AR ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI leto xxvm. milijon la/Van na Okinaivi povzročil se vrne mnogo smrti in veliko uničen je ^aciEika kupujte E BONDE! Najslarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni_ KUPUJTE VOJNE BONDEI The Oldest Rg^ICTOKY Slovene Daily 3UY in Ohio ★ ijmr jwAR Best Advertising Medium dEMbMM 1" '' CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), OCTOBER 12, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 238 hp. '^cifiku Ml ostane mož; ukazal "'^Ponskem %KI0 in--- ^cA °^tobra. — Dou-^ thur je danes nazna- Hesee^ prihodnjih še-.OOo poslanih domov 1,-^ vojakov, in "kupj '.. ® ^ož zadostovalo Japonske, Koreje ajsv na Daljnem \ ■L'^govo,,^'^ danes pr- .'"0% X. premierjem Si, (ja . ^^0. kateremu je ^e, jjj ^vrši temeljite re-^^^jučujejo odpra-"^^^izicije, '"izpust P0®P®- PEARL HARBOR, 11. okt. — Včeraj je na Okinawi divjal silen tajfun, ki je povzročil mnogo smrti in velikansko uničenje. Prva poročila s pozorišča katastrofe javljajo, da so bili trije ameriški mornarji ubiti, deset pa se jih pogreša. *-:--- Tekom divjanja naravnih elementov, je morje vrglo na breg 52 parnikov in 70 manjših ladij, potopila pa sta se dva vlačilna čolna, dalje ena patrolna jahta, en gasolinski parnik in dva minska pometalca. ript KO J i i« SOlstV; unij, pravice m raz- a. za ■ vero , je tudi povedal ^Viti nova vlada Vestf.fGstrikcije proti k- ,.*^1)111 i Zadati udarete uradni veri, S'l '* kot «u ^ mora cesarja ,. boga." ^ je u ^cArthur premier- iij L ^ bo vlado držal Resno so bile poškodovane mornarične instalacije, taborišča in jedilnice. Najmanj 100 mož od ameriške posadke, ki štejejo 100,000 oseb, je bilo poškodovanih, in bivališča so bila tako. poškodovana, da se bo nekaj vojaštva moralo evakuirati z otoka. Tajfun, ki je zadel Okinawa v torek, je od tukaj oddivjal proti glavnemu japonskemu otoku Honšu, kjer je ubil 69 oseb, na tisoče prebivalcev pa je pustil brez strehe. Gen. Eisenhower na obisku v Pragi %> ,k» / japonske-in ukazal, da }, (j^ ?^šanja podvzame ° tskom zime pre-^ pod streho. Holly- Čred — Danes je Vtiip Bros. film- ki ° ^(*0 šerifovih de-so 2 ^^^tirali 600 pike-pet dni "ob-Piketi so čla-A 2 . AFL, ki so L UkW-,". so se brez ^Nora ■ ^^Gtaciji. Film- PRAGA, 11. oktobra. — Danes je prišel na obisk v Prago gen. Eisenhower, kateremu je prebivalstvo tekom vožnje skozi jlavne ulice mesta priredilo oduševljene ovacije. Ameriški general je položil venec na grob nepoznanega vojaka, potem pa je obiskal premierja dr. Zdenka " jHerlingerja in druge češke voditelje. Obiskal je tudi grad Hradča-ny, kjer mu je predsednik Be-neš podelil najvišje vojaško od-ikovanje Češkoslovaške republike. fey lii . — je prošli teden ""Poslovala 18. začasno o^^ejuje število pi- '^ec, 8406 Rose Delavski pionir Max Hayes umrl v starosti 79 let ZAHTEVAJO NOV PROCES ZA LA VALA Vesti iz življenja ameriških Slovencev Na svftjem domu v Shaker Heights je včeraj umrl Max S. Hayes, pionir delavskega in socialističnega gibanja v Cleve-landu, ki je dočakal visoko starost 79 let. Bil je skozi dolgo vrsto let urednik lista "Citizen," ki je bil ustanovljen kot uradno glasilo unij, iz katerih se je razvila Ameriška delavska federacija. Rojen je bil na farmi v Huron okraju, Ohio. V šolo je hodil samo tri leta, potem pa se začel učiti tiskarstva. Pravijo, da je imel svoj prvi govor za unijo, ko mu je bilo komaj 15 let. V Cleveland je prišel leta 1883 in se takoj začel aktivno udej-stvovati pri tiskarski uniji. Leta 1900 je pomagal organizirati socialistično stranko in je bil pozneje strankin kandidat za podpredsednika z Evgenom V. Debsom, kakor tudi za kongres-nika. Leta 1908 je kandidiral proti Samuelu Gompersu za predsednika Ameriške delavske federacije in dobil eno tretjino delegatskih glasov. Drugič je kandidiral za podpredsednika Zedi-njenih držav leta 1920 na tiketu farmersko-delavske stranke. Hayes je bil energičen človek in velik optimist po naturi. Dobra volja ga ni zapustila niti potem, ko ga je pred petimi leti zadel mrtvoud, od katerega časa je bil invalid. PARIZ, 11. oktobra. — Odvetniki na smrt obsojenega Pierre Lavala so danes podvzeli korake za izpo-slovan je n o v e obravnave, toda državni tožilec Andre Monet je izrazil prepričanje, da apel ne bo upoštevan. Monet je priznal, da je tekom procesa prišlo do obžalovanja vrednih incidentov in izjavil, da čas Lava-lovega usmrčenja še ni bil določen. Bivši premier Paul Re naud, ki je bil od Lavalo-vega režima v Vichy ju obsojen in zaprt, se je pridružil onim, ki zahtevajo novo obravnavo za Lavala. Truman pozval kongres, da dovoli 550 milijonov za relif v Evropi v Jugoslaviji bo volilo 8,000,000 oseb LONDON, 11. okt.—Belgraj-ski radio je danes naznanil, da se bo volitev, katere se bodo vršile 11. novembra, udeležilo 8,000,000 oseb. Iz volilnega imenika so bila črtana imena 250,-000 oseb radi njihovega fašizmu naklonjena stališča tekom okupacije. Iz Belgrada se tudi poroča, da sta bila kabinetu maršala Tita predloženi resignaciji zunanjega ministra dr. Ivana šubašiča in dr. Juraja Šuteja, ki je bil minister brez portfelja. Uradno naznanilo ni .reklo, da li sta bili resignaciji sprejeti. "LAVA" IZ GOREČECiA RUDNIKA GROZI UNIČITI RUDARSKO NASELBINO VERNAL, Utah, 11. okt.—V rudniku Gilsonita, nedaleč od tukaj je snoči prišlo do dveh silnih eksplozij, nakar je iz 15 šaftov začela bruhati lavi podobna goreča ruda, ki preti 200 hiš broje-či rudarski naselbini Binanza s popolnim uničenjem. Rudarji, ki so se vrnili na po-zorišče z rešilnimi moštvi, potem ko so evakuirali svoje družine, so začeli graditi nasipe, v prizadevanju, da ustavijo tok goreče rude, ki se plazi proti njihovim domovom. Asfaltu podobna ruda gori kot smola. Rabi se pri izdelovanju barv, municije in električnih predmetov. Poudarja, da bodo osvobojene dežele tekom zime odvisne za preživljenja predvsem od pomoči, ki bo prišla od zunaj WASHINGTON, 11. oktobra — Predsednik Truman je danes apeliral na kongres, da odobri vsoto 550 milijonov dolarjev za rešilno akcijo Združenih narodov v osvobojenih deželah Evrope tekom prihodnjih zimskih mesecev. Naciji pravijo, da so svojim žrtvam samo olajšali smrt v tozadevni poslanici je predsednik med ostalim izjavil: "Zmaga nad sovražnikom je zahtevala visoko ceno v blagu, krvi in trpljenju. Ampak če hočemo, da bo zmaga zajamčila trajen mir, bo potreben združeni napor vseh narodov, da se obveže rane, katere je zasekala vojna, tako da se bo mogel položiti trden temelj bodočnosti. "Življenja ljudi v inozemstvu tekom zimskih mesecev bodo odvisna od pomoči, katero bo Amerika skupno z drugimi državami v stanu nuditi osvobojenim narodom. I Vojaške neveste v Angliji bodo morale čakati Komunistični vodja postal katoličan prejela pr : ^ojega očeta An V je Vi, ^^žemberka, ki ji * ^ razdejan J2^/red. Piše, da ter zdaj imenuje »s, hi-v ostale samo Dvičarjeva, ' ki ga je Mrs. "cvetoči oktobra se vrši ■vi sf kvJL. t- 450 SNPJ. ^oitjQy J®no, da se seje *°®teviino. Midland, Pa. — Dne 5. oktobra je umrl Jože Presto, star 72 let in član SNPJ. Doma je bil od Višnje gore in v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča pet hčera, eno pa v Nemčiji, kakor tudi štiri zete (dva v mornarici, enega v armadi) in 6 vnukov. Imperial, Pa. — Dne 29. septembra je tukaj umrl Louis Tome, star 60 let, rojen v vasi Žlebe pri Preski, Gorenjsko, v Ameriki 35 let. Zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. Oba sinova sta v armadi, eden v Nemčiji, drugi na Pacifiku. Bil je član SNPJ. Duluth, Minn. — V tukajšnji Dolnišnici St. Mary je bil operiran na očesu vsled poškodbe pri delu John Chad iz Eveletha. Obtoženi trgovci oproščeni Zvezni sodnik Emerich B. Freed je oprostil pet živilskih veletrgovcev, proti katerim je OPA urad naperil obtožbe, da so pri prodajah sočivja in sadja malim trgovcem slednje primo-rali, da so poleg redkega blaga, ki so ga želeli kupiti, vzeli tudi produkte, katerih niso potrebovali. Sodnik je odločil, da take kupčije niso protipostavne, ako je vse kupljeno blago nepokvarjeno in ako so cene, ki se jih računa, v soglasju z določ-aami OPA. Društva -of 1»' št. 142 SNPJ J,Novembra ob-, ^®tnico ustano-h7t!^lico v Sloven- Hol: Ries Ave, SOLISTINJA NA RADIO Miss Bernice Novak, hčerka Novakove družine na 9414 Yale Ave., bo nastopila kot solistinja na radio programu v torek ve čer ob 9:30, ki bo oddajan preko W. H. K. postaje. Mlada pevka je imela svoj prvi koncert preteklega junija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Javnosti se priporoča, da posluša ta program v torek večer. PISMO V URADU V našem urad\i dobi pismo Joseph Kuhar, katero je prišlo iz Trbovelj, naslovljeno na 6305 Glass Ave, Usoden padec Ko se je mestni ognjegasec John F. Grecol peljal z vozom poulične železnice, mu je nenadoma gostalo slabo, pri čemur je padel in se udaril v glavo. Prišel pa je takoj k zavesti, nakar se je podal na delo v mestno hišo, kjer je že zadnjih 10 let uposlen v uradu varnostnega direktorja. Ko se je zvečer vrnil domov, pa je nenadoma resno zbolel. Ko je bil pripeljan v bolnišnico, so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu prebil lobanjo. Čez par ur je umrl. Po kojni je bil 39 let star in zapušča vdovo in 13-letnega sina. NEW YORK, 11. okt.—Dtfnes je vstopil V katoliško cerkev Louis F. Budenz, upravnik komunističnega časopisa "The Daily Worker," ki je obenem naznanil svoj izstop iz komunistične stranke. Budenza je v ka-drali sv. Patricija krstil Msgr. Fulton J. Sheen, in z njim vred so vstopile v katoliško cerkev tudi njegova žena in tri hčere. Budenz, ki je dobil službo profesorja na katoliški univerzi Notre Dame v South Bendu, Ind., je izjavil, da se vrača k "veri svojih očetov," ker je odkril, da komunizem stremi "po zasužne-nju človeškega duha." , Budenz je postal aktiven v delavskem gibanju v Kenoshi, Wis., kjer je leta 1926 vodil stavko, ki se je končala z delavsko zmago. Leta 1934 je bil vodja stavke avtomobilskih delavcev v Toledo, Ohio, leto pozneje pa je postal član komunistične stranke. Član centralnega odbo ra komunistične stranke je bil šest let. WIESBADEN, Nemčija, 11. oktobra. — Alfonz Klein, ravnatelj morilske tovarne v Hamar-ju, ki se je nahajala v zavodu za umobolne, je danes tekom izpričevanja trdil, da se usmrčenja 400 tujezemskih delavcev v omenjenem zavodu ne more smatrati za umor. "Mi smo samo olajšali smrt", je rekel nacijski obtoženec, ki stoji pred ameriškim vojaškim sodiščem. "Zdravih in uporabnih ljudi se ni žrtvovalo." Klein in šest drugih, med njimi tudi ena ženska, so obtoženi, da so s strupenimi injekcijami pokončevali poljske in ruske delavce, katerih Nemci vsled oslabelosti niso mogli več rabiti. Klein je tudi vztrajno skušal dokazati, da je samo vršil povelja^ katera je dal nacijski gau-eiter Kari Sprenger, ki je od tedaj izvršil samomor. Žena "zverine" oklofutana sodni dvorani V uredništvu "Daily Worker-ja" niso imeli danes nobenega komentarja glede Budenzovega vstopa v katoliško cerkev, razen da časopis o njegovem koraku ne namerava objaviti poročila. LUENEBURG, Nemčija, 11 oktobra. — Ko je Frau Rosina Kramer, žena bivšega poveljni ta koncentracijskega taborišča v Belsenu, ki je znan kot "zve rina", odhajala iz sodne dvora ne, ji je neka Poljakinja dala klofuto, rekoč: "Tvoj mož je ubil mojega mo ža in moje otroke, tvoji' otroci pa so še vedno živi." Kramferjeva žena je pričala, da je bil njen mož dober dru žinski oče in da je moril jetnike le na povelje višjih nacijev. Relifni organizaciji so pošla skoro vsa sredstva "Cim bolj se bo ta naloga pospešila s čim hitrejšimi pošilja-tvami nujno potrebnih stvari, tem preje se bo relifna organizacija Združenih narodov lahko umaknila in pustila osvobojene narode na trdni podlagi, da prič-no življenje na svoje." To je bilo četrto poročilo, ki je bilo predloženo kongresu o poslovanju relif a Združenih narodov, odkar je bila organizirana UNRRA. Iz poročila je razvidno, da je mednarodni relifni sklad, v katerega so Zedinjene države do sedaj prispevale 800 milijonov dolarjev, poleg 350 milijonov iz lend-lease sklada, za praktične svrhe izčrpan. LONDON, 11. okt.—Posebna komisija, ki je dospela iz Amerike, je danes povedala 700 angleškim ženam ameriških vojakov, ki zahtevajo prevoz v Zedinjene države, da se bo storilo vse, kar je mogoče, da pridejo čim preje k svojim možem, da pa vsled pomanjkanja ladij ni upanja, da se bo to zgodilo tako kmalu. Ženske so burno protestirale, ko jim je govornik rekel, da se bo storilo vse, kar je mogoče "na tem krivičnem svetu," da bodo morale biti potrpežljive. "Me bi šle tudi v parnikih za živino," je zakričalo več deklet. Neka energična blondinka pa je zavpila: "Med vojno smo gradile ladje in bombnike. Zakaj se nam ne pusti, da bi zgradile par-nike, s katerimi bi šle v Ameriko?" POROKA Tožba proti garažom OPA urad je vložil na zveznem sodišču tožbe za $72,854 proti sedmim clevelandskim garažom, ki so obtoženi, da so pri delu za popravljanje avtomobilov računali več časa kot pa so ga dejansko porabili, in da so računali za delo, ki sploh ni bilo izvršeno. Tožbe so bile vložene proti sledečim podjetjem; Murray Oldsmobile Co., Domer Chevrolet Co., West Park Chevrolet Co., Brooklyn Chevrolet Co., Frankel Chevrolet Co., Central Chevrolet Inc. in Ferguson-Wells Inc. 'V ponedeljek ob 9:30 uri, zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Marije Vnebovzete, Miss Helen Lavšin in Aviation Chief Officer Frank Thomas Svetina. Nevesta je hčerka družine Mr, in Mrs. John in Annie Lavšin, ženin je pa sin Mr. in Mrs. John in Mary Svetina, 14919 Pepper Ave. Aviation Chief Officer Svetina služi pri mornarici že devet let, ter se je pred nedavnim vrnil iz Pacifika, kjer se je udeležil bojev z sovražnikom izza Pearl Harborja. Odlikovan je bil z letalskim križem, zračno medaljo in drugimi citacijami. Njegov brat Stanley je dodeljen inženirjem na transportnem letalu C-54. NoVoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Governer v mestu Snoči je governer Frank J". Lausche odpotoval iz Colum-busa v Cleveland in bo ostal tukaj do nedelje zvečer. MACARTHUR DAL ZAPRETI 211 "GEJŠNIH" ZABAVALIŠC SAN FRANCISCO. — NBC korespondent iz Tokija javlja da je gen. MacArthur dal za preti v japonski prestolici 211 "gejšnih zabavališč" in sličnih prostorov. (Gejše se na Japonskem imenujejo ženske, ki so posebno trenirane, da zabavajo moške v spolnem in drugih ozi-rih.) Obsojena radi posiljen]a Dva zamorca, 33-letni Percey Huston in 30-letni James C. Williams, sta bila včeraj obsojena v zapor od 10 do 30 let, potem ko sta bila spoznana krivim, da sta 30. julija v Wade parku ugrabila neko dekle, ki je s svojim fantom sedela v avtomobilu, potem pa jo odpeljala na neki samoten prostor v Euclidu in jo posilila. PISMA IZ STAREGA KRAJA Brežice na Spodnjem Štajerskem NOVA GOSTILNA Mr. in Mrs. John in Molly Kern bosta jutri otvorila gostilno na 8813 Union Ave. Prijazno se priporočata znancem in prijateljem za obisk. Postregla bosta s fino pijačo in dobrim prigrizkom. Poznani trgovec z obuvali, Mr. Louis Majer, 6410 St. Clair Ave., je pred par dnevi prejel pismo od svojega brata, ki živi v Brežicah na Spodnjem Štajerskem. Obširna vsebina pisma je sledeča; "Brežice, 8. sept. 1945. "Dragi brat! "Tako nas ni že dolgo nobena pošta razveselila, kakor Tvoje pismo od 27. maja 1945, katero je dospelo te dni preko vojne cenzure Beograd. V teh bridkih vojnih letih smo se v duhu zelo pogosto spomnili na Tebe, saj si pravočasno izbral pravilno pot in se s tem izognil bridkosti, ka-koršne še svet ni doživel. "Sedaj, ko je zasijalo zopet sonce svobode, bomo mogli tukaj še dolgo in težko delati na obnovi, da popravimo to, kar je porušila vojna, po krivdi nemškega okupatorja. "Zmagala je pravica; švdbi so bili od zavezniške vojske, tukaj pri nas pa povrh še od naših partizanov tako tepeni, da nikdar več ne bodo hrepeneli po tuji zemlji. "V tej vojni smo imeli pri Ma-jerjevih zopet posebno srečo, ker smo še vsi ostali živi. Fra-njo je še šef postaje v Novem mestu, Pepca, Poldi in Ivanka so še v Mariboru. Srečko je v šo-(Nadaljevanje na 2. stranU. STttAH 2 ENAKOPRAVNOST 3.2, •oktobr^ ^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by ' m VmOiCAX jrCGOSLAT PRINTING AND PUBUSHING 00. 1381 ST. OLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-U [■sued Every Day Except Bundayi and Holiday# StTBSORIPTION RATEa.#OENE NAROČNINI) Bt Oarrler in Cleveland and by Mall Out of Town: XPo raznaSalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): #or One Year — (Za celo leto)........... — For Half 3!ear — (Za pol Ista) ____________ For 3 Months — (Za • mesece) PISMA IZ STAREGA KRAJA (Nadaljevanje s 1. strani) JKI-SO . 1^0 9.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Olevelandu, Kanadi in Metdkl): Por One Year — (Za celo leto) ........... ;-- For Hall Year — (Za pol leta) _______ For f Month# — (Za I mesec«)- _»7.60 . 4.00 . Ufi Por Europe, Boutb America and Other Foreign Coimtrlei: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inosemske drtere): for One Year — (Za celo leto)---—-##.00 for Half Year — (Za pol leta)----------------------4JS0 entered u Second Class Matter April 36th, 1918 at the Post Office at Cleveland, phlo, under the Act of Congress of March Srd, lt79. TUDI TI SO KRIVI NAŠIH ŽRTEV (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) y. v prvi vrsti je to težki kapital Westna v Celju, to so Jesenice, železna industrija, zopet Westen. Ves čas je imel slovenski narod zdrav čut in si ni pustil enostavno zadušiti ne da bi v svoji onemoglosti vsaj protestiral. Protestiral je proti izzivanju tega kapitala, tega orožja nacizma in nemškega imperij alizma. Na vse to so seveda prisluhnili gospodje okrog nemškega kapitala, zato so se oprijeli drugačne politike. Niso več nastopali javno kot nemški kapital, kot nemško orožje, nastopali so skrito. Saj je vojna zvijača glavni nauk vsakega vojaka in hitlerizem je to zvijačnost opeval in oboževal do skrajnosti. Uredili so si stvar tako: poiščimo si kakega vrednega bratca, ki bo posodil ime, mi pa bomo nastopili v njegovi senci, če ne drugačte, pa kot nacijonalisti. Iskanje je bilo uspešno. Koga so našli? Skupino, ki izvira iz Praprotniko-vega vrtca. Praprotnikovo ime je vsakemu Slovencu vedno živo v spominu in je kot temna zvezda na nebu našega narodnega življenja. Praprotnik — Jadranska banka: kon-kurz, Praprotnik — Slavenska banka — konkurz, Praprotnik to ali drugo podjetje — konkurz, mali vlagatelj na cesti, hranilne vloge uničene, jaz Praprotnik, jaz pa sem gospod in ostanem. Praprotnika ni mogel nihče postaviti pred sodišče, ker ga je ščitil ves sistem korupcije. Bil je obsojen na plačilo, toda notorično je znano, da ni bil sposoben niti za najmanjšo, eksekuci j o. Nosil je nic^y^redno'-jiikljasto uro, da mu ne bi mogli ničesar vzeti. Takšen je torej vitez Praprotnikovega kova, a vendar je zavzemal vidna mesta v tem finančnem svetu. Povsod se je pojavljal in tudi danes sedi tu na zatožni klopi. Po zlomu bivše jugoslovanske vojske seje vsa peta kolona, ki se je preko gospodarstva stalno pripravljala na okupacijo Slovenije, znašla v objemu Praprotnika. Klinar pravi, da je Praprotnik vodil pogajanja o tem, da se objekti Kranjske industrijske družbe ne porušijo, kakor to zahteva vsako pametno bojevanje, kar je aksiom za defenzivno vojno. Ta Praprotnik se je torej pojavil kot zaveznik Westna in lahko rečemo, kar se narodnostnega obeležja tiče, da je eno in drugo ime, ena in ista stvar. Kar velja za Praprotnika, velja v nekem -pogledu za vse ostale obtožence. Njim sicer ne moremo očitati takih stvari, kakor Praprot-niku samemu, toda oni so vedeli za to, kar je ta človek, katerega je narod povsod obsojal, delal in kar je delala njegova okolica. Vedeli so, da je Praprotnik tesno povezan z vsakim sovražnikom, bodisi Nemcem ali Italijanom, ve deli, da se kapital, ki je pod njegovo egido, spaja z nemškim kapitalom, da je ta kapital že v svoji zasnovi pri j a tel j ski kapital pete kolone. Toda navzlic temu so pri tem sodelovali. Danes, tovariši sodniki, se vrši razprava, ki je zgodovinskega pomena. Ta razprava je zaradi tega zgodovinske ga pomena, ker polagajo obtoženci račune kot predstavniki onega zla v slovenskem narodu, ki je razrušilo in onemogočilo mirno narodno življenje predaprilske Jugoslavije, ki je onemogočilo konsolidacijo, ki je onemogočilo obrambo naroda, onega zla, ki je pripomoglo, da se je pred-aprilska Jugoslavija zrušila. Na zatožni klopi sede predstavniki kolaboracijonizma s sovražnikom. Oni so sodelovali z okupatorjem v okviru Kreditnega zavoda kot podporniki pri finančnih transakcijah in so povsod jasno in glasno priznavali sovražniku upravičenost njegove okupacije, priznavali so mu, da je on dejanski gospodar na teh tleh. To dokazuje zagovor čeča, ki je to naglasil kot priznano dejstvo. ,■ Tovariši sodniki! Ko boste izrekli sodbo nad delovanjem teh zločincev, pomislite na to, da je treba preprečiti, da bi se zgodilo, da se še kdaj koli na slovenskih tleh pojavi skupina, ki bi na tako perfiden način zlorabila narod, izpodkopavala njegovo državo in uničevala njegovo domovino. Naj se zgodi nad njimi pravica! Sodba Po eno in polurnem posvetovanju so se ob 17. vrnili sodniki nazaj v razpravno dvorano. V grobni tišini je predsednik razglasil sodbo, s katero so bili vsi obtoženci spoznani za krive po obtožbi. Obsojeni so bili: Avgust Westen, dr. inž. Herman Klinar, dr. Pavel Pra- štanju. učitelj. Nisem še imel prilike, da enega ali drugega obiščem, vendar smo v stiku pismeno. Pred kratkim se je vrnila skozi Brežice sestra Julka in Vincenc, učitelj meščanske šole v Mariboru, iz Srbije, kamor so jih pred štirimi leti izgnali Nemci, z enim samim ročnim korčelom. Srečko je bil dolgo časa 'premeščen' in v bližini Dunaja zaposlen kot nekak strojevodja. "Mene so šele leta 1944 premestili na Madžarsko mejo, v bližini Wienfer Neustadta, tam sem obolel in bil pet mesecev doma v bolnem stanju, zadnje tedne pa sem bil zaprt v 'Štrafla-gerju' do preobrata. Rekli so, da sem saboter in da dobim kroglo v glavo; k sreči se jim ta želja ni izpolnila. "Naša dobra mama, katera je še vedno upala, da Te bo še enkrat videla, je dne 30. junija 1943 za večno zatisnila svoje blage oči. Tudi njo je zadela kap, malo poprej, ko bi dosegla 80. leto starosti. Vsi smo globoko obžalovali to bridko izgubo, ker je bila res .dobra za nas vse, brez izjeme. Zdaj počiva poleg očeta na Pobrežkem pokopališču. Preskrbeli smo za dostojen pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudi. Zadnje čase, ko ni več mogla delati, je za njo in Ivanko skrbela Pepca,^ katera edina je še stanovala v Mariboru. "Poldi še dela v železni delavnici, vendar trpi močno na rev-matizmu, ter je pogosto bolan. Hišo na Pobrežju smo soglasno pustili prepisati na sestro Pep-co, ker je ona prevzela po potrebi tudi skrb za Ivanko. Tvoje njive poleg pokopališča menda tudi Pepca obdeluje ali da v najem za polovico pridelka. 'Moja družina in jaz smo še vedno v Brežicah, zvedel sem pa, da bom v kratkem premeščen v Borovnico. Otroci so že zrastli, šele na njih vidiš, kako hitro beži čas. Sonja in Stanko sta izgo-tovila meščansko šolo, Milan pa jo še obiskuje. Napovedali so za letos birmo in ker je že čas za naše otroke, jih bom tudi poslal k birmi. Pri tej priliki Te naprošam, da prevzameš mesto za Botra. (Ali se še spominjaš naše birme v Ljubljani?) "Brežice ne bom rad zapustil, ker sem vložil veliko truda in ljudje so tukaj tudi dobri, te si navajen živeti na deželi, ti ni dolgčas, po mestu, ali drugi mestni zabavi. "Da preživljamo tukaj po tej strašni vojni vsi skupaj težke čase, to si lahko misliš. Vojna škoda v Evropi je neprecenljiva. Okupator še ne bi padel na kolena, da ga niso prisilil k temu amerikanski bombarderji! "Že med vojno leta 1941 so Nemci izselili vse Slovence (več kot 60 tisoč) iz obmejnega pasu ob Savi in So ti i in jih porazdelili po Rajhu na delo, pri kmetih in v tovarnah, semkaj pa so naselili Kočevske Nemce. Zdaj prihajajo naši Slovenci nazaj. Kočevarji pa morajo v Nemčijo. Tu vidiš celo preseljevanje naroda. Kdor je živel v tem izse-Ijeniškem pasu (Litija, Krško, Brežice in Bizeljsko), ta je videl žalostne razmere. "Letos tudi letina tukaj ne bo bogata, le vino pravijo, da bo prvovrstno. Omeniti še moram, da je med drugim od naših mest Maribor najbolj porušen od zračnih napadov. "Novica, da si se oženil, nas je razveselila. Soproga Helena Ti gotovo olajša marsikateri posel, katerega si prej moral sam izvršiti. Želimo Vama srečo in da bi v zdravju in zadovoljstvu dol^o skupno uživala sadove Vašega dela. "Prav lepa hvala tudi za sliko, katero si pritožil. "Končno Vaju vsi skupaj prav iskreno pozdravljamo in želimo svidenja! "Brat Tone." « * * Nečakinja od Mr, Majerja pa piše: "Dragi stric Lojze in teta Helena! "Tudi jaz sem večkrat preči-tala Tvoje pismo in se veselila, ko pišeš, da nam boš poslal nekaj dobrot iz Amerike. Letos bomo šli vsi trije k birmi. Stanko in Milan sta si za botra zbrala strica Lojzeta iz Amerike. Tudi jaz bi si teto Heleno zbrala, če bi prej vedela, da si se poročil. "Naša birma bo bolj skromna, ker so naše trgovine čisto prazne. i. "Najraje bi šla čez morje k vama, da vidim, kakšna je obljubljena dežela. Prihodnjič bom pisala kaj več. "Pozdravljam teto Heleno in Tebe. "Sonja." "Midva, Stanko in Milan, Tebe stric Lojze lepo prosiva, če nam boš za botra, zastopnika bova imela tukaj. "Rada bi Tebe in teto Heleno videla, in tudi Tvoj auto, ki je na sliki tako lep. Nisi nič pisal kakšne znamke je auto? "Kdaj prideš k nam na obisk? Imaš še tisti radio aparat, ko si še pr6d vojno pisal, da poslušaš celi svet ? "Pošlji nam lepe razglednice iz Amerike, to Te tudi prosimo. "Drugič Ti bova pisala že iz Borovnice, ker se bomo selili. "Vsi Tebe in teto lepo pozdravljamo, "Stanko in Milan." Piše iz Bele Krajine Dosedaj smo v listu Enakopravnosti priobčili večje število pisem iz stare domovine. Največ pisem so prejeli naši rojaki iz Primorja in smo ista tudi priobčili, katera so nam izročili prejemniki. V današnji izdaji pri-občamo pismo, ki ga je prejela Mrs. Anna Zagorc, stanujoča na 902 E. 137. Pismo je od nečakinje Mrs. Zagorc, bratove hčerke, živeče v vasi Selo pri Metliki na Dolenjskem. To pismo je menda prvo iz Bele Krajine, in bo brez dvoma zanimalo naše čitatelje, posebno pa one, ki je tam njih rojstni kraj. Vsebina pisma je: "Draga teta! "Pred vsem, prejmite moje najlepše pozdrave. Veste, teta, nisem mislila, da Vam bom še kedaj lahko pisala. In zakaj ne? Ker sem bila v velikih težkočah. Samo na kratko Vam bom opisala naše mučeniško življenje pred sovražniki. Vedno so nas preganjali in smo morali bežati v hribe, in to ne glede ponoči, po dežju, ali pa celo po snegu. Morali smo vse pustiti in bežati pred sovražniki, ker sicer bi nas mučili ali celo postrelili, ali pa odpeljali v internacijo. "Ko smo se vrnili domov, prišli smo na vse oropano. Obleko, katero smo zakopali pred sovražniki, je strohnela. Teta, ali kaj se je zgodilo z nami. "Leta 1942 so mi Italijani aretirali dva brata, Lojzeta in Mar-kota, ter jih odpeljali na otok Rab v taborišče. Mi drugi smo jim nosili pakete v Novo mesto in so aretirali še mene, sestro Katko in svakinjo, ženo od Loj-za. Zaprli so nas v ječo, nas pretepali do nezavesti, nas so obsodili na pet let ječe. Potem so pa nas odpeljali in gonili, kakor ne vem kakšne zločince, preko sedem italijanskih zaporov. "Tam smo bili v zatemnelih ječih; jedli smo samo enkrat na dan in to vodo in svinjsko pesnico. EncJ leto nismo videli, od kod sonce vzhaja in kam zahaja. Tam smo bili eno leto. Po kapitulaciji Italije smo se vrnili vsi domov. Marko in Lojze sta bila pa 14 mesecev. Marko in Lojze bi bila kmalu umrla, glih zadnji ament (trenutek) sta dobila paket od sestre Rezke, ki je služila v Ljubljani, in to jih je rešilo. "Doma so ostali samo mama in Janez ter dve leti star otrok brez staršev. Drugih pet nas je bilo pa v italijanskem niučeni-štvu. Mama so od žalosti umrli, to je bilo 9. maja 1944. Istega leta, julija meseca, je pa padel siri od sestre Micke. "Vidite, teta, kako smo bili nesrečni in kaj so z nami delali naši sovražniki. Požigali so nam domove, ropali in ubijali, ter preganjali po zaporih in taboriščih. Kljub temu nismo omagali. Še bolj junaško smo se borili, da smo pregnali sovražnika, ki nam I Brazilije leta pred je skušal poteptati našo sveto | rnnskimi nntovalci. Slovensko zemljo.. Vidite, teta, koliko smo trpeli. Še veliko in veliko gorja, ki Vam ga ne morem opisati, treba bi cele romane napisati. "Upam pa, da bo sedaj boljše življenje v novi federativni, de-mokrativni Titovi Jugoslaviji! "Sedaj sem sama doma z Janezom, in žena od Lojzeta. Sestra Rezika se je poročila. Lojz fn Marko sta pa v vojski. Jaz mislim iti pa v gospodinjsko šolo, potem bom šla pa kam po svetu, mogoče tudi v Ameriko, če se bo dalo. "Teta, kako pa kaj Vi in Vaša družina? nom Yucatan in ta bajka najbrž izhaja sa, ko je neki londonski ^ stoletja prinesel leskih indijanskih P",-i omenjenega princa. Z ^ ta bajka razblinila p manjkanja dokazov, da ^ tomci valeškega princa kje živijo. ^ ^ Brata Zeno iz ške rodbine sta bila tu ^ ^ na kot odkritelja nianjs kov v severnem A±la"" '■ lep izmed njunih potomcev pozneje tako potvoril ^ pisne karte, ki sta jih bila na svojih pomoi^ ' vanjih, da je izgledalo ® je bil eden od bratov ^ , Ameriko. Mogoče je> kateri od teh dveh pustolovcev zares obrežju Amerike, a to ni. Tudi ni dokazo^^^^jj,; pričali, da je resnična s ^ nekem Jean Cousinu, iz Dieppe, o katerem 3® d« je ceno. O, ■n Hi k H S.. "]e ^jf Ha ''Sfl S ki "Naj zadostuje za enkrat, drugič kaj več. Vas lepo pozdravljam Vas in Vašo družino. "Nežka Sodja, "vas Selo pri Metliki." ropskimi potovalci. da je Brazilijo ugleda znejši krmar, katerega bila, liki Cousinova, proti zahodu, ko je P vzhodnem obrežju ribičih j®. O baških rečeno, da so preplp^' pred Kolumbusoin k« ie tro( k de '■(t % k ki s" Zapiski potovanj, -podvzeta v času, ko slutil, da obstaja še nent in to obsežen kon eo - hodno od Evrope m .gjti,'"'' Azije, niso zanesljivi, . gg# ^ ki so te zapiske sesta .j f li sami v zmoti. Ven ® r % jetno, da so brodarji L Kolumbusom od časa pristali na novi Pose+niki novega sveta pred Kolumbusom Dejstva in legende Ko vsako leto ob priliki obhajan j a Kolumbusovega dneva, 12. oktobra, mislimo na moža, ki daje temu dnevu tako veliko pomeni j ivost, se nehote pomude naše mišli tudi ob drugih možeh, ki so bodisi dejstveno ali pa po izročilu legend, prišli v novi svet še pred Kolumbusom, ki je s svojimi mornarji pristal na koralnem otoku Zahodne Indije ter poljubil dobro grudo po dolgem in burnem potovanju po morju. vo zemljo globlje P ostal v njej tako SI zasluzil ime Iti 'S "ic L sih je katerega gnala |j, , morska nevihta, - gnala drznost in P^® golF jlo — zdi se pa, da ni mu od teh do tega, k odkri Oi ZičtC>XUZiil 111XV/ 'g f** J vega sveta". Ta slava Krištofa Kolumbusa, potovanja proti , le gole epizode S; stolovca, pač pa P^' gin*' % dobe v zgodovini Evf® Med pryimi potovalci v novi i kolonijalni governer Rhode protnik, Avgust Tosti in dr." Otmar Pirkmajer na smrtno kazen z ustrelitvijo. AVgust Volk na 10 let omejitve svobode s prisilnim delom in na 10 let izgube političnih in državljanskih pravic. Dr. Fran Windischer na 11 let omejitve svobode s prisilnim delom in na 10 let izgube političnih in državljanskih pravic. Dr. Rudolf Krivic, dr. Mirko Božič in Franc Urbane na 8 let omejitve svobode s prisilnim delom in 8 let izgube državljanskih in političnih pravic. Karel Ceč, Josip Verovšek in Rihard Sušnik na 7 let omejitve svobode s prisilnim delom in 7 let izgube državljanskih pravic. Raj ko Turk na 2 leti omejitve svobode s prisilnim delom in na izgubo državljanskih in političnih pravic za dobo 6 let. Praprotnik Rezika in Sarabon Minka na 13 mesecev prisilnega dela brez kretanja svobode in na 6 let izgube političnih in državljanskih pravic. Vsem obtožencem brez izjeme še zapleni vse njihovo premoženje. Zaključno je predsednik sodišča kratko utemeljil izrečeno sodbo in sporočil obtožencem, da bo sedaj takoj predložena višjemu vojaškemu sodišču v dokončno presojo. Navzoče občinstvo je sprejelo sodbo z glasnim odobravanjem. svet sta najznamenitejša severnjaka Lief Ericsson in Thor-finn Karlsefeni, kajti njuni osebnosti se odražajo v zgodovini tako jasno, kot katerakoli druga zgodovinska osebnost Srednjega veka. Sicer so pripovesti o njunem potovanju v novi svet brez izrecnih geografičnih podatkov, a navzlic temu pa navajajo, da je bil Lief prvi poznani Evropejec, ki je stopil na obalo novega sveta in to že leta 1,000. Nekatere pripovesti o njem govore, da ni bil koloni-jalec, torej morda le svoje vrste pustolovec in raziskovalec. Nasprotno pa je Thorfinn v legendah opisan kot načelnik srednjeveške ekspedicije, ki plula proti zahodu z namenom, da kolonizira Ameriko. Thorfinn, ki je bil član vodilne islandijske rodbine, je potoval v Ameriko nekaj let za Liefom — njegov poskus kolonizacije pa* se je spričo sovražno razpoloženih Indijancev izjalovil. Proučeval-ci tozadevnih legend in pripovesti si niso edini v tem kje sta omenjena severnjaka pristala, nekateri trdijo, da na Labradorju, a zopet drugi opisi dajejo misliti, da sta pristala v Newfoundlandiji, Novi ško-tlji ali pa na obalah Cape Bre-tona. Pravijo tudi, da so severnjaki prišli celo do Rhode Islanda in nekateri trdijo, da je dokazilna svedočba njih prisotnosti v tem kraju takozvani "Round Tower" (okrogel stolp) o katerem so mnogo razpravlja v interesiranih krogih. Novejši kritiki pa so mnenja, da je dal omenjeni stolp zgraditi ga sveta. Navzlic vsemu re legende o davnih " nove zemlje pc znabif.: Islanda, ki v. svoji oporoki tudi pogosto omenja svoj "iz kamenja zgrajeni mlin na veter." Motreč druge posetnike novega sveta pred letom 1,492, naletimo na še večje domneve glede resničnosti pripovesti o njih potovanjih v nov svet, kajti, doči m imamo o severnjakih vsaj gotove zaupanja vredne in zanesljive zapiske, pa ni mogoče reči o teh drugih — Ircih, Velših, Benečanih, Francozih, Kitajcih in iskalcih raznih dodatnih drugih narodnosti — več kot to, "da so znabiti res dosegli novi svet, a dokazov, ki bi bili zadovoljivi v tem pogledu nimamo". Lahko verjamemo n. pr. da so Kitajci ali pa Japonci dosegli obrežje novega sveta s svojimi ladjami že pred letom 1492. Znana je ena taka pripovest, ki pravi, da so preko Kamčatke in Aleutskih otokov pripluli v deželo po imenu Fusan, neki budhistični misijonarji. Pluli so menda dalje in dalje, dokler niso dosegli obrežja te za nje nove zemlje, ali smatra se, da je bila ta zemlja najbrž Japonska in ne Mehika, kot domnevajo nekateri. Znane so dalje legende o irskih menihih, katere so spremljali tudi navadni moški in ženske, in o kateriji pripovedujejo, da 30 pristali nekje ob severnem obrežju Severne Amerike. Pravijo, da je to bilo v desetem stoletju. Imamo tudi storijo o valaškem princu Madocu, ki je menda zapustil kraljestvo svojega rodu ter na svojem potovanju odkril deželo, katera je v teh legendah poznana pod ime- Ijije in v tem se nimivejše legende, »■ ^of. ' povedovali španskii^ • # Jj cem Mehikanci io čini po deželah Cen h rike. Ti domačim p so imeli bele prednik^ šli čez morje v law g, kor _ Španci, se je preneslo J tradicijo, ki je ^ | j,, prihod novih belm njihovim belim P'' i^' prihajajočih od o"® xjniSV L vzhaja solnce. ijg •». jeli, da so jim ^i p" ^ bili,-i da jih vladajo. Kd"^ gendarni beli idjah P jj, I k[,j lahko priznamo rfiffk prednike vseh raz^i^^ starega sveta, zgradili dežele ..ga kontinentu, do kat J ^ pokazal pot Kri®''"^ jn sanjač, raziskoval®'' pomorščak. 1945 ENAKOPRAVNOST BTIUB S slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, 5® vršila 11. septembra 1945 v gl. uradu KSKJ v Joliet, Illinois ^^'^daljevanje ) ^loChA _ ' kt, ""k". kot ^ ^vijg.'^^^^guncem izven Ju- L jG zbiral, ■ dobi prepričanje -.% k. ii 1 prepričanje m /j JHo v,. u^tejv, zborovanje odlo to potem bo 'Sel hif v vredno in ne dO ki so doma: % ^ič očitati: v na vsot"' zaslužijo J Porv, . ^^tiko od strani J ,, Sloy P^i so potrebni vsi % V t ■ 'ase zborovanje srcg smeri in bo odlo-Itejg ° ljubezen ki ne »a ' pa le one ki so '"OvjiJ^vu v Sloveniji, ""goslaviji. ' zastopnik ske možke zveze i4;^^lieh ^ ^%g Podpiran in sprejet ^ prečitano pi- :% ^ v^^'^kar predloži S" ^ J •({ ^ira]j ^ izvedencev, ki oket okoliščine in raz- J A pripravil in jo J %. -^Ui \lP ,4^ danes v Slo- #^,.|i,' '^'"^4 y ° / Jugoslaviji, t' J (^eišgg ^ojem programu, S^WavHrt®' ,, L ' Jetiu ^ ' ako ima v o l< ''iiv'^^hitr katera se širi '* ^ >1" zahteva li z vsa- ■ milijo- ( iSl^^'ogra,!^ ^°telo urease s po-oiogli zdrav- rilo, zdravniške potrebščine in priprave, ki se rabijo za zdravljenje j etike, bi stale okoli $69,-000.00, kot je to navedeno V\proračunu, ali morebiti manj, ko se prične odbor pogajati za enak nakup. Predsednik poroča, da se mu je ta načrt dopadel, zakar je obvestil o tem brata blagajnika, ki je svetoval, da gresta do brata tajnika v Joliet ter mu predložita načrt. Na skupnem sestanku so se vsi strinjali, da se kupi te potrebščine, zakar so sklicali današnjo sejo, da ves odbor določi. Med tem časom se je obrnil predsednik do sestre Ančke Traven, tajnice ZOJSA, da naj tudi ona preišče in poizve, če bi ta načrt odgovarjal pravemu na menu. Odgovorila, da ona pripo roča ta nakup, ker se je prepričala ,da bi bil v veliko pomoč trpeči Sloveniji. Istotako je odgovoril naš ameriški pisatelj, Mr. Louis Adamič, ko je prečital predloženi načrt. Dr. S. Zore, svetovalec pri jugoslovanski ambasadi v Washingtonu je bil obveščen o tem načrtu ter povolj-no dogovoril predsedniku. Sestra Erjavec pravi: Zasledujem poročilo eksekutive, ki priporoča nakup zdravniških inštrumentov za zdravljenje j etike v domovini. Ako ste prepričani", da bi se na ta način najboljše uporabil denar, ki je "bil nabran po JPO,SS, potem tudi jaz ne ugovarjam. Toda pripomniti moram, da bo pri nakupovanju izbrani odbor imel posebno paž-njo, da ne bo osleparjen, oziroma, da ne bo delal prodajalec kak poseben "commission." Na kratko rečeno: Da bi se katerega kaj ne "prijelo." Vsota je velika in dolgo časa nas je vzelo, da smo denar nabrali, zato je potrebno, da skušamo za ta denar dobiti dosti dobro. Mogoče lahko še pri cenah kaj znižamo. Brat Cainkar pravi, da bo pazil na vse to in da hoče biti zraven, ko se bo kupovalo, da bo vse napravljeno pošteno. ' Brat Zalar pravi, da sta bila pri njemu brata Cainkar in Jur-jovec, ki sta mu predložila načrt, s katerim se je takoj strinjal. On vidi, da bi bila taka pomoč trajna, in da bi isto lahko užival vsi, ne da bi se gledalo na te ali one razlike. Bolj dobrega bi morda res ne mogli napraviti, če nabavimo to zdravniško opremo za pobijanje j etike v Sloveniji. Kaj naj pomaga hrana obleka, ako človek izgubi je prva, da se človeku reši življenja. Brat Jurjovec se tudi strinja z načrtom ter sugestira, da se izvoli odbor, ki nakupi potrebno zdravniško opremo, katero predvideva podani načrt. In ko se enkrat to završi, potem naj se slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora razpusti. Brat Rogelj pravi, daje resolucija Ameriške bratske zveze zahtevala, da se izroči denar Rdečemu križu v Sloveniji, od-nosno, da se denar takoj uporabi za naše ljudi onkraj morja. Ker pa imamo pred seboj priliko, ki odgovarja res plemenitemu Ramenu in dolgotrajni porabi za vse naše rojake v Sloveniji, se tudi pridružuje temu načr tu. V domovini bi enaka bolniška oprema zelo koristila bolnici za j etične, ki stoji na Golniku nad Kranjem. Doda pa, da naj se na to opremo in aparate pritrdi male plošče z napisom: Dar ameriških Slovencev pri JPO,-SS, da se ne bo tako hitro pozabilo, kdo je to daroval Sloveniji. Brat Wedic se tudi strinja z načrtom. Nato govori še brat Zalar, ki priporoča nakup. Brat Rogelj stavi predlog, da se izvoli odbor, ki kupi vse predmete, ki so navedeni v načrtu, da se pogaja s prodajalcem, da zniža ceno, če je mogoče. Vpraša pa se tud% pomožni odbor ZOJSA, da pomaga doložiti vsoto, ki bi manjkala za nakup vse opreme. Predlog podpiran. 4 TOČKE MESTO 2 za vsak funt porabljenih maščob 1)3 rahHo bi ;0 '''V' p ^udi v enem 20='!^ fotografič- tudi strokov-fotografirati, opremo doženejo .p ,.. • I C + „„1 strokovnjaki • ^Soslaviji, po- obsega edi- b VsaL tri so po- T^Sfafičt dru- ® opreme in 1 . ^^ici je opre bi bilo 250 kuhinjska U(j ^ aparati za foto j^i bi odgovar- kjer je ice K. prebivalcev. ^®®^ujejo vse !*%o gjf' filnie, gonil-0- postelje, pe- in zdravje in umrje. Taka pomoč Brat Vraničar, ki se je udele žil seje kot opazovalec, z dovo Ijenjem predsednika govori ter se strinja z zborovalci. Pravi, da se zanima za potek seje kot lo kalni predsednik JPO,SS in SANS-a. Sugestira pa; da. naj se pri nakupu vpraša za nasvet tudi kakega našega zdravnika in v to svrho priporoča dr. Zalar j a v Jolietu, ki ima dosti .izkušenj baš v tej stroki. Brat Zalar ponovno podpira stavljeni predlog. Brat Gornik, da brez kritike tako ne bomo, kar napravimo. Vemo pa to, da JPO,SS nabirala denar izključno le za Slovence, in da morajo le naši ljudje dobiti pomoč od tega nabranega denarja. Vprašuje, če je zadnja pošiljitev prišla v Slovenijo, da naj mu na to kdo odgovori. Brat Rogelj pravi, daje kmalu po odpošiljatvi Zojsa šlišal po kratkovalni postaji v Ankari, in to v slovenskem jeziku, daje prišla pošiljatev ameriških Slovencev Jugoslavijo. Istotako je potem čital v listu "Borba," ki izhaja v Beogradu, da je pošiljatev Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev dospela v Jugoslavijo. Vsi zaboji so bili markirani, ki so bili odposlani izključno v Slovenijo: "Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija." Govoril sem tudi s človekom, ki je prišel iz Slovenije, ki mi jie zagotovil, da bo pošiljatev prišla na mesto, toda bo vzelo precej časa, ker so Vsa prevozna sredstva v Sloveniji uničena in mostovi razdrti. (Tri dni po tej seji sem čital ljubljanski list, v katerem je poročal Rdeči križ v Sloveniji, da ste v Ljubljani napolneni dve skladišči s poši-Ijatvai^ii Ameriških Slovencev, itd. in tako je tudi poročal tajnik Mirko Kuhel na seji SANSa v Chicagi.) Sprejet je predlog, da se izvoli odbor za nakup bolniških in zdravniških potrebščin, kot je navedeno v predloženem načrtu. Brat Jurjovec predlaga v nakupni odbor sledeče: Cainkar, Rogelj, Gornik in dr. Kern v Clevelandu, ki naj pomaga temu odboru pr*i nakupu, ko se odbor snide v Clevelandu. Predlog podpiran in sprejet. Zalar predlaga, da naj se dobi od jugoslovanske vlade zagotovilo, da bodo nakupljeni aparati in druge potrebščine do- stavljene v Slovenijo in da ostanejo last Slovenije, ki pa naj bodo poleg Slovencev tudi drugim Jugoslovanom v slučaju potrebe na razpolago. Predlog sprejet. Nadalje se govori o razpustitvi odbora. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da kakor hitro se potroši ves nabrani denar, da se o tem obvesti merodajni odbor v Washingtonu, da dobimo odpustnico, nakar potom resolucije, katero podpišejo vsi zastopniki pri JPO,SS, naznanimo v časopisju, daje JPO,SS nehala poslovati. V resoluciji obenem ' naznanimo, da naj se vse mogoče prispevke za naše ljudi v domovini pošilja na pomožni odbor ' ali takojšnjo pomoč Slovenskega ' ameriškega narodnega sveta v Chicagi. Predsednik, podpredsednica in tajnik se zahvalijo vsem odbornikom in posameznikom, kateri so se udejstvovali pri JPO,SS ter pomagali nabirati denar. S tem predsednik zaključi sejo ob 12:15 popoldne. Vincent Cainkar, predsednik; Joseph Zalar. tajnik; Janko N. Rogelj, zapisnikar. Slov. del. domu na Waterloo Road 4. novembra, nedelja. — koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem' domu na St. Clair Ave. 4, novembra, nedelja. — Ženski odsek SNPJ farme — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10. novembra, sobota. — Stragglers SNPJ — ples v SDD. 11. novembra, nedelja. — V Boj SNPJ prireditev v SDD. 11. novembra, nedelja. — Po- družnica št. 106 SANS obhaja svojo obletnico z igro v 'Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 18. novembra, nedelja. — Mladinski zbor Waterloo okrožja, prireditev v SDD. 25. novemora, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 2. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni koledar umi Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings ^ 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat DomaČi mali oglasnik aCKa8KK»tKXX3Mt3aoaoa88tXXa6X38X»38XK3M83MOW3ai3g«8aa88t«3«C8atagaaao KKMOtKKWCKxaatKX'wotKxaaoaaw GOSTILNA 19 4 5 14. oktobra, nedelja. — Washington št. 32 ZSZ ples v SDD. 21. oktobra, nedelja. — Cerk niško -jezero — ples v SDD. 28. oktobra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Škrjančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja. — Dram. društvo "Ivan Cankar" vpri-zori igro "Vražja vdova" na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. oktobra, nedelja. — Betsy Ross A.F.U. — ples v SDD. 3. novembra, sobota. — Ples podružnice št. 41 S. Ž. Z., v Mr. in Mrs. Frank Kopina 481 EAST 152nd St. Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim 2GANJEM, PIVOM IN VINOM. Oliusen prigrlzelc. — Prijetna družba. Se priporočamo za naklonjenost A. 6RDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči Stricken Brothers Await Death Dr. Fred J. Makovec PHYSICIAN & SURGEON Uradne ure; 2:30-5. pop; 7.-8. zv. v ponedeljek—torek—četrtek—petek 15621 Waterloo Rd., v poslopju North American banke Tel. v uradu: KE 6196 na domu: IV 6657 Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9S59 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ZELODEO GLenville 3830 Rupiiik Cafe Preje Louis Seme's 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. And^r Kavčnlk in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljala lea PROIMJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE JLjmL Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Cldir Ave. Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 5379 St. Clair Ave. Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili Superior Body & Paint Co. Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo, Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave. EN. 1633 E.^lst St. Garage Frank Rich, lastnik. He. priporočamo za popravilo In barvanje vačega avtomobila. Delo totoo In dobro. CVETLIČARNE The three Pinion brothers, Billy, 15, left; David, 19, on bed; and Lloyd, 12, right, all crippled by muscular dystrophy, a rare disease, usually fatal, shown as they await their sad fate at the home of their widowed mother, near Salisbury, N. C. The boys were recently taken to Duke university hospital where doctors said they could do nothing for thfcrii. Vaš MONCRIEF podajalec ima v zalogi pristne MONCRIEF dele za popravila THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O. Gostilničarjem, trgovcem, društvom in posameznikom — naznanjamo, ' DA VAM SEDAJ LAHKO POSTREŽEMO Z RAZNO VRSTNIM PiVOM GROSSVATER (SPRING WATER) ALE - HALF & HALF TER FINIMI MEHKIMI PIJAČAMI Se priporočamo Double Eagle Bottling Co. John Potokar in sinovi, lastniki 6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629 HECEER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje tpr okusen prigrizek. Odprto do 3.30 zj. Slovenska cvetličarna Jelertic Jf lorisitsi 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 lOC a0E301 lOB GAY INN J. Marn in J. Simčič, lastnika 6933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas. RAZNO lOl I0E30I IOE30 JANSA'S CAFE 1297 E. 55 St. Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2:00 zj. — Se priporočamo za obisk. CARLSON'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. PREJE STOPAR'S Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. JIM OKORN Slovenski krojač Čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam iNft. POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglaslte se pri LEO LADIHA 1S36 E. 55th St. HEndmon 774# Frank Maek Realtor — Brokers License Ako želite kupiti ali prodati dom, se zglasite pri meni. Točna in zadovoljiva posluga. 6603 St. Clair Ave. EX 1494 CTORY PLES priredi društvo SLOV. SOKOLICE, št. 442 SNPJ V SOBOTO. 13. OKT. V Slov. nar. domu, 6417 St. Clair Ave. Vstopnina 60c Igra Vadnai orkester stran 1 ENAKOPRAVNOST 12. oktoW^ TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Sonce je zašlo v divjem ža-renju. Mrak se je vlegal na valovite košenice. Z vseh strani so donele pojoče kadence kravjih zvoncev, ki jih je prekinjalo pokanje bi-čev in od časa do časa vzklika-nje in vriskanje mož in'žena, ki so gonili živino v staje. Tu pa tam je zadonel iz najbolj gornje doline Arne po skalnih stenah Gamfluhja daljni glas cerkvenih zvonov iz Lind-bacha in se izgubljal v strmih gozdovih. Leonhard in Tereza sta korakala drug ob drugem za govejo čredo in se pogovarjala o Gottfriedu Sixtu. "Kaj ne," jo je vprašal, "mladi gospod ni prav niČ podoben staremu, ali ne?" "Ne," je globoko poudarila. "Bolj je podoben pobu." "Poba? Saj je že dve leti študent." . "Že res, toda s svojimi malimi črnimi brkami izgleda kakor poba," je nadaljevala smehljaje. "Gospod je tako visok in močan, njegov sin pa tako droben in mlad. Vendar zanimivo, taka razlika!" "Njegova mati je bila njemu in njegovi sestri mnogo bolj podobna," je pojasnil Leonhard. "Rajnka gospa Mullerjeva je bila Sangerjeva iz Emmentala in zelo bogata. Umrla je za je-tiko." "Ah! Torej je njegova mati umrla mlada?" "Pet in trideset let ji je bilo, ko je umrla." "Da, to je žalostno." Pogledala ga je. Srce mu je bilo polno drugih stvari, toda ni še prišel čas, da bi jinj dal pro-sto pot. V njegovi notranjščini so počivale mnoge skrivnosti in čuvstva in zvesto je skrbel, da so ostala globoko skrita, "Da," je dejal, "žalostno je, Terezika. Mnogo žalostnih stvari se pripeti v življenju." Več ni spravil preko ustnic. Po večerji, ko se je stemnilo, so možje posedli ip kadili pipe. Mahder je prižgal svetilko, sedel, razprostrl "Oberlanderja" preko kolen in pričel brati. Tereza je ostala v ozadju skoraj popolnoma v temi. Čemu je tukaj? Tako čudno je živeti to življenje. Počemu? Čemu sedi tukaj? Da vdihava zaotohel dim, poleg Kazimirja, Kristijana, Tobije, ki se po dolgem pretegavajo ? Kako ogromni se zdijo njihovi škornji v svitu luči, kako nerodna njihova telesa, kako tuje in čudne njihove glave, ki slonijo globoko v senci izven svetlobnega kroga. In Mahder, ki bere časopis. Ali ko pripoveduje o prihodnjem strelskem slavju v Burgdorfu. Udeležil se ga bo, seveda. In tudi vse društvo iz Gama, katerega član je. Pokazal jim bo, kako je treba streljati ! Ali se' stari letos tudi udeležil? Najbrže ne. Gospod postaja kratkoviden. Saj niti ne vidi več, kaj se godi okoli njega, Pred nosom se mu godijo stvari, o katerih ničesar ne sluti, Tobija je dvignil glavo in pogledal Terezo. In tam v drugem kotu Ema, debela mlada spaka. Poleg nje Luka, prav tik poleg nje, ne da bi spregovoril, niti se menil za ostale. Vsi godrnjavi, slabe volje, v razpoloženju, ki bi jih prihodnji trenutek lahko p9gnalo v bes-nost. Speče zverstvo. Terezi se je zazdelo, kakor da sedi v staji, polni človeških živali. Žalostna in nemirna je odšla in zlezla na svisli, kjer je zaklenila in pahnila vrata. Doslej se niti ni zmenila za može. Ravnala je s tem kakor z onim brez razlike, in oni so sprejemali njena zavračanja s čudno ravno-dušnostjo. Najsi bo že Tobija ali Kazimir ali Peter, nihče ni mogel zatrjevati svojemu tekmecu, da je užival z njene strani večjo naklonjenost kakor drugi. Nocoj pa ji je bila bližina teh ljudi neznosna. V ozračju je visela skrivna divjost, pred katero se je Tereza zgrozila. Sklenila je, da bo ob prvi priliki končala to hudobno stvar in sicer z odkrito izpovedjo. Ta sklep jo je nekoliko olajšal. Nenadoma so se povrnile njene misli h Gottfriedu Sixtu. Pogledala je skozi okno. Zvezde so se lesketale na nebu. Luna še ni zdrknila preko strmih vrhov gora. Ni videla skale, h kateri jo je naročil. Bila je nekoliko vstran za travniškim obronkom. Toda ne pojde, legla bo! Zaspati ni mogla. Slišala je, kako so spodaj odhajali možje iz hiše. Prišla sta Mahder in Hermina, Spala sta tudi na svi-slih. Kako ljubko je pihal skozi odprto oknp nočni zrak in ji božal lica! Prisluškovala je studencu na dvorišču. To ni bilo slabotno curljanje, marveč, slap kristalne vode, ki jo je bruhala gora. Kako so veliki borovci šumeli v nočnem vetru in zdihovali! Ali bo luna nocoj sploh še vzšla? Nekaj časa je ležala 1)5-reza zelo mirno, z zaprtimi očmi. Nato je pogledala. Zdaj je sijala luna. Kakor bleda leščer-ba je čepela na slemenu Wild-fluhja. Zakaj ne ostane prav na tem mestu? Tako čudovita je, lepša kakor kdajkoli! Vzdra-mila se je in sedla. Ali je zunaj sneg? Kaj pomenijo ti bledi travniki? Te temne sence? Zdaj je polnoč. Preobrača se. Čemu ji luna ne da spati?- Oh! Tiho — ne smeš vzdihovati glasno. Ali je ta, ki se dviguje zdaj v postelji, ona? Tereza se je zgrozila. Spustila je eno nogo na tla. Pst — nobenega ropota! Kje so nogavice, njene edi- ne črne nogavice? Kje so čevlji? Srajca, spodnjica, bluza, sivo ogrinjalo? Tu — tam. Toda kako črna je videti in kako mračna! Splazila se je ven. Bledo razsvetljena diyjina nad njeno glavo je bila tiha in mrtva. Ozrla se je. Že so bile koče dobršen kos poti za njo. Kaj išče tu zunaj? Naprej! Že so koče izginile njenemu pogledu. In tu je skala. Gk)ttfried Sixtus stoji na njej. Skočil je dol in prihaja k njej. "Prišli ste. Zelo dobri ste, gospodična Etienne," "Kaj želite od mene, gospod Muller?" "Sedite na to majhno skalnato ploščo. Govoriti moram z vami," Drug poleg drugega sta sedla. "Zdaj je seveda svetlo kakor podnevi," je rekel Gottfried. "Toda težko sem našel pot skozi temni gozd. Kljub tej leščer-bi, ki mi je pomagala. V mesečini bo pot nazaj lahka." Pogledala ga je. Oči so se mu bleščale in v ustnih kotih se mu je nabiral smehljaj. "Čemu niste prišli podnevi?" ga je vprašala. "Čemu?" je ponovil. "Ker sta moja prijatelja še na Gamhofu in če bi šel podnevi, bi opazila." "In čemu ne bi smela opaziti?" "Ah — vidite, to je. Nisem hotel, da bi kdorkoli vedel za to." "Tako? Zakaj?" "Ko sem vas zadnjič videl, sem se čudil, kako morete živeti tu gori med surovimi hribovci." "Ljudje niso surovi, gospod Muller," "No da, morda niso, toda zdi se, da nimate ničesar skupnega z njimi. Tako odlični ste, gdspodična Tereza, in lepi!" "Ne — " "Pa vendar. Ali ne smem reči tega? Res, mislim, da ne smete ostati tu gori, marveč si morate poiskati službo v mestu. V mestu bi morali živeti, kjer ne bi bili ločeni od vseh ljudi." Videla je, kako si je gladil puhaste brke. Nenadoma je dejala; "Kako mladi ste prav za prav, gospod Muller!" "Se vam zdi? Hm — upam, da bom kmalu napravil svoj doktorat." "Pravijo, da študirate v Ba-slu?" "Da, pravo, toda so še druge stvari, ki jih študiram. In pred- vsem prifodo, prirodo, kakor se kaže v človeškem življenju. Ljubim vse, kar je lepega. Zaradi tega sem prišel še enkrat, da vas vidim." Hiša naprodaj za 2 družini na 716 E. 92 St. 5 sob spodaj, 5 zgoraj; eno stanovanje je prazno in se lahko selite notri. Cena $7500. Odprto od 1. do 5. ure popoldne v nedeljo. Zglasite se na 6704 St. Clair Ave., ali pokličite KE 4963. THERAPEUTIC INVENTION! S*ut-KtaU COLD QUARTZ ULTRAVIOLET RAY THERAPY LAMP Vsied odhoda iz mesta se proda trgovsko poslopje z delikatesno trgovino vred. Posluje že nad 25 let na istemu prostoru. Lepa bodočnost za Slovenca. Lastnik proda tudi moderno hišo s 6 sobami na Tracy Ave., jlizu E. 222 St. 2 garaži, 50 čevljev široka lota in vse moderne udobnosti. Več podrobnosti vam rade-voljno poda FRANK PREVEČ Naprodaj 24 akrov farma ob tlakovani cesti; moderna hiša. 9 akrov vinograda in mnogo drugih zunanjih poslopij; v izbornem stanju. 5 krav, konj, traktor in vse drugo potrebno orodje, vključivši pohištva. Za nadaljna pojasnila se zglasite v našemu uradu ali pokličite JOHN KNIFIC 740 EAST 185th ST. nasproti Muskoka Ave. IV. 7540 KE. 0288 Imamo tudi na ogled mnogo posestev v mestu, za eno ali dve družini ter trgovska poslopja. Refrigeration produkti SUPER-COLD OPREMLJENI Vi lahko napravite vašo trgovino iredMče trgovanja, kjer bo viakdo rad kupoval. Super-cold produkti omogočijo v«i ta biznei. Globoka oprema za zmrzloto, hladilniki, omare za razstavo mesa; zadovoljstvo Jamčeno. Super-Cold Ohio Co., Inc. 727 BOLIVER ROAD CH. 3316 CH. 3317 Jamčeno za pet let Najboljša preparacija ZA REVMATIZEM ZA TRGANJE ZA KOŽNE BOLEZNI ZA SINUS ZA ASTMO ZA BOLEČINE V MIŠICAH Mandel Drug Co. LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611 Odprto 9:30 do 10:00 vsak dan. Zaprto ves dan ob sredah. 960 E. 185 Si. KE 5030 Za delavce Išče se ZIDARJE IN TEŽAKE Dobra plača Kdor se zanima, naj se oglasi na 960 E. 185 St. Mali 0# Stanovanje Priletna človeka nje s 3 sobami. Kdor primernega, na] P' uradu tega lista. usti (14 p Farma napr^ v Perry, O., na , segajoča 20 akrov; bami, vse udobnosti " j Hlev, kokošnjak in S® jj. no drevje in 7 akroV proda ali namenja Isto tam se proda ^ ruze, in 10 ton sena- ^ j! je di bolezni. Vpraša ^ Miller Ave., Euclid- " in soboto. fra ki( h h PRALNI STROJI in drugi hišni predmeti sedaj na ogledu. Oddajte vaša naročila sedaj! Popravljamo vsakovrstne pralne stroje, radio aparate in električne čistilce. EAST APPLIANCE SERVICE AND SALES 18724 St. Clair Ave. KE 7542 Otvoritev gostilne Cenjenemu občinstvu naznanjava, da bova otvorila gostilno v SOBOTO, 13. OKTOBRA na 8813 Union Ave. kjer bova prijateljem in gostom prijazno postregla z finim pivom, vinom in okusnim prigrizkom. Se priporočava za obisk. Naša gostilna bo odprta tudi ob nedeljah. JOHN & MOLLY KERN 8813 UNION AVE. PROSLAVA 26. obletnice Komunistične stranke in volilni shod se vrši V nedeljo, 14. okt. ob 2.30 pop. v Ballroom, Public avditorija Govornika bosta: JOHN WILLIAMSON, narodni tajnik komunistične stranke ARNOLD JOHNSON državni načelnik, ohijske komuni stične stranke in kandidat za cleve-landski šolski odbor Vstopnina 40c, davek vklj. Pod pokroviteljstvom Komunistične stranke, 2056 E. 4th St. soba 403 DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Naprodaj hiša s 10 sobami) ^ sobo in kopalnico ^ stropju. Kokošnp' lota Cena $7,2%, LI 9837, ali se zfi 14315 Darley KADAR vaša potrebuje poprav a< J Franks Reh'f Crystal Distributing Co., Inc. Nabavite si vaše pivo in vino po ceni na debelo pri nas CONCORD VINO $2.50 in $2.75 gal. CALIFORNIJSKA VINA 13%, $3.00 GAL. 20% MUSCATEL, PORT, SHERRY, $4.00 GAL. Poizkusite in prepričali se boste 3341 Superior Ave. v BLAG SPOMIN ob sedmi obletnici kar je umrla naša ljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati Pauline Brundič ki je svoje mile oči zatisnila dne 12. oktobra 1938 Zopet je tu jesenski čas x- in mesec oktober najžalostnejši za nas Sedem let je, odkar so Te odnesli od tod in Te položili v hladni grob. Spavaj sladko tam pod zvezdami večno in neždramno spanje, a mir prišel bo v naša srca, ko zopet se snidemo s Teboj! Žalujoči ostali: Stanley, soprog; Frank, sin; Pauline, poročena Krall, hči; Mary Zehner, sestra Cleveland, Ohio, dne 12. okt. 1945. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030 KUPITE IN PRIHRANITE PRI Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St. Odprto do 8. zvečer Išče še OSKRBNIK za čiščenje in oskrbovanje kor-poračnih prostorov v Slovenskem domu na Holmes Ave. Delo stalno in plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vključivši elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasiti se je vsak večer med 8. in 10. uro pri TAJNIŠTVU KORPORACIJE. Mali oglasi Avtna zavarovalnina za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20. Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na aOHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave. SOtWD 8*^1 IMDOOB O® ® Posebni popust » ^ B. J. 13S3 E. 45 St. Radio k Popravimo dio aparate ) 8} delo Ključe in kljuc® / l y ciramo ali S 1983 E. 7^ Hoedl's Music House 7412 St. Clair Ave. HE 0139 VIOLINE, SAKSOFONE, klarinete, harmonike, /itd., po najnižjih cenah. Še vedno plačamo najvišjo ceno za rabljene harmonike, klavirje in druge godbene inštrumente. DANICA'S CAFE Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave. Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba. . Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po •va- cuumu.' $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmouni 6516 PrijateFs Lekarna ST. CLAIB AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonlj)rlp$lJenu> oa dom Mehle & Novak Cement Contractors 678 E. 240 St., Euclid, Ohio IV 1439 Se priporočava za izdelavo cementnih pločnikov, driveways, in drugih cementnih del. Kot bivša vojaka vam bova hvaležna za naklonjenost pri oddaji del. Prihranita PLAČILNI P K 5li S ekstra bonde Kupite - ^ DenKe dd na hranilno C » »' THE P:"'"' UA" pueuc Oglašajte v Enakopravnosti Ples in ^ 1 petek 3244 St. FINA V I Okusna ^ \ Se priporo%^ ^ slovenska LOUIS LOUIS Kadar Ogla Emakop