvstvo spremlja razum. Z ozirom na to je »Jadranska straža« spojina mozga in duše našega naroda, ki po stoletnih borbah iznova stopa na morje in utrjuje svojo .suverenost na jadranski obali od Sušaka do Bojane. Obširna jc naloga »Jadranske straže«.: Njen program je čista narodna jugoslovenska misel, njen program je narodno obrambni, gospodarski in kulturni. Ni moj namen obširneje razpravljati o nalogi »Jadranske straže«, hočem le svojc stanovske tovariše in tovarišice opozoriti na to prevažno organizacijo, ki baš v teh časih glasno dokumentira svojo umestnost in potrebo. Razpredena je po vsej državi, ima okoli 600 ogrankov z nad sto tisoč člani. Za nas Slovence je pač dejstvo, da je skoro najmanj razširjena baš v dravski banovini, dasiravno nas komaj enonočna vožnja z vlakom loči od kršnih obal azurnega Jadrana. Zgledujmo se nad vardarsko banovino. Cetudi gravitira bolj na Egejsko morje kot na Jadran, je ljubezen slednjega prav materinska in navdušenje zanj veliko. O tem šem se imel priliko osebno prepričati na zadnjem kongresu J. S. letošnjo jesen v Skoplju. Tovariš Pirc v Skoplju lahko potrdi moje besede. »Jadranska straža« ima v vardarski banovini blizu petdeset ogrankov. In to je povcčini delo učiteljstva. Čez dve leti se bo vršil prihodnji kongres J. S. v naši beli Ljubljani. Najodličnejši zastopniki organizacije, ki tudi sicer nekaj predstavljajo v javnosti, najboljši naši kulturni delavci iz vseh delov države nas bodo tcdaj sodili po naši narodni zavesti. Čuvajmo se, da nas ne bodo obsodili! Učitelj, v tvojih rokah je narodova in / državna bodočnost! Tako so poudarjali veliki duhovi in to priznavajo odločilni državniki. Tovariš, tovarišica! Izkažimo naš rod vredne potomce pomorskih naših prednikov. saj smo ravno Slovenci izgubili svoje morje od izliva bistre Soče do kalne Rečine v izmeri 556 km krasne in bogate obale! In za to, kar imamo, in za ono, kar smo izgubili, zanimajmo svoj narod, da se bo zavedal vrednosti in pomena morja! Pričnimo ipri najmlajših, prij mladini., Vcepimo ji v sprejemljiva sroa pomorsko zavest, govorimo ji o našem Jadranu, pokažimo ji njcgove divne slike, peljimo jo po možnosti na njegove sinje obale! \ V ta namen naj se na vsaki šoli ustanovi Podmladek Jadranske straže. Ni njegov namen ebiranje članarine. To je podrejenega pomena. Kar zberete, služi le Podmladku vaše šole. Morda spravite s podporami toliko skupaj, da priredite s Pomladkarji J. S. izlet na morje. Vse drugače bo mladina mislila o njem, če ga bo z lastnimi očmi občudovala in če bo občutila vso njegovo toplino in veIičino. Namen P. J. S. je zbirati mladino v krog jadranskih stražarjev, zainteresirati že doraščajočo mladino za naše morje in pomorstvo ter z njo in po njej ves narod. Sveta je ta naša naloga in kot so bili učitelji (-ice) vedno pijonirji vsakega koristnega pokreta, osobito še na nacionalnem polju, pričakuje od nas domovina. da ji tudi v tem prinesemo svoj delež na njen žrtvenik. Ne zaostajajmo za južnosrbskimi tovariši! Vzgledujmo se v tem primem tudi po naših tovariših onstran Jadrana! Čeravno ve tam vsak inteligent. da ni resnica, ko kriči: »Naš Jadran!«, vendar dela to z vso silo in prednjači temu učiteljstvo, ki že v nežna srca mladine vceplja ostudno laž, da je Jadran italijansko morje in da ima le njihov narod pravico do njega. Mar naj ob takem početju stojimo križemrok?! Rešitev domovine je prva in glavna zapoved in zato sveto služimo sveti Domovini! Čuvajmo naše morje! Čuvajmo naš Jadran! V slednji zakotni vasi naj se govori o našem morju, vsak vaški pastirček naj ve, da je tudi njegova bodočnost na bisernih valih našega, tudi njegovega, Jadrana. Naj ne bo v banovini šole, kjer bi mladina ne bila združena pod v morje potopljt'nim topuzom kraljeviča Marka na praporu »Jadranske straže«! Naj bi tudi ne bilo med nami tovariša in tovarišice, ki bi se ne hotel priključiti stotisočglavi Markovi vojski ter korakati za praporom J. S.! Članarina je malenkostna. Vsi učni zavodi od najnižjih do najvišjih prejmejo, ako medtem že niso, okrožnico Oblastnih odborov J. S. v Ljubljani, oziroma v Mariboru, vabilo k pristopu in organiziranju P. J. S. Priložena bodo začasna pravila ter brošurica »Jadranska straža in njen pomen«. Posvetite, tovariši in tovarišicc, pol urice svojega dragocenega časa oni pošiljki, prečitajte jo pazljivo, o vsem vas pouči, kar Vam je treba vedeti in česar jaz tu nisem omenil, potcm pa na delo, krepko in čilo, kot zna in more to le pripadnik našega stanu! Naj bo jesen leta 1935. nov biser v kroni dela slovenskega učiteljstva za svojega kralja, narod in državo! Živel jugoslovenski Jadran! Čuvajmo naše morje! Pirnat Viktor.