Št. Ml (14.537) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GOBICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POSTNIMA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 29. MAJA 1993 ITALIJA / PO ATENTATU Bolečina in gnev Manifestacije po Italiji - Preiskovalci imajo v svojih rokah »prva otipljiva dokaza«, dostavno vozilo in sledove razstreliva teT®®NCE - Beli odprti krsti Ganili 6 ^ Nadie med krstama nju-dri]5StarSev Angele in Fabrizia, Ho Nencioni je tako ponov-tejjj ,uPaj. Ob krstah svojci, prija-(jji In znanci, ki le s težavo za-v Jejo solze. V sosednji kapeli krsti zoglenelo truplo ren 6n-ta ^ar^a Capolicchia. Fi-lUjfiCe z njimi vsa Italija ža-J )° za temi petimi nedolžnimi Hg 91111 slepega terorizma, a obe- z množičnimi manifestacija-ren nf.s^ki: manifestacija v Fi-tioQt j Poudarjajo svojo odločuj.’ de ne bodo klonili pred tem ie n111 Aforističnim izzivom. To bliVrT^ Adi predsednik repu-st) e Oscar Luigi Scalfaro, ki je obaril na seji florentinskega , skega sveta. »Prvo rano so s so n ^dali ljudem«, z drugo pa naiofva. ^kulturno dediščino, resnih6,’- ofijutimnejse, najbolj za t k° Judsko bogastvo«. Prav skrbeli08aStV0 J3000 naiPrei P°' u, saj je vlada že nakazala 30 milijard lir za prva sanacijska dela. Galerijo Uffizijev naj bi odprli že Cez deset dni, da bi s tem vsaj »simbolično« dokazali voljo do obnove. Na prizorišču atentata se medtem nadaljuje skrbno iskanje vsega, kar bi lahko služilo v preiskavi. Oblasti pa imajo trenutno v svojih rokah vsaj dve zanesljivi sledi. Petnajst minut pred tragično eksplozijo je neka priča opazila prihod dostavnega vozila fiorino v Ulico Georgofili. Priča je po mnenju preiskovalcev »zanesljiva«, saj gre za fanta, ki je na dom pospremil svojo zaročenko in je fiorino opazil, ker je »ne-veSCe« parkiral vozilo pred Akademijo Georgofili. Fant ni mogel vedeti, da je tej nestrokovnosti botrovala previdnost, ker se je v dostavnem vozilu nahajala ogromna količina razstreliva. Nedvomno je to najpomembnejše pričevanje, ki ga imajo v rokah državni pravdnik Piero Luigi Vigna, sodnik Francesco Fleury in njegov namestnik Gabriele Chelazzi. Preiskovalce pa bodri tudi ugotovitev, da se je ogromno ljudi prostovolno javilo in povedalo vse, kar bi lahko sluzilo preiskavi. V sodni palači nočejo govoriti o raznih matricah. Raje govorijo s splošnimi termini: terorizem, strategija terorja, kot da bi navajali »mafijski terorizem«. »O prilastkih bomo spregovorili Sele po prvih otipljivih dokazih«, je navedel sodnik Gabriele Chelazzi. Trenutno sta edina »otipljiva dokaza« dostavno vozilo in eksploziv. Fiorino so neznanci ukradli po 19.30 v Ulici della Scala, kar pomeni, da so imeli izredno malo Časa. Drugi »otipljivi dokaz« je razstrelivo. Po prvih ugotovitvah je razstrelivo vsebovalo pentrit in T4, osnovni sestavini Češkoslovaškega semtexa, ki so ga uporabili v atentatu na brzec 904 23. decembra 1984. Sledove teh se- stavin pa so odkrili tudi v pokolu pri Capaciju (atentat na Falco-neja) in v atentatu v rimski ulici Fauro. Bombni atentat pa najbrž ni bil povsem nepričakovan, saj se je alarmno stanje začelo že v nedeljo v Rimu. Kaže, da je neznanec, ki je govoril s sicilskim naglasom, telefonsko obvestil policijo, da bo okoli 17. ure v raznih rimskih predelih eksplodiralo skupno 3.500 kilogramov razstreliva. Policija ni prezrla opozorila in je tudi obvestila o nevarnosti varnostno službo ameriškega veleposlaništva, ta pa ameriške državljane in po pomoti tudi toskansko federacijo Zelenih. Ti so vCeraj poudarjali, da »so bile obveščevalne službe seznanjene z atentatom in niso ukrenile ničesar, da bi ga preprečile«. Tudi zaradi tega Zeleni zahtevajo razpust obveščevalnih služb in preiskavo o njihovem delu v zadnjih letih. ITALIJA / SKUPŠČINA PSI Del Turco izvoljen za novega tajnika socialistov Zanj je glasovala vsa stara Craxijeva nomenklatura Vojmir Tavčar RIM - Ottaviano Del Turco je novi tajnik socialistične stranke. Izvolila ga je sinoči vsedržavna strankina skupščina na predlog stare nomenklature, ki se Se spoznava v dolgoletnem tajniku Bettinu Craxiju. Del Turco prevzema tako mandat, ki ga je v zaostrenem vzdušju polemik vrnil Giorgio Benvenuto, in krmilo razdeljene stranke na robu razkola. O krizi je pričala tudi zasedba skupščine, ki je bila vselej na meji sklepčnosti, saj se skoraj polovica elanov ni udeležila zasedanja. Morda prav ta podatek, bolj kot samo napeto vzdušje, odraža globoko krizo socialistične stranke. Uvod v seji skupščine je bilo poročilo, s katerim je Giorgio Benvenuto utemeljil svoj odstop. Njegov poseg je izzvenel kot neizprosna kritika in obsodba Craxijeve nomenklature, tako ostra, kakor si je najbrž niso privoščili niti najostrejši kritiki PSI. Poudaril je, da je zasnoval svojo politiko v skladu z dokumentom, ki ga je skupščina sprejela, ko je bil izvoljen za tajnika, toda pri uresničevanju te politike je naletel v vodilnem kadru na oster odpor. »Trije meseci taj-nikovanja,« je dejal Benvenuto, »niso bili dovolj, da bi dojel povsem, kako deluje najbolj halucinantna palaCa oblasti in kako je bila osrednja struktura stranke izvo-tlena ter spremenjena v Ottaviano Del Turco brezno dolgov.« Zadostovali pa so zato, da je razumel, kako so za kulisami vsi delali proti tajniku, da bi »bistvena mesta ohranile prav tiste skupine, ki bi se bile morale umakniti in prepustiti mesto novim voditeljem«. V povsem drugačno smer je šel Ottaviano Del Turco, ki je Se pred izvolitvijo spregovoril kot tajnik. Stranki je nakazal pot v "tretjo fazo avtonomije”, napovedal je za poletje programsko konferenco in za oktober nov kongres. Po krajši razpravi so se zaCela glasovanja. Del Turca je podprl tudi bivši premier Giuliano Amato, Jd pa je prišel na skupSCino samo, da bi oddal svoj glas. /Sc /A p^li'/p baNCA Dl CREDITO Dl .RIESTE dLIKd tržaška kreditna banka BANC0MAT Moja banka, v žepnem formatu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Razprava o novem volilnem zakonu Kljub dramatičnim prigodam zadnjih dni se v Italiji nadaljuje razprava o novem volilnem zakonu, ki naj bi ga parlament odobril do poletja. Včeraj je bil uradno predstavljen predlog KD, ki predvideva volitve z večinskim sistemom z enim samim krogom in s 30-odstotnim proporčnim popravkom. Predlog je že vzbudil polemike, proti njemu sta se že izrekla tajnik DSL Occhetto in referendumski lider Segni stran 2 Slovenski kandidatinji K za pokrajinski svet V naši predvolilni kroniki se danes predstavljata dve kandidatinji za tržaški pokrajinski svet: Nives Košuta, ki je že bila pokrajinska svetovalka in kandidira na listi DSL, in Vlasta Bernard, ki se predstavlja na listi Zavezništva za Trst. Obe listi podpirata kandidaturo Franca Codege za predsednika Pokrajine. .................stran 3. Prekupčevalca z orožjem v rokah finančnih stražnikov Tržaški finančni stražniki so zadali nov udarec prekupčevalcem z orožjem. Po spretni akciji sta jim padla v roke dva hrvaška tihotapca, hkrati pa so zaplenili ameriško ostrostrelsko puško, 36 nabojev, dva detonatorja ter skoraj deset kilogramov eksploziva. ......................stran 4.. •*,«■" »U-' , 1 j Goriška zavrača poskus ustrahovanja Teroristična eksplozija v Firencah je zdramila demokratično javnost tudi na Goriškem. Delavci v Tržiču so demonstrirali pred spomenikom padlim v ladjedelnici, da bi opozorili na potrebno kontinuiteto v boju zoper mračnjaške sile. Upravitelji, predstavniki političnih in družbenih sil so obsodili izbruh krvoločnega nasilja in poudarili, da ustrahovanje ne sme zaustaviti procesa prenove italijanskega političnega sistema. .................... stran 7... Balkan / diplomati govorijo, vojaki streljajo PREDSTAVNIŠTVI SKGZ IN SSO PRI TRŽAŠKEM PREFEKTU Nove niške »pobude« Kozirjev napoveduje morebitne ukrepe proti Hrvaški zaradi spopadov z Muslimani - Pogajanja o »varnostnih območjih« v Sarajevu propadla - SARAJEVO Atiri • zunanji minister doT?re) Koziriev, ki je v i/Sni meri botroval ie« °8ratnu skupne akci-v not6!Sn^ konec tedna, je e* naPovedal »nove knnfl6,pobude za rešitev ^nflikta na tleh nekdanje Jugoslavije«. Agencija Interfax poroCa, da gre za izpopolnitev dokumenta iz Washingtona, o Čemer se mednarodni ruski diplomati že dogovarjajo z zavezniki. Kozirjev napoveduje sankcije proti Hrvaški, Ce ne bo konec spo- padov med hrvaškimi in muslimanskimi enotami. Ruski zunanji minister je izjavil, da utegnejo ukrepe proti Zagrebu »sprejeti prav kmalu«. Francoski premier Edouard Balladur in predsednik britanske vlade John Major pa sta se v petek pred novinarji branila, Ceš da zahodne sile in Rusija s programom skupne akcije ne podpirajo srbskih ozemeljskih osvajanj v Bosni, in pojasnila, da so zavezniki pripravljeni zaostriti sankcije in povečati diplomatske pritiske, niso se pa pripravljeni boriti v Bosni, da bi s tem prisilili Srbe k umiku. »Bi bili vi pripravljeni poslati v Bosno 200.000 vojakov, da bi z orožjem prisilih Srbe k umiku?« je novinarje vprašal Major. »Ljudje tega nočejo, potrjujemo pa, da bomo še naprej izvajali sankcije in diplomatske pritiske in ne bomo sprejemah osvajanja ozemelj s silo.« Francoski premier se je primoran braniti tudi pred domačimi kritikami, ker je njegov minister Juppe podpisal washingtonski dokument. V Parizu so objavili, da je bil v Četrtek med podpisniki resolucije evropskega parlamenta v Strasbourgu tudi nekdanji francoski predsednik D’Estaing. (R. S.) Zahteva po potrditvi sredstev za naše kulturne ustanove za 1994 TRST - Tržaški prefekt Luciano Cannarozzo je sprejel vCeraj pozno popoldne odposlanstvi Slovenske kulturno gospodarske zveze, v katerem sta bila predsednik Klavdij Palčič in tajnik Boris Peric, ter Sveta slovenskih organizacij, ki sta ga zastopala predsednica Marija Ferletic in elan vodstva Marij Maver. Predstavniki manjšine so izpostavili prefektu razmere, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji, oziroma dejstvo, da je njeno stanje danes tako rekoC nedefinirano. Tudi zaradi tega, ker se letos izteče državni zakon št. 19 iz leta 1991, ki predvideva izrecne posege v korist tukajšnjih obmejnih območij in začasno, torej samo deloma rešuje naše probleme na ta način, da namenja občasna finančna sredstva slovenskim kulturnim ustanovam. Slovenski delegaciji sta izrazili potrebo po vnovičnem finansiranju tega zakona oziroma po vključitvi ustrezne postavke v državni finančni zakon. Prefekt se je obvezal, da bo to željo posredoval pristojnim v Rimu. Predstavniki SKGZ in SSO so tudi zaželeli, naj bi italijanska vlada med prihodnjimi pogajanji s slovensko vlado upoštevala našo manjšinsko skupnost kot subjekt pri obravnavanju problemov, ki zadevajo naše pravice in zakonsko zaščito, ne pa kot zgolj objekt; skratka, pri obravnavanju vprašanj v zvezi z uzakonitvijo manjšinskih pravic je potrebno povprašati za mnenje tudi neposredno prizadete - nas. Prefekt je tedaj priznal, da je ob pomanjkanju pravega zaščitnega zakona ta problem nejasen. Kot znak dobre volje pa je gostom povedal, da bodo iz komisarskega sklada namenili Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu 200 milijonov lir veC kakor doslej. Predstavniki obeh krovnih organizacij pri tržaškem prefektu (Foto Križmančič/KROMA) 2 Sobota, 29. maja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / NOTRANJI MINISTER POROČAL PARLAMENTU O POKOLU V FIRENCAH Mancino: Mafijski pečat terorističnega atentata RIM - Teroristični atentat v Firencah, ki je zahteval pet človeških življenj, 29 ranjenih in je povzročil ogromno umetniško in gmotno škodo, ima zelo verjetno mafijski peCat. Tako je poudaril notranji minister Nicola Mancino, ki je vCeraj poročal najprej senatu in nato poslanski zbornici o zločinskem terorističnem dogodku, ki je dramatično odjeknil v Italiji in v svetu. Mancino, ki je sicer poudaril, da preiskovalci išCejo v vse smeri, je najprej potrdil, da je šlo za bombni atentat, ki je bil izveden z avtom, nabitim z eksplozivom, in v tem okviru je nakazal verjetnost povezave z bombnim atentatom v Četrti Parioli v Rimu deset dni pred florentinskim izpadom. Povezavo naj bi nakazovalo dejstvo, da je bil rimski atentat izveden na predvečer policijskega praznika, florentinski pa na dan, ko se je v Rimu zaCel mednarodni simpozij o poteh droge. Izbrani sta bili dve mesti - Rim in Firence - ki sta jamčili velik odmev v Italiji in v svetu, eden od ciljev pa je bil zlom turistične sezone. K povezovanju dveh atentatov navajata tudi rušilna moC peklenskega stroja in isti način delovanja. Iz tega je Mancino raz- vil teorijo o mafijskem značaju atentatov. Teroristična izpada sta bila odgovor organiziranega kriminala na udare?, ki so jih državni organi v zadnjem Času zadali mafiji, obenem pa tudi poskus, da bi z okrutnimi zločini preusmerili drugam pozornost preiskovalcev in omilili oster pritisk države na teritoriju, kjer je zasidrana mafija. V dokaz je notranji minister poudaril, da teroristična strategija ni tuja mafiji in navedel atentata na sodnika Gio-vannija Falconeja in Paola Borsellina, preprečen poskus atentata na eno od milanskih letališč, zaplembe razstre- Vojmir Tavčar liva in raket. In pri tem se je skliceval tudi na atentat na brzec 904 izpred devetih let, v katerega je bila tudi vpletena mafija. »Ker ji postopno usihajo tradicionalni viri dohodka,« je poudaril notranji minister, »se tudi mafija vse bolj spreminja v narko-mafijo in teži k osvojevanju najbolj okrutnih potez te vrste organizacij.« Notranji minister ni zavrnil hipoteze, da bi bile v atentat vpletene nekatere skrivne sile, zavrnil pa je možnost vpletenosti dela obveščevalnih služb. Prav tako po njegovem mnenju ni pojmljivo, da bi teroristična ofenziva težila k stabilizaciji obstoječega. Prehod k novemu je v Italiji tako odločen, je dejal Mancino, da ga tudi bombe ne bodo ustavile. Potem ko je seznanil parlament s sklepi vlade, da nakaže 30 milijard lir za prve posege v Firancah in 9 milijard lir za odpravo posledic atentata v Rimu, je notranji minister konCal z obvezo, da bodo napete vse sile, da bi Cimprej odkrili resnico in izsledili krivce. Mancinovo tezo je včeraj podprl predsednik protimafij-ske komisije Luciano Violante, po katerem je imela naveza mafija-ka-mora vodilno vlogo v tem zločinu. Violante je tudi poudaril, da doslej ni elementov, ki bi potrjevali vpletenost ob-vešCevalih služb, Čeprav so bile v preteklosti vpletene v vse mračne strategije, ki so pogojevale politično dogajanje v Italiji. Toda med opozicijo je Violantejev glas precej osamljen. To je jasno izšlo iz parlamentarne razprave, v kateri je opozicija predvsem opozorila, da notranji minister se niti ni lotil spleta Včerajšnja manifestacija na Trgu Fontana v Milanu, kjer je atentat leta 1968 povzročil 15 mrtvih (teiefoto AR) med navadnim in političnim kriminalom in je osvojil najbolj enostavno in najmanj sporno tezo. Za razpustitev sedanjih varnostnih služb pa se je zavzel tajnik policijskega sindikata Siulp Roberto Sgalla, ker »so dokazale svojo neučinkovitost in je treba zato zamenjati v celoti vodilne kadre in tudi osebje«. V mafijski peCat atentata ne verjame niti predsednik Mednarodnega središča za strateške študije v George-townu Walter Laqueur, ki meni, da gre za novo generacijo teroristov brez nejasnih ciljev. Dodal je tudi, da teroristični val ne bo zrušil Italije. In morda ni to njihov cilj, paC pa tisti, ki ga je kot hipotezo nakazal tajnik DSL Achille Occhet-to: ustaviti državo sredi poti prenavljanja, v negotovosti med bregom prve in pristanom druge republike. Na vprašanja, ki so jih zastavile politične sile in ki si jih zastavlja vsa javnost, morajo odgovoriti preiskovalci. Tudi na uspešnosti njihovega dela se meri resnična volja vlade, državnih ustanov in služb, da obračunajo s prakso preteklosti in na poti iz prve v drugo republiko ne pustijo nepojasnjenih zločinskih skrivnosti. Zenica polaga cvetje na kraj, kjer je eksplodirala bomba (teiefoto AR) NOVICE Pet dvostranskih dogovorov ob zaključku konference o poteh droge RIM - Korak naprej v boju proti tihotapljenju in razpečevanju mamil: tako je italijanski notranji minister Nicola Mancino ocenil konferenco o poteh droge, ki se je končala včeraj v Rimu in na kateri so sodelovali notranji ministri iz 41 držav, med katerimi je bil tudi notranji minister Slovenije Ivan Bizjak. Mancino, ki je poudaril, da se je znatno okrepilo število držav, ki so pristopile k italijanskemu projektu ”tele-drug” za izmenjavo podatkov o kriminalni dejavnosti, povezani s tihotapljenjem mamil, je včeraj podpisal 5 bilateralnih dogovorov za boj proti narkomaniji in organiziranemu kriminalu s Slovenijo, z Romunijo, Bjelorusijo, Hrvaško in Ukrajino. »Gre za dogovore,« je dejal Mancino, »ki upoštevajo specifične državne zakone in ne oblikujejo nekih nadstruktur ter niso zapreka silam, ki so že na delu.« Obenem pa se je italijanski notranji minister zavzel za to. da bi bile zakonodaje evropskih držav glede droge še bolj homogene. O nujnosti usklajenega boja proti prekupčevanju z mamili je spregovoril šef Interpola Norman Inkster, šef italijanske službe za boj proti narkomaniji pa je ponudil pred nedavnim nastalim evropskim državam italijansko pomoč za uspešnejši boj in oblikovanje ustrezne strategije proti organiziranemu kriminalu. Podkupninske afere: Nobili ostaja v ječi MILAN - Milansko razsodišče svobode je vCeraj zavrnilo zahtevo odvetnikov bivšega predsednika koncerna IRI Franca Nobilija za izpustitev iz zapora, v katerem sedi od 12. maja. Sodniki so svoj sklep utemeljili z resnostjo dokazov, ki Nobilija bremenijo hudih prekrškov. Po njihovem prepričanju je bil namreč prav Nobili os sistema neprekinjenega podkupovanja, najprej kot predsednik družbe Cogefar, potem pa na Čelu zavoda IRI. V Neaplju je bil medtem zaslišan predsednik nogometnega kluba Napoli, podjetnik Corrado Ferlaino, ki je vpleten v podkupovanje pri delih za svetovno nogometno prvenstvo Italia 90, tamkajšnja policija pa je po nalogu milanskega preiskovalnega sodnika Ghittija zaprla predsednika Pokrajine Neapelj Franca Zagarolija (KD). Javni tožilec Di Pietro ga namreč dolži, da je od družbe Cogefar Impresit prejel podkupnino v znesku 200 milijonov lir za izgradnjo 20 Šolskih poslopij v pokrajini. V Turinu se nadaljuje preiskava o podjetjih grupe Fiat, ki naj bi bile samo v turinski pokrajini izplačale veC kot milijardo lir podkupnin, medtem ko v Rimu še vedno ni sledu o bratu bivšega ministra Claudia Vitaloneja, Wilfreda. Oba brata sta, kot znano, osumljena izsiljevanja do neke zadruge, ki je medtem odšla v steCaj. RIM / PREDLOG KD: EN TURNUS, 30 ODSTOTKOV MEST S PROPORČNIM SISTEMOM Zelo velik razkorak med strankami glede reforme volilne zakonodaje SKR pripravlja amandma o zajamčenem predstavništvu manjšin RIM - Razprava o novih volilnih pravilih prehaja k sržu problemov, obenem pa potrjuje velik razkorak med političnimi silami. Poročevalec novega volilnega zakona v poslanski zbornici, demokristjan Sergio Mattarella, ki je že opravljal to vlogo v dvodomni komisiji za ustavne reforme, je vCeraj orisal svoj predlog novih volilnih pravil. In takoj se je vnela polemika. Mattarellov predlog se v svojih glavnih smernicah sklicuje na to, kar je že izdelala dvodomna komisija in kar je že marsikdo označil kot nesprejemljivo skrpucalo, drugi pa kot pozitiven delovni predlog. Ob upoštevanju referenduma je Mattarella le nekoliko popravil razmerje med večinskim delom in proporcionalno korekturo. Po tem predlogu naj bi 70 odstotkov poslancev izvolili z uninominalnim večinskim sistemom v enem samem krogu, volilna okrožja pa naj bi bila zasnovana tako, da bi zajemala okoli 100.000 prebivalcev. S proporC-nim sistemom naj bi izvolili 30 odstotkov poslancev, volilec pa bi moral oddati dva glasova (ni jasno, Ce na isti ali dveh loCenih glasovnicah): enega za kandidata, ki je izvoljen z večinskim sistemom, drugega pa za tiste, ki bodo izvoljeni s pro-porCnim. Volilna okrožja, v katerih bi veljal proporcni sistem, naj bi imela približno obseg sedanjih dežel in v deželnem merilu naj bi se izračunavala porazdelitev sedežev, kar naj bi po Mattarellovem mnenju posredno uvedlo tudi prag 5 odstotkov. Mattarella pa je omilil večinski znaCaj predloga tudi s tem, da je uvedel takoime-novano odštevanje glasov: v bistvu tisti stranki, ki bi uspela izvoliti svoje kandidate v uninominalnem okrožju bi od glasov, dobljenih v proprocnem, odšteli določeno število glasov. Pri tem je Mattarella prepustil v presojo komisiji, kdo naj bo izvoljen s proporčnim sistemom: ali kandidati, ki naj bi jih stranke kandidirale posebej, ali pa bi prišli v poštev tisfi, ki niso bili izvoljeni z večinskim sistemom. Ob tem predlogu so se, kot že v dvodomni komisiji, stranke povsem razdelile. DemokršCanska predstavnika sta ga oceni- MILAN - Tržaška jadralca Paolo Rizzi in Andrea Pribaz, ki sta sreCno preživela brodolom v Atlantiku, sta se vCeraj vrnila v Italijo. Ob 13.30 sta pristala na milanskem letališču Linate in se takoj srečala z novinarji, ki so ju zasuli z vprašanji o njuni pustolovščini. Tržaška skipperja sta se z 11, 2-metrsko jadrnico »Vento fresco 2« (Sveži veter) podala na pot Cez Atlantik 21. aprila. Odplula sta z otoka Beef Island v Deviškem otočju, za 33-letnega Riz-zija pa je bila to že 13. tovrstna preizkušnja. V la pozitivno in pozitivna je bila tudi ocena Severne lige, ki je menila, da gre "skoraj za kopijo našega zakonskega predloga”. Nezadovoljni pa so bili predstavniki DSL in republikanci. Franco Bassanini je napovedal že kopico amandmajev, ki naj bi omogočili glasovanje v dveh krogih in za podobno rešitev sta se opredebla republikanec Passigli in predstavnik Zelenih Marco Boato. Passigli je tudi očital Mattarelli, da je prikrojil predlog potrebam KD zlasti kar zadeva pro-porCno korekturo, ki bi koristila predvsem velikim strankam in predvsem KD na Severu, kjer bi sicer težko osvojila kakšno poslansko mesto. Se najbolj kritičen pa je bil referendumski lider Mario družbi s 27-letnim Priba-zom sta odplula v dokaj neugodnih vremenskih razmerah, ki pa so se z močnim vetrom in razburkanim morjem postopno slabšale. Z velikimi težavami sta obvladovala barko vse do 1. maja, ko sta se znašla sredi pravega viharja. Naslednjega dne se je njuna »orehova lupina« znašla pod sunki severozahodnika s hitrostjo več kot 65 vozlov, medtem ko je morje postalo neukrotljivo. Okrog 14. ure je »Vento Fresco« zalil val, ki je jadrnico obrnil, Paola Rizzija pa vrgel z nje, kljub temu, Segni, ki je ocenil Mattarellov predlog kot nezaslišan, v popolnem nasprotju z referendumskimi izidi in kot poskus po-daljšanja življenja sedanjim strankam, medtem ko so se ljudje opredelili za uninominalna volilna okrožja, da bi lahko volili ljudi in ne stranke. Predsednik poslancev SKP Lucio Magri ni nasprotoval vohtvam v enem samem krogu, kritizbal pa je porazdebtev proporčnih sedežev na deželni osnovi. Sicer pa pri SKP razmišljajo tudi o amandmaju, ki naj bi zajamčil politično predstavništvo manjšin (najmanj po enega predstavnika za vsako narodno manjšino v vsakem od obeh domov). Mehanizem, ki ga je nakazal sen. Stojan Spetič, da je bil privezan. S tovariševo pomočjo se je jadralcu uspelo vrniti na krov, vendar je kabina medtem izgubila ves sprednji del, voda pa je segala že do palube. Jadralcema zato ni preostalo drugega, kot da sta se odločila, da jadrnico zapustita. Oddaljila sta se s samodejno napihljivim gumijastim rešilnim Čolnom, na katerem sta nato preživela neskončno dolgih sedem dni. Rešitev, v katero brodolomca po lastnih besedah nista nikoli izgubila upanja, je prišla 19. maja. Zanjo se morata zahvaliti predvideva, naj bi manjšinski predstavnik ob sprejemu kandidature izrecno izjavil svojo pripadnost manjšini, izvoljen pa naj bi bil tisti, ki bi dosegel najboljšo osebno uveljavitev. Manjšinski sedež naj bi bil dodan k tistemu, v katerem je manjšinec kandidiral. Predvideno je tudi, naj bi vlada, pri oblikovanju volilnih okrožij, upoštevala homogeno prisotnost manjšine. V torek bodo elani ustavne komisije najprej odloCab o tem, ali je lahko Mattarellov predlog izhodišče za razpravo. Nato bodo morah do veCera predložiti svoje amandmaje, o katerih bo že v sredo začela razprava. Predlog pa naj bi bil dokončno oblikovan za razpravo v zbornici do 14. junija. (VT) organizaciji Europ Assi-stance, ki je sprožila in s krova nizozemske tovorne ladje Alidon koordinirala intenzivno iskanje tržaških brodolomcev. S to ladjo sta nato priplula v škotski Aberdeen, kjer so ju Čakali svojci, od tam pa sta se z letom, ki ga je prav tako organizirala Europe Assistance, vrnila v Italijo. Mama Paola Rizzija, Angela, ki je tudi sama uveljavljena jadralka, je pustolovščino komentirala z besedami: »Bila je to družinska jadrnica. Sedaj bomo morali zgraditi “Vento Fresco 3.“« BRODOLOM / REŠITEV PO TEDNU NA REŠILNEM ČOLNU Tržaška brodolomca od včeraj spet doma V pogovoru z novinarji sta Rizzi in Pribaz izjavila, da nista nikoli izgubila upanja v rešitev POSVET SKGZ IN SSOl3l Slovenska šola na Goriškem pred preizkušnjo TORICA - Komi- svetovnega kongresa, i za vzgojo in izo- Člani komisije so tn-iževanje pri Slo- buno označili kot po-rski kulturno-go- memben korak )darski zvezi je pri osvobojeno in nea icu svojega sezon- prioristicno soočanje iga delovanja, ko- z vprašanji, ki so z i šolskega leta pa slovensko šolo (in oe-na svojem sestan- lotno skupnost) 2‘v' , ki je bil prejšnji Ijenjske važnosti-en na goriškem se- pravni status sloven tu SKGZ, povabila ske šole, smiselnos li ravnateljico uCi- bojkota volitev v o jišCa Simon Gre- rajne in pokrajinske Cie v Gorici, prof. šolske svete, e Jo Sfiligoj Corsi. omenjeno ek speri mateljica je prisot- mentiranje na višji najprej seznanila z šolah, jezikovni in godki okoli pri- narodno identitetni Cevanja učite- aspekti poučevanja vrtcih in osnovnih šolah, kjer je vedno večji odstotek otrok iz mešanih in tudi italijanskih zakonov, i gimnaziji liceju rož Trubar, popa v zvezi s tem arila o eksperi-ttiranju na slo- iranju na sio- itanjansivLii :ih višjih šolah, vprašanje kvalite e s X ^ _ -< • _ C ITT"' OZ SplOil VS6D1IT.® lavna anje eksperimen-b programov bi o dalo sloven-šolam še dodat-specificnost” in ojilo šolo zahte-naše skupnosti, a pa bi bilo, to je mnenje elanov. venske šole. Javna tribuna je seveda izšla iz aktiviranja javne zavesti v Gorici zaradi (sedaj ”le” z^' mrznjene) priključi -ve učiteljišča liceju nnenje Članov. Trubar, to pa zadeva :ije, vse take po- tudi globalno Pr°b^" povezovati v matiko slovenskeg no logiko in šolstva v Italiji. Komisija za vzgojo je ocenila za izredno nevarno krizno stanje na Institutu slovanske filologije pn univerzi v ” v,ftr nisija je vzela v s tudi javno tri-Slovensko Solna Goriškem važnimi vpra-ki bo v pone-k, 31. maja v ni Pokrajinskega v Gorici. Na io komisije or- krovni organi-5vet slovenskih sacij in SKGZ -i, goriško taj-Sindikata slo-: šole in dežel- verzi v Trstu, kjer študentom kljub velikemu številu nista omogočena kvalitetna izobrazbena struktura in profesorski kader. Stolica za slovenski jezik in ktera-turao pa ima praktično onemogočen razvoj. Šolstvo brez svoje visokošolske ek-16 S6V6 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 29. maja 1993 £ TRST / POKRAJINSKE VOLITVE Košuta (DSL): Vrniti politiki dostojanstvo Tudi zo Slovence je sedanji trenutek prelomen ie ' Nives Košuta toasi • P1-^ izvoljena v lPK ^ Pokrajinski svet spet il?8!®’ lani ie bila bil 1TVobena, vendar je hi ^^ajinski svet kma-St)r,azPuscen, ker ni bil Vp,.s°ben izraziti neko jj. ^o. Zdaj spet kandi-U, / J11 sicer na listi De-C6 ^tiCne stranke levi-3ai; jprej smo 1° vpra-za J Zakai se je odločila. kandidaturo. knv Ovacije so zelo alo-k, e’ tU(ii ker je sedanji Ve piak izredno težak in knt j Prelomen. Po veC Pol;r?Setletiu’ ko 30 bile raki' 3 institucije zlo-k Jene, potem ko je sla-,2 Upravljanje (v nekate- SPOSob; Primerih sploh ne- privedlo nost upravljanja) tudi Trst do glo- k 6 gospodarske, druž-, j6; Politične in nena-nje tudi moralne kriz-h]rpltUaciJe’ smo danes» j.,,1 spričo novih volil-n pravil, pred možno-jo velikih sprememb in eobratov. Potrebno je stVrniti politiki do-laristvo in verodostoj-Naloga ni lahka, ar prav kot pripad- >dL Uor S^0Venske manjšine, 2 Trn seveda opazovati s 0L?a’ ampak želim, po z h b .možnostih, skupaj it Togimi slovenskimi in banskimi, leviCarski-tat'111 katoliškimi demok-Lij1 Prispevati, da se ta Cj ?ni politični trenutek jg^nolj pozitivno raz- I Pokrajino bomo asovali z novim siste-(direktna izvolitev tlT. adnika). Demokra-m Trst - in slovenska anjšina - se predstavlja ^ volitvah razcepljena: Imistile o tem? .Mislim, da smo zamu-j izredno dragoceno Zair n°st. Nov volilni tti °n nagrajuje zavez-. Iva, ne pa posamez-f atrank. To je očitno „ ,° bistvo, ki ni bilo do-n ® dojeto. Kdor se v pdatavlja na teh volit-n samostojno (in raCu-a na lastne 3 ali 8 od-°tkov glasov) je dejan-kn° osamljen in kot f acni rezultat ošibi de °to edino konkretno °Znost uveljavitve de-°Kraticnega in napred-st n? načrta za prihodno-j, .. mta in njegove Pok-Me. To edino možnost oseblja danes kandidat , aiico Codega in sili ^ aveznistvo za Trst in siri ’ ^ podpirata. Ne j 6mo namreč pozabiti, , gresta v balotažo prva ü T kandidata, ki se gj^aljavljata v prvem kro- (j^veljavitev demokra-aTin napredne uprave Pokrajini je lahko sa-Pozitivna za sloven-0 manjšino. Samo v Nives Košuta, kandidat DSL za Pokrajino Trst (foto Ferrari) pogojih popolnejše demokracije, naprednejših in odprtejših obzorij bomo Slovenci v tem mestu in v tej deželi resnični subjekti našega razvoja, naše rasti, naravneje bomo uveljavili naše pravice in naša vključitev bo dejansko polnopravna. Ce se tega zavedamo, potem nam mora biti jasno, da je glas za Codego oz. DSL predvsem koristen glas za razvoj manjšine. Vi ste direktno sodelovali pri izdelavi statuta Pokrajine, ki ima za Slovence nekatere važne točke, bi nam jih lahko obnovili? Statut tržaške Pokrajine vsebuje nekaj pomembnih vsebinskih naCel, kot n.pr. vrednotenje specifičnosti slovenske manjšine, spodbujanje dialoga in medsebojnega spoznavanja med italijanskim in slovenskim delom, spodbujanje pobud v korist kulture miru in sodelovanja s sosednjimi državami. Nadalje predvideva tudi nekaj zelo konkretnih ciljev, n.pr. možnost, da uporabljajo slovenski prebivalci v odnosu s pokrajinsko upravo slovenski jezik v pisni oz. ustni obliki in imajo Slovenski socialisti potrdili volilne izbire TRST - Slovenski socialisti z veliko zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov zadnjih dni, ko se je pred sodniki znašlo nekaj vidnih predstavnikov stranke, piše v tiskovni noti slovenske deželne komisije PSI. Občutka jeze in obenem nemoči sta toliko večja, ker se dobro zavedajo, da imajo ti dogodki svoj vpliv na ljudi, ki na stvar gledajo celovito, ne da bi delali razlike med tistimi predstavniki stranke, ki imajo težave s sodno oblastjo in veliko večino poštenih ljudi iz socialistične baze, ki morajo plačati visok davek zaradi napak nekaterih. Takšno razmišljanje velja tudi za slovenske socialiste, ki so res daleč od vseh teh afer in so si doslej vedno prizadevali v korist stranke in predvsem v korist slovenske narodne skupnosti. O tem je tekla beseda na izredni seji deželnega vodstva slovenske komisije, ki je bila v Četrtek zvečer v Devinu. Na njej je predsednik Pavšič poročal o skupščini tržaških slovenskih socialistov v Boljuncu, na kateri so bile sprejete določene odločitve, ki veljajo še danes, ne glede na dogodke zadnjih dni. Ob tem, da se nadaljuje avtosuspenzija od tržaške federacije, so na deželnem vodstvu potrdili volilne izbire boljunske skupščine in sicer podpora neodvisnima kandidatoma za deželni svet Dariu Ter-sarju in za goriški pokrajinski svet Alenki Flo-renin. Ob tem je deželno vodstvo potrdilo izbiro, da se za obnovo tržaškega pokrajinskega sveta izreCe podpora predsedniškemu kandidatu Co-degi, ki ima edini med naprednimi kandidati možnost priti v drugi, balotažni krog. pravico dobiti odgovore v istem jeziku. V ta namen je predvidena ustanovitev prevajalskega urada, ki naj bi se ga posluževal tudi pravobranilec. Mislite, da ima Pokrajina neko svojo bodočnost - vlogo v upravnem sistemu? Pokrajina ima, na osnovi zakona o krajevnih avtonomijah iz leta ’90, pomembne pristojnosti na področju upravljanja in zaščite teritorija ter vrednotenja okolja, cestnih povezav in prevozov, gospodarstva, šolskega izobraževanja, skrbstva, kulture, športa..., da omenim samo važnejše. Prvenstveno vlogo lahko odigra v načrtovanju in usklajevanju razvojnih programov, Ce bo. seveda sposobna sodelovati z vsemi dejavniki in sicer z vsemi občinami svojega teritorija, z Deželo, z Gorsko skupnostjo, z gospodarskimi ustanovami in raznimi posebnimi skladi. Seveda je zato potrebno, da si Pokrajina spet pridobi verodostojnost in ugled in to le na osnovi resnega, odgovornega in poštenega upravljanja v interesu teritorija in njegovih slovenskih in italijanskih prebivalcev. Program kandidata Franca Codege in sil, ki ga podpirata, stvarno jamči te usmeritve. TRST / POKRAJINSKE VOLITVE Slovenka na listi Zavezništva za Trst Predstavlja se novinarka Vlasta Bernard NOVICE Včeraj na Borznem trgu »Slovenski shod« SSk TRST - Novinarka Vlasta Bernard je edina Slovenka na kandidatni listi Zavezništva za Trst za pokrajinske volitve. Prvo vprašanje je zato zadevalo prav razloge, iz katerih je kandidaturo sprejela. Na odločitev, da kljub oklevanju ponudbo sprejmem, je v prvi vrsti vplivalo dejstvo, da bi v nasprotnem primeru med kandidati Zavezništva (Alleanza per Trieste) ne bilo nobenega Slovenca. Moji pomisleki so zadevah vprašanje, ah kandidatura ne bi kompromitirala (vsaj v oCeh bralcev) moje novinarske objektivnosti, ko pa sem preverila, da se mi Česa takega pri tovrstni zunaj-strankarski kandidaturi ni posebno bati, sem ponudbo sprejela in danes sem edina Slovenka na tej listi. Kakšni so cilji Zavezništva? Pred kratkim je bilo Zavezništvo za Trst sprejeto v gibanje »naproti Demokratičnemu zavezništvu« in prepričanje, da je bila moja izbira pravilna, se mi je utrdilo. Res je »zadeva« še v povojih in torej ni gotovosti, kaj bo iz tega gibanja nastalo. Toda Čakati, da se stvari zgodijo brez našega sodelovanja in da potem capljamo za njimi, se mi ne zdi najbolj pametno. Ce se bo Zavezništvo razvilo v to, kar si predstavljam in želim, potem bo v njem našel »dom« vsak, ki želi prispevati za skupne cilje, Vlasta Bernard, kandidat Zavezništva za Trst (f. Ferrari) ne da bi se odrekel svojim prepričanjem. VšeC mi je opredehtev, ki jo je skoval eden od vsedržavnih voditeljev gibanja: Zavezništvo je priimek, vanj pa se vključiš z lastnim imenom. Po zatonu strankarskega režima v najslabšem pomenu besede, po zmagi referendumov in prehodu na nov volilni sistem, po koncu ideologij (ne pa idealov) in z oživljanjem vrednot civilne družbe in posameznika se mi zdi tovrstno združevanje edino sprejemljivo. Glede Zavzezništva za Trst pa naj dodam samo to, da ga po njegovem progra- »Naše stezice« nas bodo tokrat vodile k skorajšnjim volitvam TRST - Pretekli Četrtek je Televizija Koper posnela tretjo oddajo iz niza »Kam vodijo naše stezice«, posvečenega Slovencem v Italiji, ki je bila tokrat posvečena bližnjim volitvam v deželni svet Furlanije- Junijske krajine in v tržaški pokrajinski svet oziroma perspektivam, ki jih te volitve obetajo nasploh in še zlasti za slovensko manjšino. Voditelj oddaje Mario Cuk se je v dvorani dolinskega občinskega sveta pogovarjal z nekaterimi slovenskimi kandidati, natančneje s kandidatoma Demokratične stranke levice za deželni oziroma pokrajinski svet Milošem Budinom in Nives Košuta, s kandidatom Stranke komunistične prenove Sergijem Lipovcem za obe skupščini in s kandidatom Slovenske skupnosti za predsednika Pokrajine Gorica Damijanom Terpinom. Vse štiri kandidate z voditeljem Čukom v ozadju vidimo (z leve) tudi na našem posnetku (foto Ferrari/KROMA). mu, ki se zavzema za novo, mednarodno vlogo tega mesta, presojam kot zametek bodočega naprednega bloka, v katerega avtomatično sodimo tudi Slovenci, kot skupnost in posamezniki. Kaj je porodilo kandidaturo Codege za predsednika Pokrajine? Preprosto: ker je v politiki popolnoma nov Človek, strankarsko neopredeljen, družbeno angažiran progresist in šolnik. Njegove vizije so široke, nima predsodkov in je povrhu prepričan zagovornik integracije Trsta s slovenskim in hrvaškim zaledjem. Kje je politično mesto manjšine in kakšne so njene perspektive? Novi cas postavlja tudi pred manjšino nove izbire, tokrat dejanske in ne samb načelne. Stranke in ideologije so »zamorile« tudi lep del naših vohlcev, ki poleg aktivne zaščite svojih narodnih pravic zahtevajo še vse tisto, kar jim gre kot državljanom Italije. Boja za narodne pravice ne smemo ločevati od prizadevanj za prenovo pohtike in družbe, sicer bodo naši napori zaman. Zavzemanje za novo in napredno je torej tudi najboljša skrb za naše specifične potrebe. S frontal-nostjo in dogmami bomo nadaljevati po poti, ki nam v skoraj 50 letih po osvoboditvi ni prinesla praktično ničesar, zato je Cas, da se zazremo vase (tudi kritično), da sprejmemo pluralizem, ki je medtem dozorel v naši skupnosti in da ga kot vrednoto - in ne kot oviro za neko iluzorno monolitnost - položimo v temelje dolgoročnega nacionalnega programa. Ce se bomo znali kot zreti in strpni Člani skupnosti sporazumevati med seboj, potem bo tudi dialog s širšo skupnostjo, v kateri nimamo samo sovražnikov, povsem naraven in plodovit. TRST - Na Borznem trgu v Trstu je imela včeraj Slovenska skupnost »slovenski shod«, da bi nekako izpričala slovensko prisotnost v središču mesta. Na shodu je nastopil ansambel Krt (na sliki -fotoKrižmanCiC/KROMA), krajše pozdrave pa so podati strankini kandidati in voditelji s Tržaškega in Goriškega, navzoč je bil tudi novi tajnik koroške Enotne tiste Rudi Vouk. V okviru televizijske volilne tribune na tretji mreži RAI bosta nastopila danes ob 19.50 kandidat SSk za deželni svet Mirko Spazzapan, dosedanji pokrajinski odbornik v Gorici, in predsedniški kandidat za Pokrajino Trst Ivan Peterlin. Prof. Josip Pečenko pa bo sodeloval pri široki okrogli mizi kandidatov vseh strank za tržaške pokrajinske volitve, ki bo na istem omrežju ob 15.15. Predsednik SKP sen. Cossutta na volilnem shodu v Trstu TRST - Predsednik Stranke komunistične prenove sen. Armando Cossutta je vCeraj na volilnem shodu na Trgu Goldoni posvaril pred nevarnostjo oživljanja strategije napetosti in pozval demokratične in napredne sile k budnosti in angažiranju proti temačnim silam preteklosti. Na shodu sta govorila tudi slovenski kandidat SKP na deželnih volitvah Sergij Lipovec in predsedniški kandidat za Pokrajino Trst Dennis Visioti (foto KrižmanCiC/KROMA). Kasneje se je sen. Cossutta udeležil shoda v korist sožitja, ki je bil na trgu v Nabežini in na katerem je spregovoril tudi Stojan Spetič. a em SSk predstavila svojegt kandidata na Videmski prof. Marina Vertovca ČEDAD - »Glasovi za Slovensko skupnost imajo ogromno moralno veljavo,« je med drugim poudaril prof. Marino Vertovec, ki kot neodvisen kandidira za Slovensko skupnost v videmskem okrožju za junijske deželne volitve. Prof. Vertovec, ki poučuje na zavodu Strin-gher v Vidmu, in je znan kulturni delavec med Slovenci v videmski pokrajini, saj vodi veC tečajev slovenščine, soureja Trinkov koledar in predseduje Društvu Ivan Trinko v Čedadu, je nastopil v Četrtek na srečanju z volivci, ki ga je priredila SSk v dvorani Delavskega društva v Čedadu. Ob njem so biti za govorniškim odrom še deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in kandidata ravnatelj Josip PeCenko ter univerzitetni profesor v Vidmu Aleš Lokar. Deželni tajnik in nosilec deželne tiste SSk Jevnikar je predstavil kandidate in program, nakar je spregovoril Marino Vertovec. Sam je predstavil razloge, zaradi katerih kandidira za SSk. Gre za narodnostno izbiro, ki mora imeti prednost pred ideološkimi opredelitvami, zlasti v sedanjih zahtevnih Časih. Slovenska stranka bi morala biti dobrodošla vsakomur, ki mu je pri srcu dostojanstvo vsakega Človeka. Prof. Vertovec je zaključil, da so glasovi za SSk izrednega pomena zlasti v videmski pokrajini, saj so neovrgljiv dokaz ne le o naši prisotnosti, temveč tudi o naši politični volji. ________ZDRAVSTVO / KAJ VSE NAPOVEDUJE NOVA MINISTRICA MARIA PIA GARAVAGLIA Že junija bistveni popravki zdravstvene reforme? Pdkri^T ' Niti na ministrstvu za zdravstvo ne Ota rai° de5stva’ ^ je zdravstvena »protirefor-stn da bi bilo koristno med drugim okrepi11 sodelovanje me tržaško in ljubljansko univerzo. (M. B.) LITERARNA ZGODOVINA / PREDSTAVITEV PATERNUJEVIH RAZPOTIJ V TK »Zaznamoval sem vidnejša mesta v slovenski prozi* Zbirko esejev, ki je izšla pri Dolenjski založbi, je izčrpno predstavila pisateljica Ivanka Hergold Z eseji, ki so zbrani v knjigi Razpotja slovenske proze, so zaznamovana vidnejša mesta v slovenski prozi. Tako je med drugim pomen svojega dela opredelil avtor zanimivih študij prof. Boris Paternu na včerajšnji predstavitvi knjige v Tržaški knjigarni (foto Ferrari). Seveda gre za strokovno knjigo, ki ni namenjena najširšemu krogu bralcev oz. »ni za trg«, kot je rekel Paternu, in se zato še posebej zahvalil založniku Francu Saliju, ki se je tudi udeležil včerajšnje predstavitve. »Razpotja« so izšla pri Dolenjski založbi, in sicer v Seidlovi zbirki, ki je namenjena strokovnemu tisku. Do izdaje zbirke Paternujevih esejev je prišlo po profesorjevem sodelovanju z založbo, ki je ob 60-letnici Pavla Zidarja želela ponatisniti njegov roman OCe naš. Uvod k delu je napisal Paternu, ki je tedaj priznal, da ima pripravljena esejistična razmišljanja o slovenskem romanu. In tako je nastala knjiga, ki jo je vCeraj v Tržaški knjigarni predstavila pisateljica Ivanka Hergold. Pravzaprav je Hergoldo-va pripravila temeljito analizo v razmero skrčeni obliki. Najprej J izpostavila ugotovite ’ da je tudi literarni zg0 dovinar ujet v zgodb0’ pripoved, ki jo piše 0 teraturi. Po nujno kratkem P kazu bistvenih Pate1 nujevih značilnosti ]e koncu naglasila še p men njegove »odpri0 pristopa« do literature-ko bi ne bilo »tistega iu sta opazovanja, na ka rem usmerja tudi tura sama v 0Paz0Yai,( svoj sestavljeni pog16 bi knjiga ne bila napisana za današnjega iu J trišnjega bralca. — PROSEK / GORA KAMENJA___ 270.000 kubikov čaka na kamione Usarji: odpeljejo naj jih do 3. 1. 1994! Marjan Kemperle oWS^ 0 Strnadi kamenja sl, ki cesti Pri Pr°- tiotn P°staia že malce mo-h vendar je mo-r,« 6 Vsakič izvedeti kaj ti takega, da se TaV3 • 0 naježijo lasje, di 0 ie kilo tudi med sre-slnrf111 >>sIrokovnim pre-feir,0ni<< °kmoCja, na kate-n; ..So se skušali protago-afe* Pr°seške kamenske dnL6 sP°razumeti o njeni aokoncni rešitvi. * ne bo nesporazu- v6liaU a sl'eCaniu ie ob-pr„j a. zahteva, ki jo je sarskp^nik Py°seškega iu' ,8a odbora Bruno s^pel ža iznesel na prej-ob,m.sestanku na tržaški območje je treba do ^.boirati« najkasneje leta Tlanuarla prihodnjega trna \° zabtevo so v sredo t. P™ zgoniški odbornik ca 'jlano Idilic, predstavni-DottŽaSke °bcine Marina n;, 0 kaurenti, predstav-Va,,pokraiine Riccardo Ra-Ua 1 ln Predstavnik dežel-a.,, rtadzornistva za goz-SQ P /^Ido Cavani. Slednji trPK ,ansko Ponovili, da je nar* speljati že odobreni jja Za »bonifikacijo«. Ta obvezuje cestno p, latje ANAS in podjetji da ^.hlonlin in Cortazzo, u Popeljejo nagrmadeno enje in nato prekrijejo P Višino z zemljo, ugodno 2a^t zelenja. oH ,abeva, ki se vleCe že Q leta 1982, bi bila pre- prosto rešljiva, če ne bi prav ta podjetja zavlačevala z deli. Predstavnik ANAS Enrico Cortese je že spet potegnil na dan stari predlog: »Zakaj pa ne bi kupa kamenja zravnali z zemljiščem? Na ta naCin bi bilo vse hitro rešeno!« Cavani mu je odgovoril, da bi na ta način spremenili lice tistemu kraju, umetno ga bi zvišali za meter ali veC, Čemur njegovo nadzomišt-vo odločno nasprotuje. Rupel je dodal, da bi morali v tem primeru pripraviti in odobriti nov naCrt, zaradi Cesar bi se vsa dela ustavila še za vsaj tri do štiri leta. Taka rešitev torej ne more priti v poštev. Luigi Cortazzo, lastnik istoimenskega podjetja za prevoz materialov, je skušal stalno speljati vodo na svoj mlin: »Najboljše bi bilo material sortirati, ga nato zdrobiti in odpeljati.« Tajnik proseškega jusar-skega odbora Bogdan Bogateč je predocil senčno stran te rešitve: sortiranje je zamudno, prav v toplih poletnih mesecih bi zaprašilo bližnje območje, drobljenje bi akustično onesnažilo bližnje kraje. Luigi Cortazzo je že vedel, zakaj je dal tak predlog: z vsakim prodanim kubičnim metrom sortiranega materiala bi zaslužil kakih 18.000 lir... In prav tu se laiku naježijo lasje. Po podatkih podjetja ANAS naj bi bilo na območju nagrmadenih kakih 70.000 kubikov materiala. Ta meritev je iz Časa, ko podjetje Cortazzo še ni »delovalo« pri Proseku. Odkar je dobilo od podjetja Place Moulin območje v podnajem, se je-gora kamenja in zemlje mnogo razširila. Po meritvah, ki jih je opravila Tržaška občina 24. novembra lani, je na območju kar 270.000 kubikov materiala. Ko je Bruno Rupel pomolil predstavniku podjetja Place Moulin Guidu Mo-ru pod nos to številko, jo je slednji najprej demantiral, Ceš, da je po meritvah njegovega izvedenca pri Proseku »le 95 do 100 ti-soC kubikov« materiala, zatem pa je vendarle dopustil možnost, »da bi lahko bilo tudi do 200.000 kubičnih metrov kamenja in zemlje. Te računske zdrahe že same po sebi mnogo povedo. Podjetja skušajo že spet zavlačevati, kar pa krajevne oblasti ne smejo dopustiti. Tržaška občina jih je že uradno opomnila. Ce se že spet ne bodo držala dogovorjenih rokov, bo možna le še ena pot: tista, ki vodi na sodišče. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Ladi Feriuga Cvek SOJetnik Drago Požar Iue r2aSk* roiak Lado Fer-sa - Cvek praznuje prav lei 6r 8°' žIvIjenisLi jubi-)• Rodil se je namreč •maja 1913 v Lonjerju ie ^rs!u- Mladostna leta Preživel na Tržaškem. ie nfVn° h1 poklicno šolo VpH'koval v Trstu- Za-ok i ■ s^ovenski učitelj in m.*-’ v katerem je iznkm^ mladost, sta ga nHi lkovala v trdnega in DnLu ne®a Slovenca. Svoj )e opravljal, dokler niso agenti Ovre areti-kip* 'n zaPrH v Coroneo, Ihn- 6 ostal do razpada zane k° ^'e oc^el v Pard' ta ^ie§9Va partizanska le-j, s° bila zelo razburka- reriVk d° le eden od Voj b Se živečih elanov v k .e misije »Miramar« °kviru komande mesta s a- Kot zanimivost iz knt°V nai navedemo i,.i .,Zanimiv°st, da je bil Dllant od leta 1944 zve- st bralec in razpečevalec Partizanskega dnevnika, to je slovitega predhodnika Primorskega dnevnika, kateremu je ostal zvest do današnjih dni. Lado živi v Novi Gorici od začetka gradnje tega lepega, zelenega mesta. Vsa ta leta ga mešCani Nove Gorice z okolico ter tudi iz drugih krajev Slo- ŽELITE AVTOMOBIL panda au uno? ^aš rabljen avto tudi za odpad Ä VELJA O mujjona O _ C pando ...J.- ZASTOPNIK EMMSSO - LUCIOLI VSAJ MILIJONA za UNO TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 venije poznamo kot nasmejanega, veselega, predvsem pa kot poštenega in zavednega Slovenca. V vsem tem Časovnem obdobju je bil Lado aktiven družbeno politični delavec. Med prijatelji in znanci je znan kot odkrit in pošten sogovornik. Kot tak se je zavzemal in se še danes zavzema za »Delavsko enotnost«, za pravice delavskega razreda, Čeprav je doživel marsikatero razočaranje zaradi raznih dogodkov teh zadnjih let na socialnem in delavskem področju, kot so zlasti ukinjanja raznih simbolov novejše zgodovine slovenskega naroda, začenši s simboli iz NOB, pa tudi razne spletke, ki jih spremljamo zadnje Čase. Toda Lado je še vedno poln življenjske energije, optimizma in je trdno prepričan v boljše ter mirnejše Čase. Prav zaradi takšnih lastnosti ga prijatelji in znanci spoštujemo ter cenimo. Iz vsega srca Ti dragi Lado želimo, da bi še dolgo, dolgo živel med nami vesel in zadovoljen. Ob tako visokem življenjskem jubileju ti izrekamo iskrene Čestitke! Voščilom in Čestitkam se iskreno pridružuje tudi Primorski dnevnik. OBČINA ZGONIK Vas vljudno vabi na XXIX. RA.ZSX A. V O IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo v ZGONIKU 29. in 30 maja 1993 DANES, 29. maja 1993 ob 9. uri - Mednarodni balinarski turnir SK KRAS za XX. KRAŠKI POKAL-finale ob 18. uri ob 18. uri - Odprtje kioskov od 21. do 01. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla KRAŠKI KVINTET JUTRI, 30. maja 1993 ob 10. uri - EX TEMPORE za otroke vrtcev in osnovnih Sol ob 14. uri - SH1NKAI KARATE CLUB - Mednarodni turnir karateja za 4. POKAL ZGONIK v SKC v Zgoniku ob 16. uri - Odprtje kioskov ob 17. uri - Turnir “med dvema ognjema” za XIII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine ob 18. uri. - Prikaz karateja ob 18.30 tiri - Koncert godbe na pihala 1 ob 19. uri - Nastop mladinske gledališke skupine SKD TABOR -Opčine - ODRČEK POJE od 21. do 24. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla KRAŠKI KVINTET Zagotovljen parkirni prostor VABLJENI PD Mačkone uabi na praznik češenj DANES, 29. maja: ob 16.00 odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »KRT« JUTRI, 30. maja: ob 15.00 odprtje kioskov; ob 18.00 začetek kulturnega programa - nastop kvarteta »KAPRIS« iz Izole - nastop gasilske pihalne skupine iz Kamnika - nastop otroškega pevskega zbora »Slovenski šopek«; od 20.30 dalje ples z ansamblom »KRT« PONEDELJEK, 31. maja: ob 17.00 odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »HAPPY DAY« Mesnica PUNTAR Mira in Melita Prosek 3 obvešča cenjene odjemalce da je znižala cene mesa KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Fiorile», r. Paolo in Vittorio Taviani. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un giomo di, ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall. EXCELSIOR AZZURRA -17.45, 19.50, 22.00 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Dracula«. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Magni-ficat», r. Pupi Avati, i. L. De-liberti, A. Ninchi, D. Lahav. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’incan-tevole aprile», i. M. Richardson. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. R. Redford, D. Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. C. Amen-dola, E. Lo Verso, L. Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Baby, la figlia libidinosa», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Alive - Sopravvissu-ti« r. Frank Marshall. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »II pasto nudo», r. David Cronenberg, prepovedn mladini pod 18. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle epoque« r. Fernando Trueba, i. Penelope Cruz, Jorge Sanz. RADIO - 15.30, 21.30 »La maggiorata orale«, poru., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANEŠ Danes, SOBOTA, 29. maja 1993 MAKS Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 13.44 in zatone ob 1.29. Jutri, NEDELJA, 30. maja 1993 BINKOŠTI VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,5 stopinje, zračni tlak 1011,2 mb rahlo naraSCa, veter 18 km na uro jug, vlaga 50-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Dennis Riosa, Nicole Callegaris, Francesco Belletti, Deborah Savko, Lorenza Miss, Nicolas Baskar. UMRLI SO: 69-letna Ernesta Basa por. Novak, 87-letni Pietro Canziani, 91-letni Vito Masto, 83-letni Giovanni German, 82-letni Vittorio Cinco, 83-letni Luigi Biluca-glia, 85-letna Grazia Aloisio, 70-letna Ameba Vivoda, 87-letna Marija Fachin. vabi na okroglo mizo na temo: VLOGA TRSTA V RAZVOJU OBMEJNEGA GOSPODARSTVA Začetek danes ob 16. uri v mali dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Govorili bodo: prof. Aleš Lokar, Vinko Ozbič, inž. Aljošo Vesel in Hadrijan Corsi. Jutri, 30. maja ob 10.30 v Kulturnem domu na Colu okrogla miza na temo: ODNOS NAŠEGA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA DO OKOLJA urbani in Kulturni vidiki Sodelujejo: Ivo Jevnikar, arh. Danilo Antoni, odv. Jože Skerk, Andrej Fajt in arh. Aleš Prinčič. OGLAS NAROČILA SLOVENSKA SKUPNOST- TRST URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611 samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne od 13.30 do 17.00: ob sobotah 13.30 -17.00 redakcija Primorskega dnevnika Tel. 7796600 MPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel priredi v kontovelski cerkvi v petek, 4.6.1993, ob 20.30 celovečerni koncert Sodeluje tudi zbor Primorje iz Ajdovščine Vabljeni Kje se boste zabavali danes? V Boljuncu seveda Nadja in Nataša vas vabita na “ Praznik piva “ v Bar Rosandra Zabaval vas bo ansambel ANTI-STRESS OKLICI: bolničar Giro Zampedri in uradnica Ales-sandra Possa, avtoprevoznik Paolo Furlanetto in toCajka Desireb Bussetta Pitacco, delavec Giuseppe Sferco in prodajalka Carolina Vascot-to, uradnik Fulvio Luglio in uradnica Palmina laluna, uradnik Paolo Vouch in trgovka Paola Podgornik, delavec Luca Aere in uradnica Morena Legovini, prista-niSCnik Fulvio Roman in delavka Miriana Samitz, geometer Ezio Chiussi in uradnica Anna Maria Cuc-chiani, trgovec Furio Micoli in tajnica Zuzana Kankova, delavec Libero Paoletti in toCajka Daniela Fabi, uradnik Matteo .Marsano in uradnica matilde Funari, finančni stražnik Augusto Boccanera in frizerka Manuela Sain, skladiščnik Roberto Pecoraro in prodajalka Barbara Cenni, trgovec Giu-liano Nider in Študentka Li-dia Guicciardi, agent JV Alberto Piccirillo in agent JV Rossana Visaggio, strežnik Antonio Petrazzuolo in prodajalka Sabrina Tisma, inštalater Alessandro Vižintin in Čistilka Tatjana Parovel, finančni stražnik Michele Verde in uradnica Tiziana Giacoz, podčastnik finančne straže Pasqualino Cavarra in prodajalka Paola Trani, delavec Loris Apollonio in delavka Doriana Lepore, Špediter Walter Zob in uradnica Morana Gigante, tehnik Davide Dell’Andrea in uradnica Cecilia Veronica Car-denas Franz, trgovski potnik Andrea Quindici in tajnica Elena Sancin, prodajalec Roberto Torrisi in prodajalka Daniela Zappi, tiskar Roberto Giacomin in trgovka Maria Ravbar. d LEKARNE Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 726835). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. II PRIREDITVE KD »F VENTURINI« vabi na zaključno društveno prireditev, ki bo drevi, ob 20. uri na prireditvenem prostoru na Krmenki. Danes bo gost Slovenskega kulturnega kluba, Ul. Donizetti 3 priljubljeni igralec STANE RAZTRESEN, ki bo podal svoj recital z naslovom na 80. PRAGU (Domovina). ZaCetek ob 18.30. KD I. GRBEC prireja ČLANSKI VEČER jutri, 30. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Servola 124. Nastopila bosta ZPZ I. Grbec pod vodstvom Ignacija Ote in Pavel Biancuzzi, gojenec klavirskega oddelka Sole GM -škedenjska podružnica. Vabljeni elani in prijatelji! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Od 1. do 11. junija 1993 razstavlja akva- rele EDI ŽERJAL. Odprtje razstave v torek, 1. junija 1993, ob 20.30. Predstavitev Boris Zuljan. Na večeru sodeluje kvartet gojencev GM: Rafaela Petronjo in Ambra Cossutta - violini, Aleksander Sluga -Celo, Aljoša Starc - Cembalo. Sola Marko Bitežnik. Vabljeni. GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNO AKADEMIJO svojih gojencev v Muzeju Revoltella, Ul. Ca-' doma 26 v Trstu. Vljudno vabljeni! □ OBVESTILA VZPI-ANPI, ANED in ANPPI tržaške pokrajine vabijo na žalno proslavo v spomin 10 talcev obešenih pred 49-leti, ki bo jutri, 30. t.m., ob 11. uri ob spomeniku na travniku pri pro-seski železniški postaji. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove. Govorila bosta predstavnika VZPI-ANPI tovariša Skrij Franc in Bacicchi Silvano. Vas zanima filmski video seminar laboratorij? Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luCi, montaža, dramaturgija, scenari-stika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah. Koordinacijski odbor univerzitetnih študentov prireja v Prosvetnem domu na Opčinah danes, od 19. do 23. ure PROTESTNI VEČER proti nacifaSizmu. V okviru prireditve bo doku-mentrana in fotografska razstava organizacij, ki so pobudo podprle. Glasbeni del večera bo vodil d.j. Radio fragola. g_____________IZLETI Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Boljunec organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. linformacije tel. 228378 ali 228050. Klub prijateljstva vabi v Četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh učenčev sv. Cirila in Metoda“ ( RoC, Hum in DraguC). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu. Primorsko MaCkolje priredi Članski izlet 13. junija na slovensko Koroško: ogled Minimundusa, knežjega prestola in Vrbskega jezera. Vpisovanja in pojasnila daje Nevenka Tul do 31. t.m., tel. 232493 od 18. do 20. ure. Društvo Slovencev milj-ske občine organizira izlet 13. junija : BELA KRAJINA V PESMI IN PLESU. Vožnja po dolini reke Krke mimo Žužemberka v Metliko, topla malica po belokranjsko, ogled muzeja, nadaljevanje poti do AdlešiCev, ogled domače obrti, popoldan povratek v Črnomelj in dobro kosilo. Nastop belokranjske skupine harmonikašev. Cena izleta 60.000 lir. Za informacije tel. na št. 271862 v dopoldanskih urah (Vesna). DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV »T. Penko« obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade izlet na povedan za nedeljo 30. maja. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča , da so razpisane štipendije za študijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Bretaniji, Nemčiji, Fri-ziji, na Irskem in v Kataloniji v šolskem letu 1993/94. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS. CELODEVNI OSNOVNI SOLI »M. Samsa« - Domjo in »L Trinko-Zamejski« -Ricmanje ter otroški vrtec iz Ricmanj vabijo na razstavo roCnih del in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 30. maja od 9. do 12. ure ter od 16.30 do 19.30 v Sob v Ric-manjih. OS ALOJZ GRADNIK na Repentabru vabi na ogled razstave likovnih izdelkov in roCnih del jutri, 30. t. m., od 9.30 do 12.00 in od 16. do 19. ure. E ČESTITKE Danes se vzameta RENATO in NADJA. Vse najboljše na skupni poti jima želi SKD Cerovlje-Mavhinje. V Križu praznuje danes 80. rojstni dan Kristina Tence Ob visokem jubileju ji želijo vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih let hčerka Majda, vnuk Andrej in sestra Julka. V Križu praznuje naša Kristina visok jubilej. Vse dobro in zdravja ji želi sestra Julka z vso njeno druščino, ki potrpežljivo Čaka na svojo vrsto. MALI OGLASI OSMICA je odprta pri zajčji farmi v RepniCu št. 52. OSMICO odpre Jožef Kukanja - DevinšCina št. 1. OSMICO v Bazovici odpre Nada. OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1 OSMICO ima odprto Walter Pertot v Nabrežini št. 10. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18 V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Cenjenim gostom se priporočata za obisk. V PREBENEGU farma Kraljic odpre osmico. Jutri strežemo peCen-topel pršut. OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32 OSMICO ima odprto Marjo Milic v RepniCu 39. OSMICO ima odprto Just Škerlj v Saležu 44. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Domjo 172. Toči belo in Jirno vino, tel. št. 281244. V STANDREZU je Stanko Marušič odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. OMICO je odprl Mario Pahor v Jamljah, Župančičeva 8. Nudi prijetno domaCo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICA PRI LOJZETU je odprta na Brjah pri Komnu. PRODAM fiat pando 750 CL, letnik ’89, prevoženih 50.000 km, v odličnem stanju. Tel. 228338 v večernih urah. PRODAM Fiat 500 L zadnji model Tel. 827832. ORIGINALNO stilno pohištvo: jedilnica, razne kredence in omare, Češnjeva spalnica leta 1920 prodam. Tel. 54390 - 575145 PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78188 ob uri kosila. PRODAM metaliziran Opel Corsa 1200 GL, dec. 89. Tel. 421412. PRODAM profesionalno flavto, tri leta staro, znamke Jamaha YFL221S. Tel. St. 327240. NUJNO IŠČEMO stanovanje v najem v Dolini ali bližnji okolici. Tel. 228152. NUJNO iSCem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78188 v večernih urah. KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine išCe resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel.214522. IŠČEMO gospo ali gospodično za pomoč na osmici za en mesec; zdravstvena knjižica; javiti se v RepniCu 52- zajčja farma. 29-LETNI FANT, Slovenec, domačin, s srednjevišjo izobrazbo želi spoznati Slovenko, pošteno, iskreno, nekadilko z resnimi nameni. Pisati na: Publiest, Ul. dei Montecchi 6 - Trst pod Šifro »Slovenka«. KOMUNIKATIVNA, simpatična, elegantna vdova, višje postave, želi spoznati gospoda 50-60 let, vdovca, ljubitelja narave ter z veliko srene kulture. Ponudbe na šifro »IZLETI«, oglasni oddelek Pd Trst - Ul. dei Montecchi 6 POŠTENO in marljivo 22 letno dekle iSCe delo pri slovenski družini v Trstu -Opčinah ža opravljanje raznih gospodinjskih del ter varstvo otrok. Sprejmem kakršnokoli delo. Tel. 0038-67-31270. NA BLEDU ne daleč od jezera dam v najem hišico do 6 oseb v juniju, juliju in septembru. Tel. 662111. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti drage hčerke Laure darujeta Marica in Nesti Pertot 50.000 lir za pomoč otrokom iz BiH, 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za TFS Stu ledi. Ob 10. obletnici smrti nepozabne mame Fani Kle-menCiC-Sergas darujeta družini Sancin in Starec 50.000 lir za TFS Stu ledi. Ob 10. obletnici smrti očeta Pepija Žagarja darujeta hčerki Ada in Dorica 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za TPK Sirena. V spomin na drago ženo Caterino Rauber-Praselli daruje mož Andrej 120.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Maksa Spetiča daruje Časnikarski oddelek Radia Trst A 220.000 lir za KD Lonjer-Katinara. + Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama in nona Ema Furlan vd. Legiša Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavije bolnišnice na pokopališče v Sesljanu. Žalostno vest sporočajo hčeri Lucia in Silvana, sinova Oskar in Ninko z družinami, brat Miljo, sestri Jolanda in Lidja, svakinji Slavka in Elodia, svaka Ferucio in Germano, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo Vižovlje, 29. maja 1993 Ob smrti dolgoletne raznasalke Eme Legiša izreka prizadetim svojcem globoko sožalje uprava in uredništvo Primorskega dnevnika Tiho se je poslovila od nas naSa draga ljubljena mama, stara mama in prababica Terezija Mesesnel roj. Kobal Od nje se bomo poslovili danes, 29. maja, ob 17. uri iz hiše žalosti na domaCe pokopališče v Gocah. Njeni sinovi in hčere: Silvan, Ivan, Elda, Nadija in Edo Z družinami Goce, Trst, Ljubljana, Koper, 29. maja 1993 Ob prerani izgubi dragega Borisa izreka globoko sožalje prizadeti družim družina Paob Za dragim Borisom Tavčarjem žalujejo Franco, Mad, Roberta in Gabriella Rekreacijska skupina Trim-Bor globoko sočustvuje s svojo Članico Ondino Tavčar ob težki izgubi, ki jo je prizadela, ter izreka njej in družini najiskrenejse sožalje. 29. 5. 1991 29. 5. 1993 2 leti sta že, kar nas je zapustila Laura Pertot por. Kozina Živi pa v vseh, ki smo jo imeli radi. SVOJCI LakotiSCe, Barkovlje, 29. 5. 1993 KOMIČNI TEATER / GLOBOGAS ŠOLA / OSNOVNOŠOLSKI ČASOPIS Zadnja v nizu Velika pokovka Nastopil je soavtor Anatoli Balasz Bojana Vatovec Dvajset svečk glasila Hoo-mk Izdaja ga celodnevna osnovna šola Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski V torek, 25. maja se je zaključil kratki niz alternativnega komičnega gledališča, ki ga je že drugo leto zapored priredilo tržaško združenje Globogas. Zanimivo pobudo, ki se je iz dvorane Verdi v Miljah preselila v tržaško gledališče Miela, spremlja precej obotavljiva sreCa. Znani priljubljeni komiki, lahko bi jim rekli velika imena italijanskega kabaretnega gledališča, napolnijo dvorano do zadnjega kotička kot denimo Paolo Hendel. Ostali komiki z manj zvenečimi imeni morajo žal nastopiti pred na pol prazno dvorano, pa Če- prav je avtor in režiser predstave sam Stefano Benih, ki ga kritiki kujejo v zvezde, medtem ko navadni bralci njegove knjige kupujejo kot tople žemlje in Čeprav v njej nastopajo igralci iz filma, ki je prejel oskarja. Usodo, ki je zadela Ben-nijevo Gospodično Papil-lon, je pričakala tudi zadnjo predstavo iz niza Globogas Velika pokovka, II grande popcom z Anato-lijem Balaszom (na sliki), ki je nadomestila napovedane tri monologe Kisate selvagge, Divji smeh. Veliko Pokovko bi lahko označili kot kabaretni nastop komika solista za intelektualistično nastrojenim obiskovalcem namenjen v noCni klub. Saj nekako klice okvir dobrih glasbenih in plesnih točk ter dobro razpoloženo občinstvo v udobnih foteljih ob mizicah s pijačo. V klasični gledališki dvorani v popolni temi in igralcem, ki se sam samcat premika po odru med ogromnim rdečim na-slanjaCem in zmrzoval-nikom se predstava zdi nekako osiromašena. Anatoli Balasz eden številnih bolonjskih komikov, ki je doslej že veliko nastopal na državnih in zasebnih televizijskih mrežah v raznih oddajah za obupane komike kot sam pravi. Tekst za Veliko pokovko je spisal v sodelovanju z Mauriziom Gran-dejem. To je niz skeCev, ki slonijo na paradoksu, besednih igrah, satiričnem in ironičnem opazovanju in razmišljanju o sedanji in polpretekli stvarnosti. Vse skupaj povezujejo le kot pajčevina rahli in krhki prehodi. Pretveze, ki se lahko sesujejo ob najmanjšem zgrešenem dihu. Predstava, ki jo je režirala Paola Galassi sloni torej na krhkem ravnotežju, ki ga Anatoli Balasz sicer uspešno lovi, vendar bi potrebovala vec topline od občinstva v dvorani, da bi se razvnela. Letos je izšla 20. zaporedna številka osnovnošolskega Časopisa Hoo-ruk. Izdaja ga celodnevna šola Mara Samsa od Domja in Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj. Hoo-mk je prvič izšel v šolskem letu 1973-74. Istega leta so združili osnovni šoli iz Ricmanj in od Domja ter ustanovili šolo s celodnevnim poukom.Celodnevni pouk je vnesel v didaktic-no-vzgojni proces nekaj novosti, predvsem raziskovalno delo, ekskurzije, izlete. Sola se je tako bolj povezala z okoljem in z bližnjimi vaškimi stvarnostmi. Na šoli so se poleg kurikulamih predmetov zvrstile raznorazne dodatne dejavnosti. Da bi raziskovalno delo učenčev ostalo nekje dokumentirano, se je učiteljstvo odločilo za izdajo Časopisa. Na začetku vsakega šolskega leta učitelji načrtujejo vodilno temo za vse razrede, temo, ki se smotrno povezuje z vsemi predmeti. Učenci so tako lahko raziskovali in obravnavali teme kot: Spoznavanje naše občine. Prometne zveze, Obveščevalna sredstva, Energetski viri, Živali, Drevo-vir življenja, Morje, Varstvo okolja, Voda-vir življenja... UCenci tekom šolskega leta vodilno temo preučujejo, išCejo po- datke... in jo obravnavajo z različnih vidikov: jezikovnega, zgodovinskega, naravoslovnega, zemljepisnega...Zbrane podatke zapisujejo, izdelujejo statistike, grafikone ter rišejo to kar so predhodno opazovali. UCenci se tako navajajo na skupinsko delo, na organizacijo dela in na sistemizacijo gradiva. Iz vsega tega celoletnega dela nastane proti koncu šolskega leta Časopis. Prva leta so Časopis ciklo-stilirali, sedaj pa ga preslikujejo. Otroci Časopis tudi zložijo in vežejo. Poleg rednih letnih izvodov pa so izšle tri izredne izdaje. Prva je izšla leta 1975 in je bila posvečena 30-letnici osvoboditve. Druga pa je izšla leta 1976 ob priliki poimenovanja ricmanjske šole po Ivanu Trinku Zamejskem. Leta 1982 pa so redno izdajo posvetili poimenovanju domjan-ske šole po Mari Samsa. V šolskem letu 1990/91 sta 4. in 5. razred ricmanjske šole izdelala posebno številko Hoo-ruka, ki je bila napisana dvojezično, v slovenščini in italijanščini in jo poslali na vsedržavni natečaj šolskih Časopisov »II giornalino«. Časopis je bil uvrščen na drugo mesto na deželni ravni in razreda sta tako dobila lep diaprojektor. Letošnja številka Hoo- ruka prinaša nekaj novosti. V njej je tudi nekaj strani posvečenih otrokom, ki obiskujejo zadnji letnik otroških vrtcev v dolinskem ravnateljstvu. Na teh straneh je nekaj pobarvank, labirintov, sestavljenk; otroci otroških vrtcev pa so povabljeni, da se udeležijo likovnega natečaja na temo Cirkus. Prispevki uCencev prvega in drugega razreda nas seznanjajo s prehranjevanjem in z živalskim svetom. UCenci tretjega razreda pa nas popeljejo v pravljični svet, saj so otroci sestavili fantazijske spise, tako da so jih razvili okoli nekaterih ključnih besed. UCenci Četrtega in petega razreda pa nas seznanjajo s šolskim življenje, potekom raznih ekskurzij, šolskim izletom, prireditvami in aktualnimi tematikami. Poleg Časopisa Hoo-ruk pa je na šoli še veliko dejavnosti. Tako bo 30. maja na šoli v Ricmanjih razstava roCnih in likovnih izdelkov otrok iz vrtca in celodnevne šole. razstavljene bodo tudi vse dosedanje številke Hoo-mka. Prve dneve junija bo podeljevanje bralnih'značk. Šolsko leto pa bodo sklenili z zaključno prireditvijo, ki bo 10. junija, ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. RAZSTAVA / NA GORIŠKEM GRADU Svetlikajoča se nit Gre za zanimiv prikaz razvoja industrije svile in ženske mode do 1. svetovne vojne Marko Waltritsch Tako so se nekdaj oblačile in nastavljale fotografu »prave« mestne gospe Na naslovni strani reklamnega prospekta razstave z naslovom »II filo lucente«, ki so jo pred dnevi odprli v gornjih prostorih go-riškega pokrajinskega muzeja na grajskem griCu, je fotografija iz Časa pred prvo svetovno vojno. Na njej vidimo kočijo na tlakovani ulici pred Trgovskim domom. Ce bi pomanjšano sliko pogledali s povečevalnim steklom bi pod okroglo streho na vogalu stavbe lahko videli v kamen vklesan napis »TRGOVSKI DOM«. Lepo pa je videti nad vhodnimi vrati na vogalu stavbe napis »A. Gabršček«. Znan goriški trgovec, politik in Časnikar Andrej Gabršček je tam imel knjigarno in prodajalno Časopisov. V tej si poleg v Primorju izhajajočih v vseh treh deželnih jezikih, slovenščini, italijanščini in nemščini, dobil tudi Časopise in knjige v vseh slovanskih jezikih. Naistem korzu, kjer so na začetku tega stoletja bile številne slovenske trgovine, je bil, v prostorih, kjer je sedaj velebragovnica Oviesse, že leta 1903 uredil trgovino z izložbami slovenski trgovec Anton Medved. Bila je to naj-veCja modna trgovina v Gorici z lastno delavnico. V velikih izložbah so mlada dekleta - manekenke imele defileje z novimi modeli. Za Gorico je to takrat bila senzacija, Medved si je mel roke, ker mu je posel dobro nesel. V službi je imel kar sto šivilj, prodajalk in manekenk. Njegova trgovina je bila prva na goriškem korzu z velikimi izložbami. Tudi o tem je govor na razstavi v goriški modi in o goriški industriji svile, ki so jo pred dnevi odprli v Gorici. Na ogled v muzeju na grajskem griču bo tja do konca leta. Razstavo so uredili v gornjih prostorih muzejske stavbe na zelo domiseln naCin. Razdeljena je na dva oddelka. V enem je prikaz goriške industrije svile v 18. stoletju in v prvih desetletjih 19. stoletja. V drugem oddelku pa so uredili v veC sobanah nekakšno staro mestno ulico z izložbami. V njih dobiš to, kar so ljudje potrebovali za oblačenje v Času pred 1. svetovno vojno. Ravnateljica dr. Maria Masau Dan je povedala, da se je zamisel o tej razstavi porodila že pred Časom. Morda že pred nekaj leti, takrat ko so v TolmeCu priredili veliko razstavo o tamkajšnjem industrij-cu Jacopu Linussiju, ki je v 18. stoletju imel v Karniji, Furlaniji in Venetu veC tovarn. Zanj je v njih kot tudi na domu delalo nekaj deset tisoč delavk. S tekstilnimi izdelki je takrat opremljal polovico Benetk. V tedaj majhnem pokrajinskem muzeju v Gorici so že prej imeli razstavljen lesen tkalski stroj. V Gorico ga je iz Krmina že v letih pred 1. vojno pripeljal goriški muzealec Cossar. Stroj še deluje, baje je iz začetka 18. stoletja, je eden redkih strojev tiste dobe, ki so ohranjeni. Prav tako iz Krmina je še en pletilni stroj, ki je po mnenju najboljšega italijanskega izvedenca Flavia Grippe najbrž edini še obstoječi na svetu. V goriškem muzeju so imeli še nekaj lesenih strojev, ki kažejo kako so ljudje delali v prejšnjih sto- letjih. V skladiščih je bilo veC starih oblek, primerkov svile in drugih stvari, ki so dandanes dragoceni muzejski eksponati. Doslej vse to ni bilo v takšni zaokroženi celoti kot sedaj prikazano javnosti. Morda bo vse to, tako pravi iz Gorice odhajajoča ravnateljica muzeja Maria Masau Dan, ostalo urejeno kot stalna zbirka, saj prikazuje eno izmed pomembnih de-javnosti v goriškem gospodarstvu. Čeprav so stroji in drugi eksponati stari že dobrih dvesto let so v izložbah raz- stavljene obleke sodobnejše, Lz let pred 1. svetovno vojno. Gre za bogato zbirko Verchi iz Trsta, v kateri je nekaj sto oblek. To zbirko je goriški muzej odkupil, nekateri primerki bodo letos na ogled na grajskem griču. Morda bo kdo, ki go-riško gospodarsko zgodovino pobliže pozna, nekoliko razočaran, ker na razstavi ni prikazan razvoj goriske industrije svile in tekstila nasploh. Se pred francosko zasedbo je v Fari delovala tovarna svile. S svilorejo so bili zapo- padeni ne le Furlani marveC tudi Slovenci, saj se v marsikateri hiši, še zlasti v Sovodnjah, ljudje spominjajo, da so jim predniki govorili o svilogojstvu. Sredi prejšnjega stoletja je bila prva sodobno urejena tekstilna tovarna odprta v Ajdovščini, zatem pa so podobne tovarne (gradili so jih tržaški in-dustrijci) bile zgrajene v Gorici, v Ronkah, v ZdravšCinah, v Tržiču in v Podgori. To pa je že druga zgodba, ki je zahtevala prostor za še eno razstavo kot tudi poglobljeno strokovno analizo. Kogar pobliže zanima dokumentacija bo vzel v roke nad 200 strani zajeten katalog, ki ni le vodnik po razstavi. Po uvodnih besedah ravnateljice, ki piše o muzealcu Cossarju, najdemo v njem monografske članke o goriških trgovinah in o tem kako so se »preselile« iz Raštela na korzo, o industriji svile na Goriškem, o modnih fotografijah preteklega Časa kot tudi o ženski modi v Mitte-levropi. Sedanja razstava je zadnji »muzejski izdelek« ravnateljice Marie Masau Dan. Po desetih letih zares uspešnega vodenja pokrajinskih muzejev v Gorici odhaja na ravnateljsko mesto muzeja Revoltel-la v Trst. Pravzaprav je v Trstu že nekaj Časa, v Gorico je prihajala le nekajkrat na teden. Bila je pac angažirana s pripravo v Četrtek prirejene razstave. RAZISKOVALNO DELO V evangeličanskih cerkvah v Trstu je glasba doma Jože Koren Kdor spremlja glasbeno življenje v Trstu bo zlahka ugotovil, da je bogato in raznoliko. Vse prej kot obrobno se to življenje, ob vrsti institucionalnih središč, odvija tudi v tržaških cerkvah različnih veroizpovedi (in ne samo zaradi orgel v njih), med njimi pa pritice pomembno mesto obema evangeličanskima cerkvama: baziliki sv. Silvestra švi-carsko-valdeške evangeličanske skupnosti in evangeliCansko-luteranski cerkvi nemškega porekla na Trgu Panfili (na sliki KrižmanCiCa). V današnji Časovni mrzlici in žal tudi površnosti se ob obiskovanju koncertov v teh dveh cerkvah le redkokdo vprašuje, kje so njihovi začetki, katera energija jih napaja, kakšna je pravzaprav glasbena in siceršnja zgodovina teh dveh mestnih kulturnih središč. Očitno se je tega zavedal tudi prof. Sergio Cernecca, ta tihi in kot mravlja marljivi glasbeni entuziast, organizator in v zadnjih letih umetniški vodja in koordinator glasbene dejavnosti v evangeliCansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili, ko se je že pred leti lotil temeljite raziskave tega poglavja od začetkov v zdaj že kar davni preteklosti, do danes. Izsledke svojega raziskovanega dela po vseh mogočih arhivih in Časopisih je zdaj zbral na veC kot 1500 tipkopisnih straneh, zvezanih v tri zvezke, pripravljene za natis. Ko mi je prijateljsko ponudil v branje to svoje delo in ko sem z branjem prišel do kraja, sem šele lahko ugotovil, ne le kako obsežen in dragocen posel je opravil, marveC predvsem bogastvo glasbenega mentorstva in posredništva teh dveh cerkva, osvobojeno vsakršnih nacionalističnih predsodkov in zaprtosti do umetnostnih tokov in generacij. Tako obsežnega in podrobnega raziskovalnega dela seveda ni mogoče strniti v kratek informativni zapis, zato le nekaj osnovnih povzetkov. Zgodovinski viri o nastanku bazilike sv. Silvestra segajo v tretje stoletje našega štetja. Od takratnih temeljev ni ostalo nie, obstajajo pa podatki in poznejših restavracijah tega kulturnega objekta iz štirinajstega in sedemnajstega stoletja. Baziliko je leta 1785 odkupila švicarsko-val-deška skupnost, za evangeličansko obrednost pa je bila posvečena leta 1786. V tem stoletju je bila restavrirana še po potresu leta 1924 in na zadnje v letih 1956-58, dokončno pa je bila za versko dejavnost spet odprta leta 1967. EvangeliCansko-luteranska cerkev na Trgu Panfili je mnogo mlajšega izvora. Zgradila jo je v poznogotskem slogu skupnost nemških lute-ranov v letih 1871-74, ko ji je občina odstopila takratni trg Corradoni (danes Trg Panfili). Člani te skupnosti so se naselili v Trstu po letu 1707, ko je Karel VI. podelil mestu ugodnosti nastajajočega prostega pristanišča, pravni status je cerkev dobila leta 1849, s cesarskim patentom iz leta 1861 pa tudi enakopravnost z ostalimi cerkvami. O prvih začetkih glasbenega življenja v njiju, predvsem seveda v baziliki sv. Silvestra, ni dosti znanega, o redni koncertni dejavnosti v njiju pa lahko govorimo šele od leta 1870 dalje z namestitvijo orgel. Orgle so bile v obeh cerkvah v naslednjih letih večkrat obnovljene ali zamenjane z vedno popolnejšimi. Sedanje orgle v baziliki sv. Silvestra so iz leta okoli 1900, tiste v cerkvi na Trgu Panfili pa celo iz leta 1874. Vsekakor prof. Cernecca v svojem nadrobnem kronološkem in opisnem podajanju koncertne dejavnosti v obeh cerkvah navaja prav leti 1873 in 1974, ko sta bila v cerkvi sv. Silvestra (1873) in v cerkvi na Trgu Panfili (1874) koncerta z nastopom domačih organistov Marka in Juliu-sa Kugyja ter dunajskega violinista Hellerja. Iz Cerneccovega pregleda je razvidno, da je bilo v prvih letih v obeh cerkvah le po nekaj koncertov, do leta 1892 veC na Trgu Panfili, nato do leta 1899 veC pri sv. Silvestru vse do sezone 1980 s prekinitvijo med prvo svetovno vojno. Ze od leta 1928 dalje so koncertni cikli v baziliki sv. Silvestra obsegali postopno celo do 30 koncertov v sezoni, posebno številni in redni pa so postali z letom 1975, ko se je vanjo preselila koncertna dejavnost združenja »Ap-puntamenti musicali« (Glasbena srečanja), kateremu namenja prof. Cernecca posebno poglavje. To združenje je leto prej ustanovilo kavarni Tommaseo skupina glasb6 nih navdušencev, prof. Cernecca p je bil izbran za umetniškega vodjo i organizatorja. Vloga, ki j°, ) _ združenje »Appuntamenti mušica li«, od leta 1977 dalje tudi skupaj ^ koncertnimi cikli »Glasbeni septeIj^ ber« opravilo vse od svoje ustanovi ve do leta 1986, ko je svojo dejavn0^ st prekinilo, je bila za tržaško gU sbeno .življenje pomembna iz v® razlogov, predvsem mentorskih i programskih, saj je bilo eno od vodi njegove programske politike na en strani promocija mladih glasbe-nikov-koncertantov in skladatelje^ na drugi pa širjenje glasbenih obzorij iz ožjega tržaškega in deželneg3 okvira v širši italijanski, in kar je ie posebej pomembno, v bližnje i širše srednjeevropsko kulturno zaledje Trsta s posebnim poudarkon1 na Slovenijo in Hrvaško in na odpirajoči se svet nekdanjega »realnega* socializma (Romunija, Madžarskai Bolgarija itd.). V odpiranju svo]e promocionalne glasbene politik® znotraj tržaških meja, pa )e združenje »Appuntamenti musicali« namenjalo ustrezno pozornos tudi mladim slovenskim tržaškim glasbenikom-koncertantom kako1 tudi ustanovi »Glasbeni matici«, kateri je rade volje odstopilo cerkev na Trgu Panfili ne le za posamezn6 koncertante iz njenih šolskih vrst. pac pa od leta 1986 vse do lani tudi za njene vsakoletne zaključne akademije. (Zdaj je cerkev zaprta zaradi obnovitvenih del.) Vsaj omemb6 vredno je pri tem še to, da so vsa slovenska ali druga južnoslovanska imena navajana pravilno. Vseh koncertov, ki so se zvrstili v obeh cerkvah v zadnjih desetletjih in za katere je prof. Cernecca zbral vse dostopne podatke od programov in kritičnih ocen (pogosto tudi z navajanjem lastnih kritičnih misli o nekaterih pojavih v tržaškem glasbenem svetu) ne moremo navajati. Zato naj zadošCa le podatek, da je od leta 1873 pa do konca sezone 198®’ ko Cernecca zaključuje svoj pregled (obenem s prenehanjem dejavnosti združenja »Appuntamenti musicali«« in »Settembre musicale«), bilo v obeh evangeličanskih cerkvah 485 različnih, v veliki večini komornih koncertov, in da obsega seznam priimkov izvajalcev, avtorjev, kritikov in drugih, ki so v njegovem delu omenjeni, vsaj 1000 oseb vseh narodnosti in da je glede na skupno število, število slovenskih imen častno zastopano. Besedila dopolnjujejo tudi številne fotografij6 nastopajočih koncertantov in koncertnih programov. Dokler Cerneccovo delo ne bo izS-lo v knjižni izdaji je vsem, ki se zanimajo za ta del starejše in novejše glasbene zgodovine Trsta, na razpolago za konzultiranje v mestnem gie' dališkem muzeju G. Schmidi. Za sklep le še to: mnogi mladi koncertanti, ki so se skozi sezone predstavljali v obeh cerkvah, bi težko našli možnost javne uveljavitve v tradicionalnih zaprtih in s predsodki (v Trstu neredko tudi nacionalističnimi) obremenjenih »uradnih« glasbenih inštitucijah m mnogi so zaceli svojo uspešno koncertno kariero prav v teh dveh gostoljubnih cerkvicah po zaslugi lju- GORICA Petek, 28. maja 1993 U TRŽIČ / OBSODBA ATENTATA V FIRENCAH Proti ustrahovcnju in za demokracijo Delavci stavkali dve uri - Shod v Tržiču ' avci so včeraj zborovali pred tržiško ladjedelnico (foto Studio Reportage) j. , rahovita eksplozija, Prejšnjo noc povz-1 a smrt in razdejanje Firenc, je po-rat- n°. zdramila demok-r, iV1!* Cut družbenih in P^tiCnih sil, ki so na ItaU- ern drugod po "all)i tudi v preteklosti e veekrat nastopile pro-, nasilju in v obrambo ^ P^kratienega reda. , ,°,kot že pogosto v tletm v”1 Petindva)se-0r JU’ y so ga označevali asni izbruhi strategije r Prosti, so med prvimi jjftdrali delavci. Sin-«alne zveze CGIL, CI-111 UlL so včeraj tudi ,a Gorig^gjjj oklicale L 6urno stavko ob konti i^Sa^e izmene, do-0 dne pa je bila demon-1 ^nija pred tržisko Jjdjedelnico. Delavci . ^antieri in bližnjih „ Varn so se zbrali pred Pomenikorn več kot P® s!° padlim delavcem g lloiu proti nacifašizmu. , em so hoteli tudi sim-0 rCno izpričati potrebo P° .zgodovinski konti-^teti upiranja ^aCnjaskim silam, si u-|menu trePl an'rtnil1 ^.ndikalnih zvez je okrog sjs°c ndeležencev prote-nega zborovanja nago-ajil Flavio Snidero. ajniki treh sindikatov , tudi v skupni izjavi, ^ 80 jo sestavili predsi-,VCli najodločneje obso-3 1 nov zločinski po-; Us nstvarjanja terorja °grožanja demokratic-reda v državi, ^dorkoli je oborožil kri-, tnalno roko teroristov, J® za seboj pustila kr-dav.0 sled nedolžnih Iju- tavi5razdeiailie’ ug0' Ijajo sindikati, je nje- j°v cdj jasen: pretresti epiokraticni red, ustva-p 1 Paniko in s tem pre-f eciti pozitivne procese ij?reilite preobrazbe, ki j poživlja italijanska ,.UžDa. Zato kličejo sin-vse delavce in za demokratične vrednote občutljive državljane, naj z odločnim nastopom dvignejo zid solidarnosti, ki naj zaustavi izvajalce in netilce novega terorja. Atentat sta obsodila tudi predsednik Pokrajine Gino Saccavini in go-riski župan Erminio Tuzzi. Prvi je ocenil, da gre za poskus zaustavitve prenove institucij, ki pa bo spodletel, Ce se bomo znali vsi državljani kompaktno upreti terorističnemu ustrahovanju. Tuzzi prav tako meni, da so atentatorji hoteli zaustaviti vse novo, ki se uveljavlja v državi. Doberdobski župan Marjo Lavrenčič je pred-sinoci na volilnem shodu v Sovodnjah dejal, da lahko atentat v Firencah pomeni nadaljevanje starega, lahko pa je tudi znak, da je Italija na poti prenove in zakrinkani manjšini to ni po godu, ker bi bila ob svoje privilegije. DSL bo proti poskusom ustrahovanja, ogrožanja demokracije in procesov preobrazbe italijanskega političnega sistema priredila manifestacijo danes ob 18. uri na trgu Unitä v Gradišču. GORICA / KONZULTA ZA VPRAŠANJA SLOVENSKE MANJŠINE Goriška občinska uprava zanemarja slovenske Sole Slovenska konzulta napoveduje priziv na pravobranilca, sodno pot pa bo ubrala tudi za avtonomijo sekcije ITi Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini bo za reše-vanje raznih odprtih vprašanj še posebej na področju šolstva ubrala pot sodnih prizivov in internacionalizacije problema kršitve osnovnih manjšinskih pravic. Tako so sklenili na predsi-noCnjem zasedanju, potem ko je predsednik Albin Sirk podal nespodbudno sliko odziva na številne vloge, ki jih je naslovil tako na občinsko upravo kot na šolske in druge oblasti. Odgovora ni bilo, problemi ostajajo nerešeni: odtod soglasni sklep konzulte o poti prizivov. Se pred pregledom najbolj perečih med odprtimi vprašanji so elani konzulte obravnavah ministrski odlok o združitvi učiteljišča Simon Gregorčič z gimnazij o-licejem Primož Trubar. Konzulta se je soglasno izekla proti vsakršnemu združevanju šol in proti poskusom okrnitve slovenskega šolstva. Pri tem je izrekla zadovoljstvo zaradi zamrznitve odloka o združevanju, Četudi ostaja problem racionalizacije šolstva odprt in se utegne ponovno pojaviti že v bližnji bodoCnosh. Zatem so elani konzulte vzeli v pretres večkrat postavljeno zahtevo po osamosvojitvi slovenske sekcije industrijskega za- Marko Marinčič voda Galilei. Današnje stanje je v nasprotju z ustanovnim zakonom slovenskih šol (zakon št. 1012/61), ki določa, da se slovenske šole ustanavljajo z dekretom predsednika republike. Dosedanje zgolj z upravnim aktom vzpostavljeno delovanje v okviru drugega zavoda, brez primernih jamstev za upravno poslovanje v slovenskem je- ziku je v nasprotju z zakonom. Konzulta je zato že poverila odvetniku nalogo, naj preuči zadevo in bo pozvala krovni organizaciji goriških Slovencev naj podpreta izbiro te poti. Na samo. Na šolskem področju so odprta še druga, morda preprostejša vprašanja, ki pa se ne premaknejo z mrtve točke. Govor je bil o ureditvi šolskega centra v Ul. Puccini, o potrebnih popravilih poslopja šole Trinko in drugem. Goriški župan doslej ni pokazal nih najmanjše volje, da bi se rešili h problemi: minili so meseci in leta vendar zaman. Odtod sklep o posegu pri državljanovem pravobranilcu pri goriški občini, saj tako obnašanje mestne uprave gotovo krši pravice slovenskih občanov, a tudi sklep, da se preverijo vse možnosti posega razsodišča za manjšinske pravice pri Evropski skupnosti. POKRAJINA / OBISK NOVOGORIŠKEGA ZUPANA Marušič pri Saccaviniju Ob ustaljenem razviti tudi novo sodelovanje pri varstvu okolja Včeraj je bil na svojem prvem uradnem obisku na goriški Pokrajini ne- davno izvoljeni novogoriški župan Tomaž Marušič. Spremljal ga je predsednik izvršnega sveta občine Črtomir Špacapan. Na goriški Pokrajini sta ju sprejela predsednik Gino Saccavini in glavni tajnik Raffaello Fabbro. Na sestanku so se pogovarjati o ne-tareih konkretnih vprašanjih za obe obmejni mesti. Obravnavati so varstvo okolja, ki je bistvenega pomena za obe strani meje in se dogovoriti, da naj bi Cimprej pripraviti skupen načrt za nadzorstvo Soče in njenega porečja. Delegaciji sta si biti edini tudi v tem, da bi morali najti primerne oblike sodelovanja za skupno uničevanje odpadkov. S koordiniranjem delovanja obeh mest in sosednih na tem področju bi najbrž učinkoviteje reševali problem odpadkov, obenem pa bi prihmaili na stroških. Nadalje so na sestanku govoriti tudi o avtocestni povezavi Gorice z avtocesto na Razdrtem. Novogoriški župan Marušič je dejal, da se bo za to povezavo zavzel pri slovenski vladi in tudi zagotovil, da se bodo za uresničitev avtoceste Vrtojba-Razdrto zavzemati vsi slovenski parlamentarci z novogoriškega območja. Novogoriški župan in predsednik goriške Pokrajine sta se nato pogovarjala še o trgovinski izmenjavi in izboljšanju ekonomskih odnosov. Na koncu srečanja je predsednik Saccavini zaželel županu Marušiču veliko uspeha pri delu in želel, da bi se še okrepiti dobri obmejni odnosi. likati RAZSTAVA / ODPRLI SO JO V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU Svetleča nit vodi obiskovalca skozi zgodovino svilarstva pri nas Bogata in lepo urejena razstava prikazuje proizvodnjo in uporabo svilenih izdelkov, za izdelavo katerih ima Gorica pomembno tradicijo Na gradu so odprli v prostorih Pokrajinskega muzeja veliko razstavo z naslovom “Svetleča nit”, ki prikazuje proizvodnjo svile in modo v Gorici med leti 1725 in 1915. Predstavila jo je dr. Maria Masau Dan. Razstava, na kateri je res kaj videti, bo odprta do konca leta in je organizirana s pomočjo uprave goriške Pokrajine in Goriške hranilnice. Razdeljena je na dva večja dela: v prvem si lahko ogledamo, kako so na naših tleh proizvajati svilo, v drugem pa njeno uporabo in trgovanje z njo. Predstavljenih je precej starih strojev za obdelavo svile, predvsem pa bo obiskovalca očaral drugi del razstave, kjer si bo lahko ogle- dal, kaj vse so naši predniki delali iz žlahtnega blaga. Razstavljeni so tako svileni mašni plašCi, ki so se uporabljali za cerkvene potrebe, kot nežni ženski stezniki, ki so biti takrat v modi. Razstava je vredna ogleda tudi zato, ker bomo težko razstavljeno blago spet videti, res ga je sicer večina v lasti Pokrajinskega muzeja, res pa je tudi, da ga ne morejo vsega razstaviti v redni muzejski zbirki. Ob odprtju so predstaviti tudi bogat katalog razstave in drugega kultur-no-zgodovinskega bogastva, ki ga hranijo v pok-rajihskih muzejih. Katalog je izdala založba “Edizioni della Laguna“. Dr. Masau Dan govori ob odprtju (foto Studio Reportage) rC VOLILNA KRONIKA Predstavitev DSL v Sovodnjah ^ Četrtek je DSL predstavila svoje kandidate v sovo-9eTijski občinski dvorani. Domačin Slavko Tomšič ]e na kratko orisal volilni program DSL, nato se je dosedanji deželni svetovalec Ivan Bratina najprej zahvalil za zaupane glasove, ki so mu dvakrat omo-§°Cili izvolitev v deželni svet in poudaril, da ima |hed Slovenci na Goriškem tudi tokrat edino kandidat na tisti DSL možnost izvolitve na deželo. Kandidatka za pokrajino Aleksandra Devetak je poročala o dcjgoletnem delu kot pokrajinska svetovalka in kot odbornica za kulturo. Kandidat za deželni svet •'aarjo Lavrenčič je med drugim poudaril, da je v ein trenutku velikih sprememb pomembno, da smo 'dovenci vključeni v proces obnovitve, da bi ne mo-rebiti drugi odločati brez nas. To pa je mogoCe zlasti 8 podporo slovenskima kandidatoma na tisti DSL. havrenčic in Devetakova bosta z drugimi kandidati USL danes od 16. me dalje sodelovala na srečanju z v°lilci pred pasažo na Verdijevem korzu v Gorici. Kolesarjenje Zelenih henato Fiorelli bo z drugimi kandidati Zelenih da-oes sodeloval na shodih v Koprivnem (10.30 na tr-«tl» Mošu (18.30 pred občino) in Slovrencu (20.30). _2_Oavedene kraje se bo seveda pripeljal s kolesom. LITERATURA / SREČANJA V FEIGLOVI KNJIŽNICI Paternu sklenil niz predavanj Ugledni gost osvetlil kompleksni pesniški lik Edvarda Kocbeka Niz predavanj o slovenski književnosti se je v Čitalnici knjižnice Damir Feigel sklenil s predavanjem uglednega gosta, dr. Borisa Paternuja. Dr. Paternu je osvetlil pesniški lik Edvarda Kocbeka, pri tem pa se osredotočil na vprašanje Kocbekove vere oz. nevere v besedo ali jezik. 2e filozof Heidegger je ugotovil, da je jezik hiša biti; beseda je za Človeka začetek njegovega bivanja. Jezik ni le sredstvo sporočanja, je objekt, preko katerega vzpostavljamo stik s svetom. V moderni poeziji se zaCne dvom v besedo, ki je istočasno dvom v višje moralne vrednote v Času destabilizacije Človeka in sveta. Pesnik Kocbek se nenehno ustavlja ob temi besed, tu preverja svoj lastni jaz, svoj globinski strah in pogum. V njegovi poeziji teCeta dve nasprotni Črti, je pojasil prof. Paternu; dvom v jezik in vera v jezik. Obe liniji se nenehno prepletata in sta del njegove poetike paradoksa. Kocbek namreč vidi svet v ostrih nasprotjih, zato razvije svojo poezijo do ekstrema. Paradoksni viziji sveta odgovarja seve- da paradoksen pogled na jezik: ob dvomu v jezik, ki izhaja iz političnih in ekzistencialnih razlogov ter iz Kocbekovega nihilizma, nastopi silovita vera v jezik, sad filozofskega personalizma in vere v možnost transcendence. S tem se Kocbek bliža nadrealizmu. Kocbek je vrhunska postava naše poezije, je poudaril prof. Paternu, je eden najveejih vernikov in istočasno heretikov našega Časa, človek paradoksa, ki se ni izmikal ničemer v življenju. NEVA KLANJŠČEK PRIREDITVE H ČESTITKE GLASBENA MATICA GORICA, podružnica So-vodnje vabi na VeCer z glasbo v torek, 1. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopati bodo gojenci šole Glasbene matice. □ OBVEsfitA SPD vabi jutri na izlet v Brezje v Benečiji z vzponom na Breški Jalovec ter možnostjo obiska izvira Nadiže. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 7., uri s Travnika. DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 26. junija potovati v Španijo, naj poravnajo do 15. junija preostati znesek in obvešča, da bo avtobus odpotoval iz Doberdoba ob 6. mi. Za informacije tel. 78103. POLETNO SREDISCE bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12. do 15. me do 11. junija. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Feigel ter pri elanih. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da bo jesenski seminar za šolnike v zadnjem tednu avgusta v Murski Soboti. Goriškim šolnikom je odmerjenih 10 mest. Prijave sprejemajo odborniki SSS do 18. junija 1993. prispevk! V počastitev spomina moža Radota Faganela daruje Nives 100 tisoč tir za pevski zbor Oton Zupančič. Namesto cvetja na grob Miroslava Zottija daruje družina Rudolf Devetak iz Gorice 50 tisoC lir za kulturno športno središče na Vrhu. Danes se v Ljubljani vzameta DINO in MANUELA. Obilo sreCe in zadovoljstva v zakonu jima želijo vsi domači. KINO GORICA VITTORIA 20.30-22.15-24.00 »Magnifi-cat«. Rež. Pupi Avati. CORSO 18.15-20.15-22.15 »La scorta«. VERDI 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TRZIC EXCELSIOR 17.30-22.00 »Alive, i soprav-vissuti«. [J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497 ČRPALKE Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke. GORICA IP - Ul. di Manzano ESSO - Ul. Aquileia ESSO - Ul. Trieste MONTESHELL - Trg Municipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo TRŽIČ MONTESHELL - Drevored S. Marco AGIP - Ul. Valentinis IP -Ul. 4. novembra JAVNA D.RAŽBA goriški Hranilnici Na sedežu zastavljalnice GASSE DI RI-SPARMIO DI GORI-ZIA (Goriške haranil-nice) v Ul. Carducci, bo v Četrtek, 3. junija 1993, ob 10. uri javna dražba NOVICE Goriška Caritas za begunce Delegacija goriške Caritas je bila pred dnevi v Novem Mestu, kjer je zbirni center za okrog 700 bosanskih družin. Izročili so dve toni in pol najbolj potrebnih stvari, zlasti toaletnih pripomočkov. Ze v ponedeljek, 31. iriaja, pa bo goriška Caritas poslala v Banja Luko 26 ton hrane. Obenem sporočajo, da še vedno zbirajo denar za opremo obnovljenega vrtca v Osijeku: oprema - otroške posteljice - bo stala 10 milijonov tir. Do sedaj je goriška Caritas že dar la za ta otroški vrtec 100 milijonov tir. Srečanje učencev v Laškem Kot je že vec kot ustaljena tradicija, se bo tudi letos odvijalo že 14. srečanje uCencev v Laškem, ki ga prireja Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem središču v Ronkah v sodelovanju s slovensko sekcijo otroškega vrtca in osnovno šolo v Romjanu. Srečanje bo jutri ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Selcah. Sodelovali bodo uCenci slovenskega vrtca in šole v Romjanu in gostje iz osnovne šole iz Kojskega v slovenskih Brdih. Koncertna matineja Jutri ob 11. uri bo v avditoriju Fogar nedeljski koncert društva Lipizer. S koncertom se želijo oddolžiti spominu preminulega glasbenika in pedagoga Luciana Ganteja. Glasbo Brahmsa, Liszta, Schumanna, Busonija in Rachmaninova bo izvajal pianist Roberto Turrin, ki je bil Gantejev uCenec. Tekmovanje z zmaji na letališču Jutri bo na goriškem letališču od 14. ure dalje že osmo leto zapored tekmovanje z zmaji, t.i. “Aquilo-nata“, ki ga prireja občinska ludoteka. Ob tekmovanju bo tudi delavnica za izdelovanje zmajev. Za prvouvršCene bodo lepe nagrade, za vse pa veliko zabave na prostem. V primeru slabega vremena bo prireditev 13. junija. Poskus vloma na Korzu V četrtek so goriški policisti prijeti mladega Tržačana Morena Sainza, ki je bil že izgnan lansko leto s policijskim odlokom in v Gorico tako nima vstopa. Prijeti so ga po telefonskem pozivu na Korzu Italija. Sumijo ga, da je pri poskusu vloma v neko stanovanje razbil vhodna vrata. Preiskava je v teku. PIHALNI ORKESTER »KRAS« - DOBERDOB vabi na Glasbeno srečanje Danes, 29. maja, ob 19. uri Finale košarkarskega turnirja ob 20. uri Ples z ansamblom LOJZE FURLAN Jutri, 30. maja, ob 18. uri Koncert pihalnih orkestrov iz VOGRSKEGA, TREBČ in DOBERDOBA ob 20.30 Ples z ansamblom HAPPY DAY Prijetno razvedrilo, zabava in umetniški užitek. V slučaju slabega vremena bo prireditev 12. in 13. junija. Prosvetno društvo STANDRE2 prireja v Standrežu Praznik špargljev Danes, 29. maja, ob 20. uri otvoritev in plesna zabava Jutri, 30. maja, ob 19. uri nastop pihalnega orkestra Goriška brda in ritmične skupine iz Nove Gorice - Sledi ples. Sobota, 5. junija, ob 17. uri slikarski ex-tempore ob20. uri prosta zabava Nedelja, 6. junija, ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju ob 19. uri nastop pevskih zborov in štandreške dramske skupine z veseloigro Obravnava - Sledi plesna zabava Na voljo odlični Sparglji, domača pijača in jedača. Bogat srečolov. OBVESTILO X Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. S PREDSTAVITVIJO KONFEKCIJE IN KRZNENIH OBLAČIL KOLEKCIJE 1993/94 Trg Tommaseo 26 - GORICA NOVICE Novi članici Združenih narodov NEW YORK - V petek sta bili v članstvo ZN sprejeti Se Eritreja in Monaco. Tako se je število Članic svetovne organizacije, ki je imela ob ustanovitvi leta 1945 51 Članic, povečalo na 183. (Reuter) Eksploziji v Madridu MADRID - Španski radio je poročal, da sta v uradu Delavske stranke v zgradbi mestnih oblasti eksplodirali dve bombi. Žrtev ni bilo, je pa nastala precejšnja gmotna škoda. Policija odgovornost napad pripisuje teroristični skupini Grapo. Neznanci so v petek sporočili, da so minirali veC javnih zgradb v Madridu, med njimi tudi poslopje španske tiskovne agencije EFE, vendar so bila poročila o tem lažna. (STA) Demonstracije južnokorejskih Študentov SEUL - V spopadu med južnokorejskimi študenti, ki so obkolili hiši dveh nekdanjih predsednikov, Du Hvana in Ro Tai Vuja, in policijo je bilo ranjenih 30 demonstrantov in policistov. Nekdanja predsednika so študentje obtožih za vojaško agresijo maja 1980 proti protestnikom, ki so demonstrirali proti zakonu o vojski v jugozahodnem mestu Kvangju. V neredih je bilo tedaj ubitih okrog 200 ljudi. (Reuter) Protest iranske vlade Savdski Arabiji TEHERAN - Iranska vlada je uradno protestirala pri savdskih oblasteh, ker je savdsko ministrstvo za romanje prepovedalo romarjem iz Irana, da bi v Meki priredili veliko protiameriško zborovanje. Visoki uradnik iranskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se je bilo veC kot 100.000 iranskih romarjev pripravljenih udeležiti zborovanja, vendar so jim je udeležbo preprečila savdska policija. Letošnje romanje v Meko poteka v napetem ozračju, saj se savdske oblasti bojijo, da bi se ponovile demonstracije, ki so leta 1987 zahtevale veC sto življenj. (Reuter) ZaCel se je Četrti krog pogovorov o Hongkongu PEKING - V Pekingu se je v petek začel četrti krog pogovorov med Veliko Britanijo in Kitajsko o politični prihodnosti Hongkonga. Obe strani, ki imata precej nasprotujoča si stališča, v prejšnjih treh krogih nista pokazali znakov približevanja. Peking najbolj moti sprejem zakona v hongkonškem parlamentu, ki zadeva delitev na volilne enote in postopek za izpeljavo volitev leta 1994. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo britansko vlado, naj prouči to potezo Hong Konga. Obe strani naj bi tudi nadaljevali pogovore o izgradnji novega letališča. (STA) lilt POLJSKA / ODSTOP VLADE Le glas premalo Kljub temu, da je gospodarstvo že začelo okrevati, je moralo »drugo železno lody« predsedniku Wolensi ponuditi svoj odstop VARŠAVA - Poljska ministrska predsednica Hanna Suchocka je v petek nekaj ur po končanem glasovanju v spodnjem domu parlamenta predsedniku vlade Lechu Wa-lensu predlagala odstop vlade. »Predsednik bo odslej ravnal v skladu z ustavo,« je izjavil vladni predstavnik Zdobyslaw Milewski ob koncu zasedanja vlade, na katerem je bil navzoč tudi predsednik države z veC predstavniki vladne koalicije. Vladni predstavnik je potrdil, da ima predsednik na voljo dve možnosti v primeru, Ce parlament novega predsednika vlade ne izvoli takoj: lahko razpusti parlament ali pa ne sprejme ponujenega odstopa Hanne Sucho-cke. Vneta zagovornica reform in stroge finančne discipline zoper socialne zahteve Hanna Suchocka je v petek plačala svojo ceno: po 322 dneh prizadevanj so njeni levi in desni nasprotniki, vključno s Solidarnostjo, ki jo je v začetku podpirala, odstavili njeno centristiCno vlado. Opozicija ni izoblikovala naCrta zamenjave za njeno politiko, ki bi bil nujen za sodelovanje z Mednarodnim denarnim skladom in za postopno uresničevanje poglavitnega cilja poljske diplomacije, postopnega vključe- vanja v Evropsko gospodarsko skupnost. Hanna Suchocka, mirna meščanka iz Poznanja, ki velja za najbolj zahodno mesto na Poljskem, je znala popraviti zunanji vtis o svoji državi v tujini. Ker je njena vlada padla z večino enega samega glasu, se zdi, da je njena vlada žrtev popolnega naključja (nekdanji pravosodni minister Zbigniew Dyka, Cigar glas bi jo rešil, je prišel v parlament z zamudo). Vlada je padla v trenutku, ko se je začela Črta gospodarskega razvoja blago vzpenjati s povečano industrijsko produkcijo, vendar pa so bili ti sadovi še preveC zeleni in pičli, da bi lahko prepričali javno mnenje. Od svojega nastopa 11. julija 1992 se je Hanna Suchocka ves Cas gibala na robu parlamentarnega prepada: njena koalicija ni imela parlamentarne večine. Vseeno pa je imela premierka, ki bi ji Margareth Thatcher lahko odstopila naziv »druge železne lady«, na voljo dva aduta: podporo predsednika Lecha Walensa in splošno željo po stabilnosti, po vseh nemirih, ki so zaznamovali prejšnjo vlado Jana Olszewskega zaradi odprtih spopadov s predsedstvom in nerodnega poskusa, da bi iz drža- Michel Viatteau / AFP vnega aparata odstranili vse, ki so bili kakorkoli povezani s komuniznom. Zelja po utišanju teh spopadov ji je prišla prav med stavko, ki se je zaCe-la julija v rudnikih svinca in v avtomobilski industriji ter nadaljevala decembra v šlezijskih premogovnikih. Njena vlada, zlasti njen minister za delo, nekdanji oporečnik Jacek Ku-ron, si je prizadevala skleniti s sindikati družbeni sporazum z veC posameznimi »sporazumi«, od katerih je bil prvi podpisan februarja, a še ni stopil v veljavo. Hanna Suchocka je s hudimi težavami uveljavljala svojo politiko zategovanja pasu v parlamentu, ki je uveljavljal precejšnje stroške, zlasti za pokojnine, ne da bi ob tem znal ponuditi drugačen recept. Predsednik Walensa je odločno posegel v podporo vladi, ko je 9. februarja zagrozil, da bo razpustil parlament, Ce ta ne bo sprejel proračuna za leto 1993, ki so ga konCno le izglasovali tri dni pozneje. Naslednji spopad pa je bil še težji. V zaCetku aprila je minister za kmetijstvo Gabriel Janowski, predstavnik kmetijskega lobija, odstopil, potem ko je vlada zavrnila njegov predlog o določitvi najnižjih cen za nekatere kmetijske pridelke ter o omejitvi uvoza. Kmečka stranka je takrat zapustila koalicijo, ki je postala proti parlamentu še šibkejša. Vendar to Hanni Suchocki ni preprečilo, da v zaCetku maja ne bi predložila za- kona o privatizaciji. Pri tem pa se je zapletla s Solidarnostjo, ki je zahtevala zvišanje plač v javnem sektorju. Vlada je to zavrnila, sindikat pa je predlagal glasovanje o njeni zaupnici. Poskus pogajanj s (postkomunističnimi) socialdemokrati je propadel in vlada je obvisela na nitki. Dosedanja predsednica poljske vlade Hanna Suchocka NEMČIJA / PRAVICA DOSPlA^ Zakon delno protiustaven O novem zakonu o abortusu bodo glasovali 16. juliju KARLSRUHE - Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da je zakon, ki razširja pravico do abortusa tudi na Zahodno Nemčijo, delno protiustaven, je v petek izjavil podpredsednik ustavnega sodišča Ernst Gottfried Mahrenholz. Ustavno sodišče je razglasilo za »nelegalno« prostovoljno prekinitev nosečnosti do 12. tedna, ki jo je zakon, izglasovan leta 1992 v parlamentu, enotno dovolil za celotno Nemčijo. Zakon ni nikoli stopil v veljavo, saj ga je ustavno sodišče nemudoma suspendiralo, vendar pa so se sodniki hkrati odločili, da prostovoljna prekinitev nosečnosti ne bo veC kazniva, kot je bila na Zahodu, razen v izjemnih primerih. Ustavno sodišče je za celotno Nemčijo določilo začasna pravila, ki so odpravila dvojnost prava v obeh delih države v zvezi s pravico do splava v nekdanji NDR. Ta pravila bodo stopila v veljavo 16. julija, ko bodo glasovali o novem zakonu. Posledica te sodbe bo, da iz socialnega zavarovanja ne bodo povrnili denarja za splav, kot je bilo v navadi v nekdanji NDR. Takoj po združitvi sta obe Nemčiji živeli, kar zadeva splav, pod različnima zakonodajama. V nekdanji NDR je bila prostovoljna prekinitev nose- do 12. tedna g vobodna, na Zg veljala le iz)6®0 socialn® aa HildebrandL voditeljic sociat_ lokratov v nega , borka za prag0 tuša, je nemud° testirala: »Pg .g fa. Ta razsodba) d bodo ing® odo to lahg ženske n 3V ZjVc/^ ^ iemokT^0 in ka- in a je im®10 oliške Cen lo vpliv*® u Nemci)®' ,v-mednji- adnica - Je ’ RUSIJA / BOJ ZA OBLAST Jelcin išče zaveznike Republikam in avtonomnim območjem je obljubil več gospodarske samostojnosti, vendar jih opozarja, naj ne pričakujejo tudi politične Mark Trevelyan / Reuter MOSKVA - Predsednik Boris Jelcin, ki išCe je zaveznike za ustavno bitko v Rusiji, je v petek ponudil veC gospodarske samostojnosti posameznim območjem, hkrati pa jih je opozoril, naj nikar ne hlepijo preveC po politični moCi. Vodilnim predstavnikom in deželnim uradnikom po vsej širni ruski federaciji je sporočil, da jim je pripravljen zagotoviti veC svobode pri določanju davkov, pri financah in gospodarskih vprašanjh. Hkrati pa je poudaril, da bi bilo prezgodaj, Ce bi jim prepustil tudi možnost za izdajanje lastnih zakonov. Teden dni pred izrednim zasedanjem skupščine je tudi pozval k razpravi o svojih predlogih nove ustave. »Sprejem nove ustave bo pomagal pri premagovanju krize oblasti in ohranil enotnost in celovitost ruske federacije,« je izjavil. »Ce ne bomo sprejeli nove ustave, ostajata samo dve možnosti: ali diktatura ali razpad federacije.« Jelcin si prizadeva konCati boj za politično prevlado z novo ustavo, ki naj bi zagotovila veC moči predsedniku in manj parlamentu. Razpustila bi kongres ljudskih poslancev, ki so skušali Jelcinu marca spodmakniti tla pod nogami. Jelcin je omenil različne možnosti oblikovanja novega ustavnega zakona. Lahko bi ga sprejela ustavodajna skupščina, ki jo je pozval, naj zaCne s svo- jim delom 5. junija, lahko bi ga izglasovali na referendumu, prav tako pa bi ga lahko izglasoval parlament, vendar šele tisti, ki bi bil izvoljen po novih volitvah. Nikakršne vloge veC pa ne pripisuje sedanjemu kongresu, edinemu telesu, ki lahko po sedanji ustavi sprejme tudi ustavni zakon. Jelcin namreč v kongresu, ki je bil izvoljen leta 1990, ko je še obstajala Sovjetska zveza, ne vidi nie drugega kot ostanek preteklosti. Svojo moC utemeljuje na zmagi prvih ruskih svobodnih predsedniških volitev leta 1991 in iz zaupanja, ki mu ga je izrekel referendum prejšnji mesec, na katerem so šte- vilni volilci podprli njega osebno in korenito politiko reform. Poslanski »jastrebi« so njegove ustavne predloge ožigosali kot pripravo na diktaturo in zagrozili, da bodo zagnali vik in krik, Ce bo Jelcin zares uresničil svoje grožnje, da bo parlament v celoti obšel. Zdi se, da so v tem spopadu ključne regije in dvajset ruskih republik, katerih podporo si Jelcin skuša pridobiti z zagotovilom, da bodo moskovske vajeti manj napete. Njegov poglavitni nasprotnik, predsednik parlamenta Ruslav Hasbulatov, je izjavil, da bo prepuščanje oblasti regijam neizogibno vodi- lo v zlom države. Na petkovem srečanju je Jelcin jasno poudaril, da bo trdno zategnil vajeti na izredni skupščini 5. junija, na kateri naj bi se zbrali pokrajinski delegati, predstavniki družbenih in gospodarskih skupin in nekateri elani parlamenta. Ruski podpredsednik Aleksander Ruckoj, ki mu je predsednik Jelcin odvzel skoraj vsa pooblastila, je v petek sklical tiskovno konferenco, na katero pa predstavniki sedme sile niso mogli priti. Pred vstopom v Kremelj so jih zaustalili varnostniki, ki so zatrdili, da novinarji in fotografi na srečanje z Ruckojem ne morejo priti, Ceš da prej niso dobili nobenega seznama za njihovo akreditacijo. GVATEMALA / PO PREVRATU Washington grozi z omejitvijo pomoči WASHINGTON - V Četrtek so ZDA sporočile, da bodo zaustavile vedno svoje pomoCi Gvatemali v odgovor na državni udar, ki ga je v torek izvedel predsednik Jorge Serrano. Tiskovni predstavnik Bele hiše Richard Boucher je povedal, da ta ukrep zadeva finančno pomoC gvatemalski vladi ter programe vojaškega in policijskega usposabljanja. Za kolikšno vsoto gre, niso sporočili. Človekoljubna pomoC, povezana z okoljem, kakor tudi zasebni projekti, v to niso zajeti. »Obsojamo odpravo svobode tiska v Gvatemali in uvedbo cenzure. Ta dejanja kažejo, da je Gvatemala krenila po nevarni poti, na kateri je vse veC groženj z represijo in vse veC ogrožanja demokracije,« je izjavil Boucher. Washington je že veC kot pred letom dni umaknil svojo vojaško pomoC Gvatemali zaradi položaja Človekovih pravic v tej državi, ki ji zagotavlja le minimalno pomoC pri vojaškem usposabljanju. Od predvidenih 400.000 dolarjev so v ta namen odobrili približno 270.000 dolarjev. (AFP) Gvatemala Ozadje nemirov Na sodobno zgodovino dežele je v veliki meri vplival državni udar leta 1954, ki gaje organizirala CIA, proti izvoljenemu levo usmerjenemu predsedniku Jacobu Arbenzu, ki so ga ocenjevali kot sovražnega do ameriških banana družb. Nacionalistični levičarski oficirji, jezni zaradi vmešavanja ZDA, so leta 1960 poskusili nasprotni udar, nakar so se umaknili na podeželje. Organizirali so uporniške skupine, ki so se od leta 1962 borile proti številnim vladam, od katerih so bile mnoge vojaške. Predsednik Jorge Serrano je v torek razpustil kongres in vrhovno sodišče in objavil, da bo vladal z dekreti, dokler ne bo oblikovana ustavna skupščina. Politika Vojska je formalno izročila oblast civilni vladi leta 1985, vendar je še vedno politično močna. Le peščica vojakov je bilo obsojenih, kljub tisočem umorov, ugrabitev, posilstev in drugih hudodelstev, ki so jih skupine za človekove pravice pripisale vojski. Odkar je Jorge Serrano leta 1991 prevzel predsedniško funkcijo, je skušal zboljšati položaj človekovih pravic, vlada pa je z nekaterimi ukrepi povečala civilni vpliv nad vojaškimi strukturami. Vojna V državljanski vojni je umrlo blizu 120.000 ljudi. Številni civili so se znašli ujeti med uporniki in armadnimi napadi, ki so opustošili deželo v poznih sedemdesetih in v začetku osemdesetih. Mnogi so pred napadi zbežali v vasi, osumljene, da skrivajo levičarje. Tisoči beguncev so ostali v Mehiki. Mirovni pogovori so se začeli leta 1991, vendar so zastali. AP/wm. j. casteik SVET TA TEDEN Evropa rezervatov in železnih zaves Tone Hočevar Ko so beli Američani, oboroženi s puškami in topovi, premagali Indijance, ki so se branili z loki in tomahavki, so jih potisnili v rezervate, edine kraje, kjer so lahko preživeli. V rezervatih, njim namenjenih »varovanih« krajih, potomci tedanjih Indijancev, domorodcev in staroselcev povečini živijo še dandanes, bolj ždijo kot živijo. Sem in tja prodajo spominek radovednemu turistu, popivajo po pivnicah bližnjih mest, počasi, a zagotovo izginjajo z obličja zemlje, še pred nekaj stoletji njihove Amerike. Ko je svet pred pol stoletja sklenil popraviti krivice, ki so jih stoletja prej zagrešili drugi in je Judom »podaril« košček zemlje ob Sredozemskem morju, je storil novo hudo krivico. V rezervate, začasna taborišča, ki so postala stalna, večna, je potisnil Palestnice, ki so se razteph na vse strani sveta. Palestinci so bili potem tisti, Id jih je svet obsojal zaradi teorizma, Palestinci so bili »krivi«, ker so jih - Palestince - pregnali Se iz Egipta, Jordanije, od povsod, kamor so se zatekli in se hitro vzpenjah, ker so bili prodorni, sposobni, tudi agresivni. Palestincem so pripisali izvirni greh za »balkanizacijo« Libanona, odkoder se je potem po svetu, tudi na Balkan, vrnil nov pojem - »Ubanonizacija«. Te dni, ta teden, so se Američani, vajeni postavljanja rezervatov, Rusi, ki so vešči preseljavanja narodov, ker jih je tako laže obvladati, Britanci, Francozi in Španci, ki so stoletja veljali za kolonialne metropole in tudi vedo, kako ravnati z domorodci, odločili postavljati ograje in vojake okrog novih rezervatov. Tokrat v Evropi. »Varnostna območja«, ki niso nič drugega kot rezervati za Indijance, geti za Jude ah taborišča za Palestnice, so namenih bosanskim Muslimanom, domorodcem, staroselcem, potem ko so jih vojaško premagah s topovi, letah in raketami oboroženi Srbi (ki jih nihče ni skušal zaustaviti, ko je bil še pravi čas), in bolje oboroženi, prodornejši in bolj prebrisani Hrvati. Ko so si razdelili Bosno in Hercegovino, je za rezervate ostalo Sarajevo, še pred dobrim letom prestolnica, in pet manjših mest, ki se jih ne Srbom ne Hrvatom ni posrečilo zasesti. Precejšen del svetovne javnosti je zadnje dni opozarjal in obsojal, tudi rotil, vendar je načrt, ki mu pravijo »program skupne akcije«, že začel dobivati oprijemljivejše obrise - resolucije, ki pomenijo majhne korake k »izvršenim dejstvom«, prva dogovarjanja o tem, kdo bo poslal vojake in koliko jih bo, prve ponudbe, celo tistih, Id »program« sicer odločno obsojajo. »Prvič po drugi svetovni vojni bodo sodih vojnim zločincem,« so z velikimi naslovi zapisah svetovni časniki, ko so v Združenih narodih ustanovili mednarodno sodišče, ki pa najbrž ne bo zasliševalo in obsodilo Miloševiča, Karadžiča in Šešlja, ampak kakšnega žrtvovanega kaplarja ah narednika, ki ga bodo - ker je ubijal ah na povelje posiljeval - v Haag poslali Miloševič, Karadžič in Šešelj. V Bosni se nasprotniki (za zdaj sicer še brez uspeha, ker Srbi hočejo vsak dan več) že pogajajo o vzpostavljanju, organizaciji, varovanju rezervatov. Musliman1 na institucionalni, oblastni ravni rusko-ameriško-bir- tansko-francosko-španski program, ki so ga v resnic1 začrtah in spodbudih v Moskvi, zavračajo in obsojajo, ljudje, ki so prestah toliko hudega kot Judje med zadnjo svetovno vojno (pa tudi kdaj prej), pa ne raznU' šljajo več, kaj se dogaja na globalni ravni, ampak si želijo trenutek miru, čeprav morda za žičnahmi ogradami in pod stražarskimi stolpi, na katerih bodo strumno stah vojaki z modrimi čeladami. Stara, uspavana in vase zagledana Evropa je za trenutek obnemela, za trenutek protestirala, potem pa sC je spet ozrla vase in na svoje težave, ki se ji zdijo večje in pomembnejše od vojne na lastnem dvorišču. Vojn6! kot je bosanska, jo motijo, ker prav tako kot izgon Pa1®' stincev z zemlje, na kateri zdaj živijo Judje, prinašaj tisoče izgnancev, beguncev, revežev brez strehe na glavo, ob njih tudi ljudi, ki iščejo večji kos kruha in s1 za to skušajo pomagati tako, da se pridružijo rekam izgancev in beguncev in iščejo (politično) zatočišče, časih, ko je Evropo »železna zavesa« delila na demokratični Zahod in diktatorski Vzhod, so bili polihcm begunci (ki niso bik zmeraj in povsod samo pohhčmj dobrodošli. Ko je stara pregrada padla, so reveži z Vzhoda poštah samo reveži, nič več nasprotniki nasprotnega tabora. Ker so se jim pozneje pridružih še begunci, žrtve vojne, so vsi skupaj poštah nadležni. Skoraj natanko tam, kjer je nekoč stala prejšnja, politična železna zavesa, postavljajo novo pregrado med bogatim, samozadovoljnim Zahodom in revnim, v nasprotjih in vojnah dušečim se Vzhodom. Tiste države, ki se jim je posrečilo izkopah iz brezna in vsaj navidez nekako prestopih na lepšo stran, bodo graditelji mme železne zavese prej ah slej prisilili, da jim bodo rabile ko ščit, obrambni okop pred begunci in reveži. Prisiljen bodo postavljati svoje železne zavese. Nemška politika do priseljencev, ki je bila morda res zelo radodarno111 je bržčas zato ni hotel nihče prav posnemah, se je ta teden čez noč spremenila v svoje nasprotje, ki pa utegne najti veliko posnemovalcev, veliko novih tovarnarjev bodeče žice. Svet se je ta teden ukvarjal z rezervah za Muslimane v Bosni in z železno zaveso za begunce in reveže z Vzhoda. Eksplozija v Firencah je zato izzvenela kot grda barvna fotografija za prve strani časnikov, aretacij politikov v Italiji pa že kot »italijanska folklora«. Ce samo streljaj od naše meje zapirajo ljudi, s katerim1 so se naši pohhki še nedavno pogovarjali in pogajah, in Ce ljudi ubijajo bombe v osrčju sosednje države, to za nas ne more bih ne muha enodnevnica na naslovnici ne folklora bučnih sosedov. Kvečjemu opozorilo, spodbuda za premislek o lastnem početju. -lOSNAJN HERCEGOVINA / HRVATI IN MUSLIMANI SO SE DOGOVORILI O MEJAH SARAJEVSKEGA REZERVATA- Srbi zahtevajo več v ^ ^ene^/,Mladič ni Prišel na pogajanja o začrtovanju meja »varnostnega območja« s prestolnici BiH, ker zahteva razorožitev Muslimanov v Srebrenici in Žepi ter »zmanjšano« Sc NOVICE Čolni ZEU na Donavi hÄa^EV0. was- SGT0N, BRUSELJ -Hjf av se bodo v Zdmže- 0dloCa^°dih dokonCno takn -al1 0 vzPostavlianju tniK ^^flovanih varnos-srerii° r?ocij v Bosni Sele VeliV Brdlodniega tedna in Kani ° C!?rdc svetovne or-2av^Zaciie rusko zamisel 2ervJtea’tCeSKda gre za re' rem ’ta °bnioCja na te- nost we p?staiai0 stvar-ki ^ . ad in Musdmani, li S\Cer n^Celno zavrni-mv, askingtonski »pro-v n .^P116 akcije«, so se n1ei!}iek že dogovorili o Ba ! P^oga» sarajevske- soh!?^3’ pogovore pa ^ bojkotirali Srbi, ki jim ®lcer Program z var-omocji vred naj-ZaKt3 roke> vendar zdaj SD evai° Se vec zase in kot nKavljaj0 P0g°ie- Ha k tlCe »močnejšemu na bojnem polju«. fraT10d Pokroviteljstvom rill Coske8a generia Mona r,119 S-ta V Petek prišla con' ®a^an^a 0 varnostni fm,' n Saraievu poveljnik ^bmanske) vojske BiH m a 6ja Halilovič in ko-0bandailt hrvaškega Ppt?11 • eSa sveta general ie v Začrtala sta me-v ’ . ?lai jih v prihodnje rln„ oaodre Čelade, se nin°Tar^a^a 0 ustanavlja-Pr, . , uPnih policijskih 111 se, ker sta bila sa-utri’ P08°varjala tudi o starju^ju Preirdrja v Mo- ^ »Muslimani in Hrvati al ubirajo isto melodijo o Sarajevu, problem pa je tak kot vedno - Srbi se ne strinjajo in s topovi tolčejo po mestu,« je po pogajanjih izjavil posrednih svetovne organizacije. Povedal je, da sta se Halilovič in Petkovič strinjala, naj bodo meje varnostnega območja na meji sedanjih spopadov oziroma področja, ki ga nadzoruje uradna sarajevska vlada. V skladu z zahtevami VS OZN bi morali Srbi s sedanje frontne Črte umakniti težko topništvo. Srbski general Mladič se s tem ne strinja, ker menda zahteva zoženje varnostne cone in širitev »svojega« ozemlja, pravi pa tudi, da je nezadovoljen, ker se Muslimani niso razorožih v Srebrenici in Žepi v vzhodni Bosni, kjer so vzpostavili varnostna območja po dolgotrajnem srbskem obleganju. Obtožuje tudi, da so Muslimani prav iz Žepe in Srebrenice napadah srbske položaje v okolici. Petkovič in Halilovič bosta včeraj dosežem sporazum uradno podpisala v torek, potem pa bosta dokument poslala v podpis še srbskemu poveljniku Mladiču, ki je Sarajevo kot za stavo obstreljeval ves Cas hrvaško-musli-manskih pogajanj. Srbska vojska pa je nenehno s topovi streljala tudi na Ma-glaj na severu Bosne. Združeni narodi so sporočili, da bodo zaCeh prebi- valcem Maglaja pošiljati zdravila in hrano s pomočjo letalskega mostu iz ameriškega oporišča pri Frankfurtu, saj je mesto po štirinajstih dneh bombardiranja v plamenih in ni nobene možnosti, da bi se mu kdorkoli približal po kopnem. O usodi Sarajeva, Maglaja in vse Bosne se po vsem svetu še naprej vneto prepirajo politiki in diplomati. V ameriškem kongresu in senatu so predlagali zakon, s katerim bi odpravili embargo na izvoz orožja v BiH in odobrili 200 milijonov dolarjev vojaške pomoči Muslimanom. Senator Bob Dole je pojasnil, da so ZN izglasovali embargo na izvoz orožja v nekdanjo Jugoslavijo, ko BiH še ni bila samostojna, mednarodno priznana država, ki se ima pravico braniti. V Washingtonu spet poudarjajo, da so odpravo embarga proti Bosni pripravljali že prej, vendar so temu nasprotovali evropski zavezniki, Ceš da bi novo orožje samo še zaostrilo spopade. Zdaj, ko so tudi Američani podpisali »program skupne akcije«, ki predvideva rezervate za Muslimane, in so se v petek tudi Američani na sestanku zveze Nato v Bruslju strinjah, da bodo muslimanske rezervate brani-li tudi z letali, je predlog o odpravi embarga izzvenel ciniCno. (R. S.) Sarajevo le leto dni nespremenjen vsakdan sarajevskih bolničark (Telefoto: AR) jUjAjPREBIVALCI POLOTOKA KRITIZIRAJO HRVAŠKO DIPLOMACIJO Slovensko+irvaški spor lahko poslabša položaj manjšine Istrski demokratski sabor zagovarja celovitost polotoka BUDIMPEŠTA - Spoštovanje ukrepov proti ZRJ na madžarski strani Donave bodo nadzorovali Čolni Zahodnoevropske unije (ZEU), ki so včeraj prispeli na to območje. Čolni bodo pod madžarskim poveljstvom in bodo nameščeni pri mejnem prehodu Mohac. Posadke Čolnov bodo uporabljale orožje izključno za samoobrambo. (Reuter, STA) Vladajoča romunska stranka se reformira BUKAREŠTA - V petek se je v Konstanci ob Črnem morju začela nacionalna konferenca vladajoče Fronte nacionalne rešitve. Delegati se bodo ukvarjali predvsem s spremembo programskih usmeritev in s statutarnimi spremembami, spremenili pa naj bi tudi ime stranke. Predsednik stranke Petre Roman je izjavil, da se bo stranka odslej verjetno imenovala Romunska demokratična stranka. Stranka se bo zavzemala za tržno gospodarstvo, privatizacijo in parlamentarni sistem. (Reuter) . Albanska vojaška delegacija v Skopju SKOPJE - V Makedoniji se mudi na uradnem obisku vojaška delegacija republike Albanije, ki se je odzvala na povabilo makedonskega obrambnega ministra Vlada Popovskega. Albansko delegacijo vodi načelnik generalštaba albanske vojske general Baki Seri. Skupaj z makedonskimi gostitelji se bodo posvetovali o položaju na Balkanu ter o morebitnem vojaškem sodelovanju med državama. (Morel) Satanski stihi ponovno tarča skrajnežev CARIGRAD - VeC tisoč islamskih skrajnežev je vCeraj demonstriralo proti založbi Kaynak, ki je objavila sporne Rushdijeve Satanske stihe. Demonstranti so razbili vec izložb in ranili tri ljudi. Predstavnik založbe Kaynak je povedal, da vsak dan dobivajo grožnje skrajnežev, vendar bodo nadaljevali s tiskanjem sporne knjige, saj je Turčija laična in demokratična država, ki ne sme poklekniti pred skrajneži. (Reuter) Goran Moravcek / Reka l . - Istrani zelo , lzirajo hrvaško dilatacijo zaradi obmej-, §a spora s Slovenijo gjädnji prehoda Plo-atllJa-SeCovlje. Puljski r,.-38 ktre zameri zuna-Itl 1uU Maistru Skraba-■ ker ni odgovoril na sj e .noti> ki sta bili po-^ifEjubijenevZa-bn '. ,as latre zato pri-»Ii111*1^3’ da je takšna '^Ska diplomacija rdila, da po pravici , 1Va sloves, da je zme- aeaa«. r.L^askrbljen°st zaradi mejnih sporov s Slo-s je v Istri velika, ) v letošnjo turistično zono p0 triletni »su-<( polagajo veliko Pnv- Odzval se je tudi ŽlDNEVU državnosti na hrvaškem Istrski demokratski sabor (IDS) Ivana Jakovčiča, ki ima podporo dveh tretjin volilcev na polotoku. Jakovčič je prepričan, da do tega spora ne bi smelo priti, posebno ne pred turistično sezono; Sloveniji pa zameri, da’je zgradila svoje mejne prehode pred dokonCno opredelitvijo hrvaško-sloven-ske meje in brez soglasja s Hrvaško. V Pazinu, kjer ima IDS svoj sedež, ocenjujejo, da bi zaostrovanje odnosov med obema državama utegnilo prinesti zelo neljube posledice. Zato je jfstrski demokratski sabor sklical sestanek županov z obeh strani državne meje, da bi zmanjšali napetosti. Nobenega dvoma ni, da lahko Istrani veliko naredijo za razvoj dobrososedskih odnosov, tako da je Čudno, kar je tudi glavni očitek IDS, da o usodi državnih meja razpravljajo tako v Zagrebu kot v Ljubljani, ne da bi se posvetovali z ljudmi, ki živijo na istrskem polotoku. Dino Debeljuh, poslanec v hrvaškem saboru, meni, da bodo napetosti v zvezi z mejo še poslabšale položaj italijanske narodnostne manjšine. Italijani v Istri z obeh strani meje zahtevajo enak status in »mehke« meje, da ne bi bilo 21.000 Italijanov na Hrvaškem in blizu 8.000 v Sloveniji etnično »razcepljenih«. IDS podpira predlog, da bi objekte na meji med obema državama uporabljali skupno. Jakovčič je prepričan, da je Istra geografsko enovita, zato bi se morali Cimprej dogovoriti za skupno sodelovanje prebivalcev z obeh strani meje. To pa predvsem pomeni, da bi Hrvati lahko uporabljali storitve izolske bolnišnice, Slovenci pa svoje počitniške domove, vikende in druge dobrine na področju hrvaškega dela Istre. / SPORI V POLITIČNEM VRHU Budiševi liberalci menijo, da je novi mirovni načrt 2>0Ce naroda« Fra-,1° Tudrnan ter moCan Jcegovski lobi, zagova-s)d)° obstanek Herceg-Bo-a’ liberalci Dražena Bu-, e> najmočnejša opozicij-stranka in večina klera da bi ta tvorba u^Pngrozilä samo Hrva-tit? Ervic v zadnjih treh le-, s° se Hrvatje tako ra-ch/6 l k to k*0 imelo ne-Oauio dolgoročne politi- čne, morda pa celo vojaške posledice. Za vladajočo HDZ, posebno še za Tu-dmana, bo proslava Dneva državnosti pomenila tudi pitje žolca v kozarcu šampanjca. Kajti do razkola med Hrvati je prišlo v najbolj neugodnem trenutku. Država je v položaju, ki ni ne vojna, še manj pa mir. Obsežni predeli države so zasedeni, gospodarsko stanje je vedno slabše, zaveznice obračajo Zagrebu hrbet in grozijo s sankcijami, številni izseljenci pa niso vec pripravljeni v nedogled podpirati Tudmana. Voditelj liberalcev Budi-ša, Cigar stranka je po neka- terih raziskavah javnega mnenja že dosegla priljubljenost HDZ, on sam pa je že resno ogrozil karizmo Franja Tudmana, pravi, da je vladna politika do BiH zadosten razlog, da opoziciji ni potrebno brez zadržkov podpirati vlade. Bu-diša meni, da je nov mirovni naCrt za BiH izhodišče za etnično čiščenje. Hrvaško sprejemanje varnostnih območij, pa tudi skupnosti Herceg-Bosne ter Tudmanove trditve, da skupno življenje z Muslimani ni vec mogoče, so za liberalce nesprejemljivi. Mate Boban se svobodno sprehaja po Grudah v Her- cegovini, ki so njegov rodni kraj, hkrati pa se zaradi uradne hrvaške politike ne bo mogel vrniti v rodni Dr-niš, ki je v sestavi srbske Krajine. NajveC pomislekov o Herceg-Bosni so povzročila tuja obvestila o tem, da si Hrvatje svoje roke mažejo z muslimansko krvjo in tako izvajajo etnično Čiščenje. Na to je reagiral tudi zagrebški kardinal Franjo Kuharič. Sprejel je Alija Izet-begoviča in obsodil zločine. Taka je Tudrnan precej izoliran v svoji politiki do BiH in Dan državnosti ni ravno povod za slavje. Goran Moravček PISMO PEKLA SARAJEVO - Sarajevska naselja Mojmilo, Aerodrom in Dobrinja, ki živijo svoj mestni vsakdan vse od promocije ob zimskih olimpijskih igrah 1981. leta, spet polnijo prve strani Časopisov. Žal tokrat ne v duhu boginje miru Olimpije, ampak v duhu boga vojne Marsa. Po Zadostnem junijskem pokolu v naselju Aerodrom postaja Dobrinja prva bojna Črta obrambe mesta in simbol odpora. Ta naselja omenjam samo v kontekstu fizičnega umeščanja naše teme, sarajevskega letališča in prehoda Cez njegovo vzletišče. Sarajevsko letališče se s svojo jugovzhodno stranjo nadaljuje v Do-brinji, s severozahodno pa se dotika Butmirja in kolonije Sokolovič. Ta dva dostopa sta v rokah vojske BiH. Izhodiščno točko ob zaporu Kula in skrajno točko letališča nadzorujejo srbske sile. Celoten prostor je prva obrambna Črta Sarajeva, po učinkih in po številu padlih v resnici ognjena Črta. Tristo do petsto metrov široko letališko stezo imenujejo dolino smrti. Sarajevsko letališče je žalosten primer zamenjave tez in absurdne neučinkovitosti odločitev in ukrepov OZN. Po izgonu redne varnostne službe in policije ga je nekdanja JLA na silo zavzela, nato pa v celoti prepustila srbskim silam, s Čimer je bila dosežena popolna blokada Sarajeva. Zaradi nujnosti pošiljanja človekoljubne pomoči Sarajevčanom je dobil Unprofor mandat za deblokiranje letališča. Prehod Cez letališko stezo, ta »tek Cez kukavičje gnezdo« modrih Čuvarjev je postal pojem osebne drame, pa tudi Sarajevska letališka steza -ali tek čez kukavičje gnezdo sramoten pečat za prebivalce tega svobodoljubnega mesta. V tolikanj opevanem novem svetovnem redu morajo moški in ženske, starci in otroci vsak dan teci dirko s smrtjo. Nekateri to poCno noC za nočjo, vse dokler se jim ne posreči ali jih ne zadene krogla. Vse letališče je obdano z zemeljskimi ali žičnimi ovirami, opremljeno z elektronskimi Stanislav Koblar / Sarajevo napravami za nadzor. Povprečno osem do dvanajst, včasih pa tudi vec transporterjev Čaka v zasedi ali kroži po letališču. Ti prizori spominjajo na rimske arene. Ko se človek znajde na robu letališča in poišče »svojo luknjo v ograji«, poCa-ka na pravi trenutek, da lahko z nekaj izkušnjami in z veliko sreče teCe tristo do petsto metrov. Mogoče bo pritekel do cilja. Pride do nasipa, pod katerim je strm prepad, dolg štiri do pet ' metrov, prepleten z bodečo žico. Zdrs z roba nasipa je lahko usoden. Pri izhodu iz rova, ki se ob dežju napolni z blatno travo, je treba paziti na lovce v modrih Čeladah. Zato je treba karse-da hitro steci Cez zeleni pas do prve letališke steze. Potem dosežeš drugi zeleni pas, ki deli prvo letališko stezo od druge. Tu nastopijo težave; polno je lukenj in grbin, ki jih povzročajo transporterji. Ljudje tečejo, se spotikajo in padajo. Neštetokrat jim zmanjka moči. Začne se agonija, s pogledom pa begajo po majhni točki na nasprotni strani letališča. Ko se prebijejo Cez žično ograjo, ki je speljana po vsem letališču, se prikažejo obrisi druge steze in v ljudeh -zraste novo upanje. Za prehod Cez še en zeleni pas Črpajo zadnje atome moči. Naenkrat pa se zaslišijo transporterji, zabliskajo žarometi in krogle žvižgajo po zraku. Padec na tla in naivno pričakovanje, da človeka ne bodo opazili. Toda lovec je vedno hitrejši, močnejši, svojo žrtev vidi tudi ponoči. Ujete matere z otroki ti lovci včasih usmiljeno odložijo na želeni strani, vse druge pa na koncu steze v blatnih bazenih prepustijo tistim, ki ne lovijo, ampak ubijajo s strastjo. Zgodba se ponavlja noč za nočjo. Pot, blato, kri in solze, agonija se nadaljuje, brez občutka za Cas in kraj. Do naslednje noči, druge, tretje ali zadnje. Po neuspelem poskusu sledi pohod ob letališki ograji Cez polja do prvih vasi. Zaspane oCi dobrinjskih oken nemo in brez zanimanja gledajo v mrak. Na misel mi prihajajo novinarski Članki o monstruozni turistični ponudbi evropskih agencij, ki ponujajo ogled razrušenih mest in vasi na Hrvaškem. Sprašujem se, zakaj ne ponudijo blazirani klienteli tega evropskega Safarija. Tu ni nie potvorjenega, nie izmišljenega, nie kulis in šminke. Tu zares lovijo in ubijajo ljudi. Tu resnično teCe kri. Človeška kri. SLOVENIJA IN HRVAŠKA / MEJA PRED KONGRESOM STRANK ZDRUŽENE LISTE Je Žagarjev nastop le obliž«? Veleposlanik Žagar trdi da je Snežniški gozd nesporno hrvaški - Za naravne meje LJUBLJANA - Veleposlanik Miljenko Žagar je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da se je Hrvaška doslej trudila za dobre in prijateljske odnose med državama in jih ni oteževala, Čeprav so se stvari reševale v njeno škodo. Temeljni vzrok za nesporazume so po njegovem mnenju različna merila za ugotavljanje meje: Slovenija vztraja pri katastrskih mejah, Hrvaška pa upošteva tudi naravne meje. Za Hrvate ni bilo nikoli sporno, da so Rasa, Dragonja in Mirna njihove reke, zato ni sporno tudi ozemlje, na katerem gradijo mejni objekt. Žagar je ob tem izrazil prepričanje, da bomo nesporazume reSili v skladu z naCeli mednarodnega prava, pravi- Bostjan Lajovic Cnosti in obojestranskih koristi, saj Hrvaška želi, da bi bili »odnosi med državama vzor za druge«. V zvezi z drugimi neusklajenimi točkami na meji med državama je veleposlanik Žagar dejal, da je snežniški gozd nesporno na hrvaški strani. Omenil je tudi, da zagrebška nadškofija sprašuje, kdaj ji bodo povrnili grad Mokrice. Tudi Razkrižje je po Žagarjevem mnenju nekoč moralo biti hrvaško, ker spada v zagrebško nadškofijo. Sklepanje sporazumov med državama je počasno, je dejal Žagar, hrvaška vlada pa je zdaj sprejela sporazume o trgovinskih in gospodarskih odnosih ter o plačilnem prometu, ki jih bodo poslali slovenski vladi. Nastop Miljen-ka Žagarja je v slovenskih političnih krogih sicer močno odmeval, v uradni izjavi pa se vlada za zdaj omejuje le na presojo, da Žagarjev nastop ni v skladu z mednarodnimi diplomatskimi normami. Glede na mirnejše tone iz uradnega Zagreba v zadnjih dneh je Žagarjev nastop svojevrstno presenečenje. Poznavalci ga povezujejo z govorom predsednika Tudmana, ki ga bo imel ob dnevu hrvaške državnosti. Radikalnejši krogi naj bi namreč zaustavitev gradnje prehoda v Sečovljah razumeli kot hrvaško popuščanje Sloveniji, zato zahtevajo »obliž«. Hrvaški veleposlanik Miljenko Žagar (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Ostali bodo samo klerikalci in liberalci Po nekaterih napovedih lahko levica v Sloveniji preprosto izgine Tanja Starič LJUBLJANA - Današnja združitev prenoviteljev, delavske stranke, socialdemokratske unije, dela upokojenske stranke in skupine socialistov v Združeno listo socialdemokracije bo po tem, ko so h krščanskim demokratom pristopili narodni demokrati, druga večja sprememba v strankarskih razmerjih po volitvah. Gre predvsem za simbolno dejanje: stranke Združene liste bodo po mesecih pogajanj končno formalizirale predvolilni »sporazum«, ki jim je prinesel položaj tretje najmočnejše stranke v parlamentu in štirinajst poslanskih mest. Politični zemljevid Slovenije ne bo zato nie bolj pregleden in prav vse različice (prej oblikovanja ostajajo v igri. Se vedno prevladujeta dve teoriji razvoja slovenskega pohticnega prostora. Po prvi naj bi bila najbolj verjetna delitev na tri velike bloke. Zasnova te delitve naj bi bila sedanja velika koalicija, druge manjše stranke pa naj bi se postopoma priključile k velikim ali pa bi - Ce bi volilni sistem ostal proporcionalen - ostale v parlamentu le kot marginalne pohticne skrajnosti. Ta napoved ima seveda precejšnjo lepotno napako - v štirib mesecih obstoja velike koalicije so se med- strankarska razmerja tako silno zapletla, da ta hip združitev praktično ni mogoča niti v enem od predvidenih treh političnih blokov. Na levici so se s precejšnjimi težavami sicer združile stranke Združene liste, vendar so bolj ali manj glasno že priznale, da je pričakovano povezovanje s socialdemokratsko stranko po izvolitvi Janeza Janše, edinega politika z levice, ki ga podpira desnica, za predsednika SDSS praktično neizvedljivo. Sredinske stranke (predvsem liberalni demokrati in demokrati) so se z aferami, ki pretresajo politične vrhove, v Štirih mesecih znašle na popolnoma nasprotnih straneh barikade. Nekaj podobnega se dogaja tudi na desnici, kjer so krščanski demokrati in ljudska stranka praktično prekinili pogajanja. Se vec, po nekaterih podatkih naj bi se o »tesnejšem sodelovanju« s Podobnikovo stranko pogovarjali donedavni politični sovražniki -demokrati in druge stranke neformalne male koalicije. Zaradi nezmožnosti dogovora med potencialnimi političnimi partnerji niso vec redki zagovorniki večinskega volilnega sistema, ki bi končno pomenil oblikovanje dveh močnih političnih strank. To bi lahko pomenilo nekakšno repri- zo razdelitve slovenske politike na klerikalce in liberalce. V tem primeru bi se verjetno upravicih strahovi levice, da bodo v nekaj letih politično preživeli sa-•mo krščanski demokrati in liberalni demokrati s »sateliti«. Socialdemokracija oziroma levica, ki se pravzaprav niti še ni oblikovala v prepoznavni in jasni obliki, bi izginila, desne in leve skrajne stranke pa bi »pokrili« pohtiCni margi-nalci. Volilna baza Združene tiste naj bi, trdijo zagovorniki te napovedi, sčasoma preprosto »izumrla«, saj se stranka po šestih prenovah še vedno ni otresla svoje lastne preteklosti, Janševi socialdemokrati pa naj bi se moCno premakniti na desno. Po mnenju nekaterih poznavalcev bi delitev na dve veliki stranki končno stabilizirala politično dogajanje in preprečila »italijanski sindrom«. Tega naj bi povzročilo prav veliko število majhnih strank in nujnost sklepanja koalicij. Drugi so proti takšni razdelitvi političnega prostora zaradi slabih izkušenj iz slovenske večstrankarske predvojne zgodovine. Oboji priznavajo, da se za zdaj ne bo zgodilo nič, intenzivna strankarska pogajanja pa lahko pričakujemo že jeseni, pred lokalnimi volitvami. Nadaljevanje združevanja - tokrat na levici (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Združeni podmladek SKD in ND za politično stabilizacijo LJUBLJANA - Na redni tiskovni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov je glavni tajnik stranke Edvard Stanič poročal o Četrtkovem sestanku vodstev SKD j11 LDS. Ob pregledu delovanja v zadnjem obdobju so v obeh skupinah ugotovili, da je njihovo sodelovanje v vladi primemo, še vedno pa obstaja nekaj nezaupanja rned poslanci obeh strank, kar ne pomeni, da je koalicijski sporazum v nevarnosti, kaj Sele, da bi katera izmed obeh strank skušala prevladati nad drugo. Naslednji teden je predviden slavnostni podpis sporazuma med SKD in krilen1 Narodnih demokratov in vzporedno s krovnim podpisom tudi podpis sporazum3 Mladih krščanskih demokratov in Mlade iniciative pri Narodnih demokratih. Predsednik Mladih krščanskih demokratov Primož Bulc je pojasnil, da se bosta oba podmladka združila po istem principu kot materinski stranki, torej v razmerju ena proti sedem. MLIN bo tudi predlagal kandidata za mesto v. d. podpredsednika (to je Peter Volasko) in tri kandidate za svet Mladih krščanskih demokratov. Primož Bulc je tud1 pojasnil, da so si pri Mladih krščanskih demokratih že prejšnja leta prizadevali za združitev podmladka desnih strank, čemur so nasprotovati le v Slovenski ljudski stranki; Bulc ponovno poziva SLS, naj se tudi njihov podmladek pridruži MKD- * nasprotnem primem, je dejal Bulc, bo SLS prevzela odgovornost za povečano nestrpnost med posameznimi strankami. KOMISIJA ZA POSLOVNIK NEGOSPODARSTVO / KOLEKTIVNA POGODBA AFERA HIT - VIS / POGOVOR Z REPUBLIŠKIM TOŽILCEM ANTONOM DROBNIČEM Cimprej sprejeti zakon o ljudski pobudi Sindikati in obrtna zbornica so že dali pobudi za sprejem dveh sprememb - Kako to uresničiti? LJUBLJANA - Kaj storiti, ker je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na osnovi veC kot 26 tisoč podpisov državnemu zbom predlagala, naj sprejme predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, Obrtna zbornica Slovenije pa je na podlagi nekaj veC kot 13 tisoč podpisov predlagala spremembe zakona o prevozu v mednarodnem cestnem prometu? Gre seveda za povsem legalni in legitimni pobudi, saj je slovenska ustava uvedla t. i. ljudsko zakonodajno iniciativo, ki omogoča, da najmanj pet tisoC volilcev predlaga poslancem v sprejem neki zakon. Težava je v tem, da poleg ustavne določbe nimamo nobenega drugega predpisa, ki bi bolj natančno opredelil, kako zakonodajno iniciativo uresni- Majda Vi ikri .ič Citi v praksi. S tem vprašanjem se je na včerajšnji seji ukvarjala komisija državnega zbora za poslovnik. Menila je, da bi morati za uresničitev ljudske iniciative sprejeti poseben zakon. Z njim bi lahko tudi uzakoniti vprašanja, ki zadevajo zakonodajni referendum, in to Cimprej, saj sta dve pobudi že vloženi. V zakonu bi morati urediti pravno veljavnost zakonske iniciative, zlasti naCin zbiranja podpisov in osnovna pravila, kaj mora vsebovati predlog zakona. Določiti bi morati pristojne upravne organe, ki bi izdajati ustrezne obrazce in preverjali, ati imajo podpisniki iniciative volilno pravico. Zakon bi moral tudi določiti datum, do katerega bi morali biti zbrani podpisi, zato da ne bi prihajalo do manipulacij. Ker sta pobudi že dani, je komisija menila, da v nobenem primeru ni mogoče zavlačevati njune uresničitve, saj gre za ustavno pravico volilcev. Treba pa je preveriti del podpisov, zato da bi ugotoviti, ali so verodostojni oziroma ati so se pod predlog zakona res podpisali samo tisti, ki imajo volilno pravico. Ce bi pri tem ugotoviti kakršnekoli napake, bi morati predlagatelji predložiti novo pobudo. Komisija je potrdila tudi delovno besedilo predloga poslovnika državnega zbora. Ta naj bi se kmalu znašel na poslanskih klopeh. O tezah za zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi se bo komisija izrekla v ponedeljek. DEMOKRATI / KRITIKA ZUNANJE POLITIKE Kaj ima dr. Sigmund Freud opraviti z odnosi med Slovenijo in Hrvaško? LJUBLJANA - Predstavniki poslanske skupine Demokratske stranke so vCeraj predstavili svoje poglede na parlamentarno dogajanje, večino novinarske konference pa so namenili presoji ponovnega zapleta glede slovensko-hrvaške meje. Dimitrij Rupel je kritiziral predvsem delo vlade na tem področju, saj je po njegovem mnenju po nastopu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta napočilo obdobje izrazito popustljive politike v odnosih do Hrvaške, kar se kaže v vedno novih incidentih in zapletih. Po Ruplovem mnenju so trenutno v zvezi z mejo aktualna tri Antiša Koruan vprašanja: meja po kopnem, meja v Piranskem zalivu in vprašanje dostopa Slovenije na odprto morje. Glede meje na kopnem je Rupel dejal, da bi jo bilo treba določati v skladu z veljavnimi dokumenti, predvsem ustavo. Po njegovem mnenju je naj- manj sporno vprašanje meje v Piranskem zalivu, saj ga je Slovenija nadzirala 25. junija 1990. To dejstvo naj bi veljalo kot eden temeljev v nadaljnjem reševanju spornih vprašanj. Glede dostopa do odprtega morja je Rupel menil, da bi bilo treba zaprositi za mednarodno arbitražo. Tudi France BuCar je izrazil začudenje zaradi hrvaške nepopustljivosti v zvezi z mejami. »Vzhodno mejo imajo popolnoma odprto, ob tem pa ne nadzirajo tretjine lastnega ozemlja. Zakaj torej tolikšna natančnost na meji s Slovenijo,« se je spraševal BuCar in se ob tem zavestno izognil interpretacijam dogajanja po vzorcu Freudove šole psihoanalize. Vzroke za stalne zaplete je BuCar pripisal želji, da bi Slovenijo ponovno potegniti v balkanski kotel, s Čimer bi si Hrvaška po njegovih besedah bistveno izboljšala položaj v mednarodni skupnosti Predlog vlade ni zadovoljiv Sindikati vztrajajo pri zahtevah -Pogajanja se bodo nadaljevala Mua Gačnik LJUBLJANA - Tudi-vce-rajšnja pogajanja predstavnikov vlade s predstavniki sindikatov niso pripeljala do sporazumne rešitve. Pogajalci so sicer ugotoviti, da je bilo o normativnem delu pogodbe že prej doseženo soglasje obeh strani. Ugotovili so, da tudi ni razhajanj o količnikih tarifnih skupin in eskalacijski lestvici. Vlada se je sicer tokrat premaknila z mrtve točke. Izhodiščno plaCo za prvi tarifni razred, ki je doslej znašala 23.833 tolarjev, je pripravljena 1. junija zvišati na 25.000 tolarjev in jo vsaj formalno izenačiti z zajamčenimi plačami. Vlada bo tako ovrgla najglasnejše očitke sindikatov, da izhodiščne plače ne morejo biti nižje od zajamčenih. Pa vendar so se sindikati že na včerajšnjem usklajevalnem sestanku pred pogajanji odločili, da bodo vztrajati pri zahtevi, da izhodiščna plača znaša 30.600 tolarjev. Vlada je na današnjem sestanku tudi predlagala zvišanje regresa za junij: s 25 tisoC na 30 tisoC tolarjev. Vendar ta ponudba ne bi veljala v primeru, če bi se sindikati odločili podpisati pogodbo, ki bi izhodiščne plaCe že junija dvignila na 25.000 tolarjev. »Današnja ponudba vlade je klavrna in naravnost izziva stavko,« je današnja pogajanja z vlado komentiral predsednik Neodvisnosti - KNSS France Tomšič. Pojasnil je, da je zaradi inflacije mogoče pričakovati dvig zajamčenih plač, Ce se bodo sindikati strinjali s predlogom vlade. To bi povzročilo, vrnitev negospodarstva v prvotno stanje, ko bodo izhodiščne plaCe nižje od zajamčenih. Vinko Kastelic, pravni zastopnik pri ZSSS, o današnjih pogajanjih meni, da morajo predlog vlade sindikati pogajalci poslati v verifikacijo članstvu in svojim vodstvom, to pomeni, da bo Članstvo hkrati s to odločitvijo ponovno odločalo tudi o možni stavki. Pogajalski skupini se bosta za zaprtimi vrati spet sestati v torek. »Tožilstvo je prepuščeno državnim organom« Dosje Tomaža Miklavčiča - Kršenje veljavnih pravil Ivanka Mihelčič Anton Drobnič (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) LJUBLJANA - Afera Hit-Vis dobiva iz dneva v dan nove razsežnosti, Čeprav so poti njenega razkrivanja dokaj nenavadne. Zdi se, da so vloge vseh močno zamešane, kar vsekakor vpliva tudi na občutek brezizhodnosti. O vlogi tožilstva v takšnih okoliščinah smo se pogovarjali z republiškim javnim tožilcem Antonom Drobničem. -Zakaj tožilstvo molči? Tožilstvo ni poklicano, da govori, ampak je poklicano, da dela. -Ati ste doslej sploh kaj ukrepali glede afere? Po zadnjih informacijah sodec so nekaterim pomočnikom ljubljanskega temeljnega tožilca omogočili vsaj vpogled v 1500 strani Visovih dokumentov o aferi Casino - Hit. Tožilstvo je zahtevalo teh 1500 strani tajnih dokumentov, ki naj bi se nanašati na nepravilnosti v Hitu, vendar jih doslej še ni dobilo. Temeljno tožilstvo je bilo pozvano, naj si jih ogleda, vendar so biti pogoji vpogleda takšni, da tožilci niso mogli dokumentov niso mogli pregledati, zlasti pa jim niso omogočiti fotokopiranja tistih dokumentov, za katere so ugotoviti, da jih potrebujejo. Zato so s tem pregledom prenehati. -Ali ste ukrepali glede na javno objavljeno stališče komisije za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in drugih obveščevalnih služb, da vam bodo namreč kopijo vseh teh dokumentov izročiti, Ce bo sekretariat za zakonodajo državnega zbora menil, da je to ustrezno? Kasneje se je izkazalo, da se je predsednik komisije France BuCar sam odločil druga- če. Večkrat je namreč izjavil, da se je osebno dogovoril s tožilcem le za predajo seznama dokumentov, tožilstvo pa naj se odloči, kaj paC potrebuje; ob tem je treba povedati, da so že na samem začetku v parlamentu narediti fotokopijo vseh teh papirjev ravno za potrebe tožilstva. -Moram reci, da sem seznanjen samo s tem, da sta namestnika ljubljanskega tožilca zaCela pregledovati te papirje, vendar nista mogla delati nemoteno. Glede na to, da si je težko zapomniti, kaj piše na 1500 straneh, poleg tega pa s tem, kar si si zapomnil, na tožilstvu ni mogoCe nič narediti, saj je treba imeti listine, sta ugotovila, da je takšno delo nesmiselno in sta prenehala z njim. Tožilstva namreč ne zanimajo papirji le iz gole radovednosti. Gre za to, da so li- stine potrebne in pregled dokumentov je bil nujen zato, da bi se odločili, kaj potrebujejo. Ker tega nista mogla storiti, bi vsako njuno nadaljnje pregledovanje res bila navadna radovednost in nie drugega. -Kakšno bo ravnanje tožilstva v bodoče? Tožilstvo je prepuščeno na milost in nemilost državnemu organu, ki je sicer po zakonu dolžan izročiti listine, a tega ni storil. Drugače ne moremo ukrepati. - Po zadnjih informacijah je predvčerajšnjim komisija vrnila originalne dokumente Visu. Ati lahko te dokumente zdaj zahtevate od njih? Prvič slišim, da so jih vrnili. Vsekakor jih lahko zahtevamo tudi od njih, tako kot paC lahko to zahtevamo od vsakega državnega organa. Proti nobenemu pa ne moremo ukrepati, Ce tega ne stori. da - Kaj menite o so elani komisije državne* ga zbora na nočnem oN sku na sedežu Visa zah e* vali vpogled v dokumen tacijo ljubljanskega tožile3 Tomaža Miklavčiča? , O teh zadevah nisem 1 uradno obveščen. O tem mi je poročal naslednje ju tro Miklavčič sam. Strin) sem se s tem, da ni dovo ^ pregleda osebne dokumen tacije, zlasti ne brez vednosti višjega tožilca. Mishm tudi, da takšno ravnanj nekega državnega organ3’ ko nižjega tožilca n6^3® pozove in ga zaslišuje bre^ vednosti njemu nadrejenega tožilca; nikakor m skladu z neodvisnostjo službe. - Kaj načelno menite tem, da ima tožilec kaU šenkoti dosje v takšni sin žbi, kot je Vis? Moje stališče je zelo j3 sno. Nihče ni kriv, da ] ^ imel na bivši udbi doku mentacijo, še zlasti ne, je bil nasprotnik bivšeg režima. -In kakšno je vaše mnenje o »aferaštvu« pri na*' Kot tožilec se lahko opredelim le v obsegu ura dnih informacij. Poznan so mi samo tisti uradm p°^ datki, ki se nanašajo na I33 tninjenje Hita, nikakrSnin pa nimam o igraln^^* * * * v!i’ Casinoju in drugem. Za ^ teh stvari ne morem ko mentirati, -Kam nas pelje vse to- Trenutno je situacij3 videti »divja«, vendar nu slim, da v resnici ni tak šna, da je tudi nekolik^ strahu ter začetne nervo ze, ker teh zadev nismo vajeni. Mislim, da se jm do zadeve uredile, ce oo do državni organi dela ^ naprej mimo in brez zale tavosti. —AVSTRIJA Velika koalicije v Nižji Avstriji pölten - od! a v ° n°vi vladi v Ni ^Stri)i je padla: n: yjdßBjsi politiki ljuds str S1°c^a^emc,Lrats nip11^6 80 se VCera) zei med strank,^3’11100116) m j iaiaemokratsk k^at,Höger odpo^ . ^^AvaiudLLl 1 8tranke Erwinu F °ger pa ne bo Praznih rok: poS v^Stnik deželne SIno obšin s?Cali’ «ta tako Ij ®tranka kot tudi ' demokrati izgub ^taozborske volil ^aja letos. ÖVP : e v aeželne r,P0 pa dva pc ?esja in en : ae2elni vladi. Lfajvecje preši «a volitvah v b jji je bil rezul [alriega forun Padnjaske diz ] lde Schmidt, m začetek tega 1 novljeni stranki ^em volilnem na sPelo prekorai deželnega zbora, Petimi poslar erjevi svobod Pndobili dva set erd Pa so ostali z Delavska zbornica nebo kupila delnic SP DUNAJ - Dunajska delavska zbomi-ca (in z njo nižje- in gornjeavstrijska zbornica) ne bo prevzela socialdemokratskega deleža pri Avstrijski narodno anki v prodajni Rednosti 100 mili-)°noav šilingov. To )e včeraj sklenil obc-m zbor dunajske de-avske zbornice in s em napravil konec vrociv debati, ki je nekaj tednov zaposlila avstrijsko po-nticno javnost in ce-0 avstrijski parla-ttmnt. Centralni tajni avstrijskih socialdemokratov Josef Cap Je obžaloval odločitev vodstva zbornice 111 delegatov občnega zbora ter napovedal, da bo stranka o nadaljnjih odločitvah še raz-teišljala. , Kot smo poročali, Je vodstvo delavske zbornice po protesten tako iz deloje-tealskega zastopstva judske stranke lOAAB) kot predvsem s strani vseh opozicijskih strank v Parlamentu, ki so zaradi sporne trans-akcije celo sklicali izredno sejo državnega zbora, bilo pod velikim pritiskom. Nasprotniki transakcije so poudarili, da načrtovan prevzem delnic SPÖ ni v skladu z zakonom 0 delavskih zborni-can in da gre za poskus financiranja stranke preko javnih sredstev. DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock (slika) od vsega začetka dokaj zadržano zasleduje poskuse Zapada in Organizacije združenih narodov (OZN), ustaviti vojno na tleh bivše Jugoslavije. Mnenja je, da je to, kar so doslej storile države Evropske skupnosti, ZDA, Rusija in nenazadnje Organizacija združenih narodov, nezadostno. Ze večkrat zahteval odločnejše nastopanje. V ekskluzivnem pogovoru za Republiko, je Mock zavzel stališče k novem mirovnem načrtu za Bosno in Hercegovino, katerega so izdelali zunanji ministri ZDA, Rusije, Francije, Velike Britanije in Španije in ki predvideva ustvarjanje varnostnih območij, torej nekake »rezervate«, za muslimansko prebivalstvo. Gospod zunanji minister Mock, kako komentirate washingtonski mirovni naCrt za BiH? Dr. Mock: Razvidna je volja peterice sil, da se s problemom resno ukvarjajo. Sodelovanje Rusije in njenega zunanjega ministra Kozireva je pozitivno v tem smislu, da ne pride do različnega postopanja v tragičnem vprašanju bivše Jugoslavije. Je pa tudi precej skepse, ker se marsikatere zadeve, ki so bile že poprej predstavljene, v načrtu ponavljajo. Tako je odprto vprašanje, kako naj bi bil ta naCrt sploh uresničen, ko do zdaj niso niti izčrpana sredstva Združenih narodov - namreč ukrepi sile - za uveljavljanje sklepov OZN glede Bosne in Hercegovine. To velja na primer za vprašanje nadzora hosansko-srbske meje ali ustvarjanja zaščitnih področij. Mirovni naCrt peterice priznava vojaški status-quo srbskih osvajanj. »Konec dßave Bosne in Hercegovine ne bi bil samo tragičen dogodek, temveč izredno nevaren precedenčni primer...« m* 4Ä Igor Schellander Kaj to po Vašem mnenju pomeni za Bosno in Hercegovino? Dr. Mock: Res je dana nevarnost, da mednarodna skupnost prvič po drugi svetovni vojni po prehodni agresiji vzame na znanje konec dr- žave, ki jo je priznalo nad 70 držav in ki je Članica Organizacije združenih narodov ter drugih važnih medna-ronih organizacij. To ni samo tragičen dogodek za prizadeto muslimansko bosansko prebivalstvo, temveč izredno nevaren precedenčni primer, ki bi lahko postal vzgled tudi v drugih nestabilnih področjih v osrednji in zlasti v vzhodni Evropi. Mirovni naCrt Združenih držav Amerike, Rusije, Velike Britanije, Francije in Španije predvideva ureditev varnost- mh območij. Ta zamisel ni nova, saj ste jo prav Vi že lani neštetokrat predlagali. Kako ocenjujete zdajšnji predlog peterice, ki menda ni povsem enak Vašemu? Dr. Mock: Seveda sem obžaloval, da predlog o varnostnih območjih niso sprejeli v obliki prvotne zamisli. Kajti varnostna območja so samo smiselna in verodostojna, Ce so aktivno vojaško zaščitena in branjena. Za to so se taka tako imenovana varnostna območja v veliki meri obnesla v severnem Iraku v prid tamkajšnjim Kurdom, in zato je avstrijska delegacija lansko leto podala ta predlog, ki je naletel na odobravanje vse tja do sprejema v neko resolucije varnostnega sveta Organizacije združenih narodov v novembru leta 1992. Zdaj obstoja nevarnost, da bo tudi ta zamisel o varnostnih območjih razvrednotena glede svojega prvotnega namena: Ce se namreč uveljavi mnenje, da Muslimani smejo samo še v varnostnih conah preživeti, in Ce se svetovna javnost spoprijazni s teritorialnimi pridobitvami agresorja. Tudi Hrvati se zdaj bojujejo proti Muslimanom in izvajajo etnično čiščenje. Kot avstrijski zunanji minister uživate na Hrvaškem velik ugled - ga boste uveljavili za intervencijo v prid ogroženim bosanskim Muslimanom? Dr. Mock: Svojim hrvaškim prijateljem sem vedno spet dal vedeti, da ostro obsojamo kršenje človeških pravic ne glede na to, kje se to dogaja in kdo je za to odgovoren. To kajpada nie ne spremeni na dejstvu, da je Hrvaška država, ki je prizadeta od agresije in ki je utrpela okupacijo ene tretjine svojega ozemlja, in za katero je tudi Varnostni svet Organizacije združenih narodov odločil, da mora Hrvatom biti zopet zagotovljena suverenost nad celotnim teritorijem in da mora biti omogočen povratek beguncev. Res nie od tega ni bilo uresničeno. Vendar tudi to ne sme biti opravičilo za to, da bi si zdaj lahko privšCili napake. Dodal bi še to: Ce ne bo uspelo vojaški konflikt na Balkanu v doglednem Času vsaj ukrotiti, bo na vseh straneh prišlo do še večjega neupoštevanja pravil, ker se bodo vsi zgledovali po slabem vzgledu - uspehu agresije. Ce bo torej mednarodna skupnost priznala oblast in brutalnost agresorja, potem se ne smemo Čuditi, Ce bodo tudi drugi poskušali v svojih območjih uveljaviti svoje interese z nasiljem. Hvala za pogovor. CELOVEC / NASTOP GLASBENIH SOL DUNAJ / AFERA NORICUM Mladi slovenski glabsbeniki navdušili 30 udeleženci iz prostora Alpe-Jadran CELOVEC -V Modes-tovemu domu je v Četrtek Glasbena šola na Koroškem organizirala 11. SreCanje mladih glasbenikov Slovenije in zamejstva. SreCanje je po organizacijski in umetniški strani zelo uspelo, saj je 30 mladih glasbenikov iz glasbenih šol iz Slovenije, Italije in Koroške navdušilo strokovno publiko. Čeprav so bili vsi nastopajoči dobri, bi izpostavili zelo dobre izvedbe koroških glasbenikov: pianista Tima Wüsterja, harmonikarja Alberta Korenjaka, saksofonista Sama Wakou-niga, klarinetista Marka Kassla in kvartet trobent p.v. Francija Ogrisa. Odlični so bili tudi prvo-nagrajenci 22. tekmovan- ja mladih glasbenikov Republike Slovenije, flavti-ska Katja Stare iz Kranja, oboist Jure Volk iz Velenja, sopranistka Bernarda Zemljic iz Maribora in trio Mojca, Arnold in Matej AvšiC (violina) ter Igor Seme (klavir) iz glasbene šole Vic-Rudnik, Ljubljana. Glasbena Sola Zabnic v Kanalski dolini se je predstavila s kitarskim duom, Glasbena matica Gorica z odličnim violinistom Simone Bais, Slovenski center za glasbeno vzgojo »E. Komel« iz Gorice z odličnim klavirskim triom (Peter Gus, Verene Cevdek, David Bandelli), Glasbena matica Trst pa z izredno pianistko Aleksandro Pavlovič (bravurozna izvedba HaCaturjanove Toccate), odlično izvedbo Ruske suite harmonikarja Roberta rebca in za konec, z uigranim klavirskim triom (Tatjana Jercog, David Žerjal, Alexander Sluga}. Prisotne - med njimi je bil tudi slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj, je pozdravil predsednik Glasbene šole na Koroškem Urh Kassel, ki je posebej omenil, da nastopajoči na tem srečanju prvič igrali na novem klavirju, za katerega jim pa manjka še polovica sredstev. Na koncu je skupno s pedagoškim vodja glasbene šole prof. Lovrom Sodjo podaril vsem prislonim ravnateljem in predstavnikom glasbenih šol miniaturni celovški simbol - celovškega zmaja. (L.S.) Bremenoče izjave prič na račun bivših vodilnih politikov socialdemokratske stranke Razširjena obtožnica proti nekdanjemu ministru Blechi DUNAJ - Pri sodni obravnavi proti bivšim vodilnim politikom sta v preteklih treh dneh kot priče bili zaslišani zunanjepolitični referent ÖVP Andreas Khol, nekdanji generalni sekretar državne VÖEST Peter Strahammer in bivši generalni tajnik Zveze in-dustrijalcev Kehrer. Khol in Strahammer sta v svojih izjavah bremenila bivše vodilne politike (kancler Sinowatz, notranji minister Blecha, zunanji minister Gratz), katerim obtožnica očita zatajevanje ilegalne prodaje avstrijskih topov vojskujočemu se Iranu v letu 1985 ter ogrožanje avstrijske nevtralnosti. Strahammer se spominja pogovora s svojim nadrejenim vodjo VOE- STA, medtem umrlim Heribertom Apfalterjem v februarju 1986, ko mu je le-ta razodel, da bi razkritje (ilegalnega) iranskega posla imelo za posledico ogromen politični potres v Avstriji. Prav tako Strahmmer izpostavlja svojo (takratno) domnevo, da je notranji minister Blecha (pri tozadevnih pogovorih z njim) toCno vedel za dejanskega kupca orožja, vendar beseda 'Iran’ pri njunih pogovorih nikoli ni bila omenjena. Andreas Khol Je dan poprej nastopil s še težjimi očitki: Sinowatzov vladni kabinet da je ščitil posel z Iranom, pri tem pa naj bi manjša krivda zadela bivšega kanclerja, ki je po Kholovi oceni moral le reševati težave, ki so mu jih povzročali drugi. Bremeneča je tudi Kholova izjava, Ceš v notranjem ministrstvu naj bi mu bili takrat zatajili obstoj četrtega teleksa atenskega ambasadorja Amryja, v katerem je le-ta podrobno obveščal ilegalni prodaji avstrijskega orožja Homeinijevemu režimu. Celotna afera je bila »državni komplot«, pravi zdaj Andreas Khol. Pričevanje Kehrerja je bilo manj Spektakularno. Dejal je, da je verjel v to, da gre orožje v Libijo in ne v Iran. Državni tožilec je met-dem razširil obtožnico napram notranjemu ministru Blechi zaradi nepopolne informacije avstrijskega zveznega parlamenta. NOVICE Skupen nastop Schmidtove in Ferrarija na volitvah? CELOVEC/DUNAJ - »Liberalna ideologija je skupni imenovalec« - tako pravi Mario Ferrari-Brunnenfeld, ustanovitelj in zvezni predsednik -do zdaj nepomembne - Svobodne demokratične stranke (FDP). Zato bi rad pri bodočih koroških deželnozborskih volitvah nastopil na skupni volilni listi z Liberalnim forumom svobodnjaške dizidentke Heide Schmidt. Ne gre mu za lastno korist ali kandidaturo, poudarja Ferrari-Brun-nenfeld, gre v prvi vrsti za ujemanje političnih vsebin, zato se skupna lista lahko imenuje tudi »Liberalni forum«. Heide Schmidt je signalizirala zanimanje za tako sodelovanje, a hkrati poudarja, da je Liberalni forum odprt na vse strani in da ne misli opustiti svoje samostojnosti in neodvisnosti. Zdravnik Mario Ferrari-Brunnenfeld je bil do sredi 80-tih let vodja koroških svobodnjakov, dokler tudi sam ni postal žrtev neustavljivega vzpona Jörga Haiderja. Letos v februarju je skupaj z vrsto somišljenikov na Dunaju ustanovil Svobodno demokratično stranko (FDP). Za uspešen nastop liberalnih strank na Koroškem, kjer ima Haiderjeva FPÖ v avstrijskem merilu največ pristašev, je po njegovem mnenju potrebna skupna lista liberalnih sil, saj je po koroškem volilnem redu potrebnih najmanj 8.000 do 10.000 glasov za mandat v deželnem zboru. V tem pogledu se Ferrari-Brunnen-feldu maščuje preteklost: kot vodja koroških svobodnjakov je nekoC tudi sam podprl novo ureditev volilnega reda, ki naj ni preprečila v prvi vrsti uspešen nastop slovenske Koroške enotne liste pri deželnozborskih volitvah. Zdaj bi proti-manjšinska ureditev lahko onemogočila uspešen nastop FDP in Liberalnega foruma. (I.S.) Prepovedano sežiganje slame DUNAJ - Sežiganje slame na poljih in tudi sežiganje drugih rastlinskih proizvodov (npr. les, trst) na prostem je v Avstriji do nadaljnjega prepovedano. Državni zbor je na svojem zadnjem zasedanju sprejel tozadevne nove zakonske ureditve, ki naj bi z jasnimi prepovedmi in ukrepi preprečile, da se tvori strupeni prizemeljski ozon. Nekontrolirano zgorevanje rastlinskih ostankov na prostem ima za posledico, da se tvorijo plini, iz katerih v naslednjem koraku nastaja ozon. Izjeme v novem še naprej dovoljujejo (razen v primeru alarmantne koncentracije smoga ali ozona) taborski ogenj, žar in ogenj ob folklorističnih prireditvah. Kriminalna statistika 1991 DUNAJ - Leta 1991 je bilo beleženih v Avstriji 472.157 kriminalnih deliktov, kar je za 3, 2 odstotka veC kot leta 1990. S 45, 4 odstotki je nekoliko višja kot leto poprej tudi delež razčiščenih deliktov. Najbolj so se 1991.leta stopnjevali naslednji delikti: kraja z orožjem ali v okviru organiziranih tolp (+ 37, 8 %), goljufija (+ 21, 2 %), zatajitev listin (+ 13, 9 %), ter prestopki zoper določila zakona o orožju (+ 41, 4 %). Podatki so bili predstavljeni avstrijskemu državnemu zboru v okviru razprave o varnosti. Odstopil žitrajski župan CELOVEC - Zadnja občinska seja v dvojezični občini Zitara vas v okraju Velikovec se je končala z velikim presenečenjem. Zupan Herbert Le-piCnik, ki je na volitvah leta 1991 zmagal s prepričljivo večino, je na koncu seje napovedal svoj nepreklicen odstop. Svojo odločitev je utemeljil s preveliko obremenjenostjo. Ob LepiCnikovem odstopu je slovenska Enotna dejala, da obžaluje odločitev priznanega social- demokratskega politika, saj je ravno v njem videla komunalnega politika, s katerim je bil možen konstruktiven dialog. Deželna vlada mora zdaj razpisati volitve Zupana, ki bodo še poleti letos ali najkasneje jeseni. Uspelo »Srečanje sosedov« KOTMARA VAS - Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« sože drugič povabili sosede, da bi z njimi nekoliko prepevali. SreCanje sosednjih zborov, ki ga prireja vsako leto drugo društvo z Gur, je bila letos spet v Kotmari vasi. Prišli so »VašCani« iz Bilcovsa, mešani pevski zbor iz Sel, moški pevski zbor »Rauschelesee« s Pleši-vec, zbor vetrinjske gimnazije in kot posebni gosti Pavri iz Šentanela onstran državne meje. Kot gostitelji so peli domači »Gorjanci« (mešani zbor in otroški zbor). Prvič je bila sestava zelo pestra, vsak zbor je pokazal svoje značilnosti - »Gorjanci« kljub majhnemu številu solidni, otroci prisrčni, »Vaščani« iz Zgornje vesce pod vodstvom profesorja Jožka Kovačiča bleščeči, Selani pa zborovsko prijetni. Pravo doživetje pa so bili šentanelski Pavri. DUNAJ / PREDSTAVITEV PREVODA KLAVOROVE KNJIGE »PLAVI KRI2« Več kot samo skupek dejstev DUNAJ - »Plavi križ« je knjiga - prvenec Vasje Klavore. Pred kratkim je izšla v Mohorjevi za-ložbiv Celovcu, na svoji predstavitivi v parlamentarnem klubu ljudske stranke na Dunaju pa je požela veliko zanimanja. Kako tudi ne bi, saj govori o skupni zgodovini obeh dežel, Avstrije in Slovenije, o Času 1. svetovne vojne, natančneje povedano, o Soški fronti. Vasja Klavora, po poklicu zdravnik, kirurg Sempeterske bolnišnice, se je pisanja knjige lotil pred dvema letoma, in- tenzivno zbiranje materiala pa je trajalo 4 leti. »Pravzaprav je moje zanimanje zorelo že kar lepo število let. Na raziskovalnih sprehodih po gorah Pošocja, v pogovoru z ljudmi, ki so imeli kakršnokoli zvezo s tem zgodovinskim dogajanjem, skozi branje, pa je poCasi dozorevalo. Kmalu sem začel brskati po arhivih, kustosi so me zaceli opozarjati na številne zanimivosti, prijatelji zgodovinarji pa so me spobujali k nadaljnjemu delu«, opisuje porojevanje knjige avtor. Raziskovanje zgodovinskega ozadja je pomenilo v samem začetku konjiček, ki se je razvil do te mere profesionalnost o kateri vsekakor ni dvomiti. Končno delo ni suhoparen skupek dejstev in podatkov. Knjiga je »splet komentarja, pričevanj in seveda zgodovinske resnice«, berljiva je, poskuša pa biti tudi objektivna. Bralec v Sloveniji jo že pozna. Po besedah avtorja je prvi natis Plavega križa -izšel je v založbi Lipa septembra leta 1991 - že pošel, kar priCa o ve- likem zanimaju za to delo. Prav to pa je bilo tudi vodilo Mohorjevi druž-biv Celovcu (vodja dipl. inž. Franc Kattnig), ki je sama pristopila k avtorju in mu ponudila prevod njegovega dela. Le-tega se je lotil mladi zgodovinar in slovenist Hanzi Filipič, ki je misel avtorja podal bralcu avtentično in vsekakor zelo strokovno. Odličen prevod torej, ki pripoveduje tragiko slovenskega naroda med prvosvetovno vojno, ki se na eni strani bojuje za italjanskega a av-v samem bistvu pa razkriva globoko boleCo rano slovenskega naroda, ki se bori za tujca in sam proti sebi, Slovenec proti Slovencu. Uspešen avtor Vasja Klavora obljublja že tudi drugo knjigo, ki bo tvorila s prvo zaokroženo celoto. Prva je posnetek dejanj, ki so se dogajala na območju Bovca. Druga, katere rokopis bo končan konec tega leta, pa se posveča Tolminskem in Kobariškem področju. (Tamara Deu) kralja, na drugi z sirijskega cesarja, KULTURA Sobota, 29. maja 1993 ALI JE CESAR NAG? / KNJ2NICARSTVO IN MARKETING Kako knjižnicam vrniti avtoriteto Dilema: kapitulirati pred invazijo sodobnejših medijev ali pa spremeniti delovno filozofijo »Kultura je tisto, kar ostane, ko pozabimo vse. Herriot Obdobje, ko so v deležu prostega časa navada in kultura branja in s tem tudi pomen knjižnice zavzemali kar pomembne odstotke, je mimo - shranjeno je v muzej starin. Na eni strani vse številnejši novi množični mediji, hiperprodukci-ja neskončnih vrst medijsko posredovane zabave kot najpomembnejši del hiperstazirane množične kulture, na drugi strani pa nadaljevanje inertnega pojmovanja in vodenja knjižnic, bodo/so to kulturološko izjemno pomembeno dejavnost pripeljali v situacijo, ko njenega obstajanja in njene javne in množično predstavljene ponudbe skoraj sploh ne občutimo. V konkurenci različnih, napadalno in komercialno ponujanih ter navidez ugodnejših oblik porabe prostega časa, zabave in rekreacije se zdi, da taksne knjižnice, kakršne so, nimajo izgleda, da bi osvojile Široki spekter množičnih porabnikov - bralcev, razen redkih in v ozkih skupinah strokovno in znanstveno usmerjenih posameznikov, ki pa tudi pričakujejo sodobnejšo in bolj učinkovito knjižnično dejavnost. Skratka, knjižničarstvo je danes postavljeno pred dilemo: kapitulirati pred invazijo sodobnejših medijev ali pa se prestrukturirati in spremeniti svojo delovno filozofijo, kar v bistvu pomeni dejavnost marketinško zastaviti. Knjižničarstvo kot neizogiben del splošne kulture tipa »maison de la culture« lahko razumemo kot nadosebno skupinsko oziroma institucionalno prenašanje pomembnih spoznanj, ki nam pomagajo, da bi bili naša sedanjost in prihodnost boljši, humanejši, plemenitejši, bogatejši in bolj estetski, kot je bila preteklost. Znani kitajski izrek pravi: »... kar je bilo, če ni zapisano v knjigi, za današnje generacije sploh ne obstaja.« Podobno je s sedanjim in prihodnjim časom. Knjižnice so vsekakor Besim Spahič eden od najpomembnejših virov in prenosnikov kul-turno-komunikacijskega blaga. Osnovno,'marketinško zastavljeno, vprašanje pa je: kako naj to shranjeno in uskladiščeno blago v aktu-alnih časih postane dostopno in dobi nalogo kultur-no-civilizacijskega in izo-braževalno-vzgojnega oblikovanja prebivalstva v najširšem smislu? Kako to neprecenljivo kulturno bogastvo spremeniti iz »mrtvega« v »živi« kapital? Očitno je, da knjižnica ni sama sebi namen, ampak opravlja svojo nalogo le, če se potrudi in doseže, da koristi tistim, ki jim je namenjena - se pravi, če bogati materialno in duhovno življenje okolja, v katerem deluje. Kaj naj bi pravzaprav bil marketing v kulturi, določneje v knjižničarstvu? Ne da bi se spuščali v podrobnosti, bomo to skušali pojasniti na najpreprostejši način. Cilji sleherne marketinško zasnovane dejavnosti so: 1. Za razliko od pasivnega stališča ter proizvajanja - ponujanja tistega, kar subjekt dejavnosti misli, da je najboljše, je treba v središče pozornosti postaviti (posneti stanje in raziskati) potrebe odjemalcev. Ugotoviti je treba, kaj in v kakšnem obsegu (kvantitativno) in obliki (kvalitativno) tisti, ki jim je dejavnost namenjena, zares potrebujejo, kakšne so variacije teh potreb v različnih sociodemografskih segmentih in podobno. 2. Sleherne kulturna institucija se mora čim bolj uveljaviti, se pravi, da mora imeti čim boljšo pozicijo v konkurenci z enakimi oziroma sorodnimi ustanovami. Sleherna knjižnica se mora truditi, da pretežno na osnovi svojega specifičnega koncepta vsebine - ponudbe in poslovne strategije doseže kar največji ugled in čim bolj zadovolji potrebe obiskovalcev. To preprosto pomeni, da se mora vsaka knjižnica bojevati za svoje porabnike in ne sme dovoliti, da bi jo konkurenca potisnila na rob. Materialna, tehnična, organizacijska, kadrovska in programsko - vsebinska infrastruktura se morajo podrediti predvsem njihovim interesom. 3. Naslednja naloga vsake knjižnice je, da vzpostavi s posredniki, dobavitelji, resornimi državnimi institucijami in z vsemi tistimi, brez katerih ne more delovati, čim boljši stik in z njimi dobro sodeluje. Ob tem mora v skladu z namenom svojega obstoja skrbeti posebej za najpomembnejše -za vzpostavitev čim boljše interaktivne komunikacije z obstoječimi in potencialnimi uporabniki uslug oziroma z najširšo javnostjo, podobno kot vsak gospodarski oziroma politični subjekt: a) interpersonalno, b) direktno na hišni naslov (Direct mail Marketing) in c) s posredništvom množičnih medijev vseh vrst. 4. Poslovni cilj oziroma cilj dejavnosti vsake knjižnice je, da na marketinški osnovi ustvari čim boljšo bazo dejavnosti, da bi si ob državni podpori, ki največkrat ne zadošča, zagotovila sredstva za ustrezno inovativno in atraktivno spremljanje potreb porabnikov, tako v smislu kvalitete kakor tudi kvantitete. Z drugimi besedami, knjižnica mora delovati tako, da imajo zaposleni v njej nenehno osebno, poklicno in materialno motivacijo, da se borijo za čim boljše uresničevanje vseh omenjenih marketinških ciljev ter da so zares izvirni animatorji uporabljanja knjižničnih uslug. 5. Vsaka kulturna institucija in s tem seveda tudi knjižnica mora nenehno spodbujati k uporabi svojih uslug, celo z najsodobnejšim marketinškim promocijskim miksom: s sinhronizirano, simultano in osmišljeno rabo vseh oblik promocije: a) z informiranjem, b) s publiciranjem, c) z odnosi z javnostjo (Public relations) in d) z reklamo - propagando. To naj bi privlačilo uporabnike knjižnice (»puli« v marketingu). Po drugi strani je treba izvesti vrsto akcij, ki so s prvo usklajene (marketing sinhronizacije), ki dejavnost knjižnice oziroma njeno ponudbo uslug »porivajo« (»-push«) proti uporabniku (podobno tako imenovano »pospeševanje prodaje« v gospodarstvu). Osmišljeno in kreativno ter knjižničarstvu primerno upoštevanje teh parametrov (kot temeljnih marketinških principov) je jamstvo za uspešnost delovanja in za danes nujen uztreznejši položaj knjižnic, seveda ob ustrezni kadrovski politiki, ki mora poleg vrhunskega strokovnega znanja upoštevati tudi vsaj nekaj znanja ali inte- Obe fotografiji: Tomi Lombar/TRIO resa za marketing in promocijo. Pri navajanju nekaterih najpomembnejših marketinških principov v knjižnični dejavnosti je izjemno pomembno poudariti bistvene razlike med klasičnim blagom in tako imenovanim »kulturnim blagom« oziroma storitvami, kot so knjige in sodobnejše oblike prenosnikov znanja. Za razliko od klasičnega, izključno komercialno in tržno usmerjenega blaga ali storitev, kulturno »blago« ni po-trošno, saj predstavlja trajno uporabno vrednost. Preračunano je na trajnost v času in prostoru, na prenos z generacije na generacijo, na povezavo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kulturno blago zadovoljuje predvsem duhovne oziroma kulturne potrebe posame- znika kot tudi celotne p°' pulacije. Kulturne vsebine kot kulturna dediščin3 nekega naroda, prenesene v mentalne strukture tega naroda, postanejo bitj® posameznika, skupine ali naroda, njihova spoznanja pa obogatitev, ki naredi življenje humanejše in znosnejše. Poleg te, tako imenovane civilizacijske misije, imajo knjižnice v sodobnem času tudi neprecenljiv pragmatičen pomen v procesu ozko usmerjenega izobraževalnega procesa mladih gej neracij. Zato je z nji®1 treba ravnati odgovorno, visoko profesionalno, ®°' dro, kreativno in družbeno učinkovito. Razen v visoki strokovni usposobljenosti knjižničarjev ja treba odgovor na vprašanje »Kako?« vsekakor poiskati v marketingu kot delovni filozofiji! SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA EVROAGENDA FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO MOERS KÖLN Pester in tudi ekskluziven program 28. do 31. maj 1993, Jazz festival, tel. 9949/28-41-77-41. Sloviti glasbeni festival, ki se bo letos že dvaindvajsetič odvijal v nemškem Moersu, mestecu, ki leži med Essenom in nizozemsko mejo, tudi letos nosi uradni naziv »festival novega jazza«, kar pa ne pomeni, da je zgolj jazzovsko obarvan. Štiridnevna prireditev v Meki aktualne glasbene ponudbe, ki vsako leto v mestni park privablja do 40.000 obiskovalcev, tudi letos obljublja pester in v marsičem ekskluziven program, ki ob jazzu (novem in tradicionalnem) ponuja nastope afriških skupin z vrhuncem v žurerski nedeljski afriški noči (letos s poudarkom na glasbi z Madagaskarja in zvezdo večera, ki bo tokrat pri nas že videni zairski pevec Papa Wemba). Med newyorSkimi funk-hip hop izvajalci velja opozoriti na koncerta očetov rapa The Last Poets in pa na skupino Basso Neavou s štirimi basisti, ki jo vodi Jamaaladeen Tacuma. Poseben programski poudarek Moersa '93 gre novemu skandinavskemu jazzu, med izstopajočimi imeni inovativcev pa so slej ko prej v ospredju kitarist Fred Frith (v mednarodni zasedbi Looping Home Orchestra), kitarist Rene Lussier in Bob Ostertag s samplerjem (v kanadsko-ameriški zasedbi Le Tresor De La Langue) in klaviaturist Richard Teitelbaum, ki bo v družbi z improvizatorji v dopoldanskih urah skrbel za pestro improvizatorsko dogajanje v bližnji glasbeni Soli. Za sladokusce bosta se posebej privlačna ponedeljkova nastopa Trio de Clarinettes Louisa Sclavsa skupaj z Arcado String Triom in pa nastop skupine Musiča Elettronica Viva s Frederikom Rzewskim in Steveom Lacyem. Razen prvega, otvoritvenega festivalskega dne, se torej obeta več kot dvanajst ur glasbe na dan, z dodatnimi poznonočnimi sessioni, kramarskim sejmom, hvaležno publiko pod velikim cirkuškim šotorom, ki iz Moersa vedno naredi Moers. (Ič. V.) Dvajset del ameriške slikarke Galerija Karsten Greve, Wallraiplatz 3, do 12. junija: Laura Craig McNellis, odprto od torka do petka od 10. do 13. mn in od 14.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 10. do 16. ure. Razstava v eni najimenitnejših kölnskih galerij je hkrati prva evropska razstava ameriške slikarke Laure Craig McNellis. Enajst njenih del je v luzanski zbirki Art Brut, ki jo je ustanovil Jean Dubuffet. Nenavadnost te avtodidakti-čne umetnice je do neke mere odraz njene duševne zaostalosti. Pri svojem delu je skrajno disciplinirana, saj je že od otroštva vse noči v svoji bolniški postelji slikala, pri tem pa uporabljala predvsem tempero in akvarelne barve. Njene slike so majhne, najpogostejSi format je 61x76 cm. Kljub jezikovnim in socialnim težavam, ali pa ravno zaradi njih, njene slike izžarevajo bogastvo čustev in sposobnosti natančnega opazovanja sveta okoli sebe. Svoj svet slika z izredno močnimi potezami. V galeriji Karstena Graverja je na ogled dvajset del Laure Craig McNellis. (A. K.) LONDON CELOVEC DUNAJ Vsakdanje strukture,tudi kolo Science Museum, Exhibition Road: Superbike -oblikovan za uspeh, odprto do 20. junija, od ponedeljka do sobote od 10. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 18. ure. V londonskem Science Museum so ob izteku razstave in začetku šolskih počitnic pripraviti Se štiri zanimive delavnice. Od torka, 1. junija, do četrtka, 3. junija, bo trikrat na dan (ob 12., 14.30 in 16. uri) delavnica z naslovom Raziskovanje struktur pod vodstvom Stelle Beaver. Udeleženci delavnice (otroci od sedmih do enajstih let) bodo ob spremljavi odraslih raziskovati in graditi nekatere vsakdanje strukture, med drugim tudi kolo. V sredo, 2. junija, pa bo ob 13. in 15.30 uri predavanje restavratorja in kolesarskega zgodovinarja Johna Pinkertona o kolesarskih oblačilih skozi stoletja. V petek, 4. junija, pa bo Richard Hill, ki se pri podjetju Lotus Engineering ukvarja z aerodinamiko, spregovoril o njihovi tekmi s časom, ko so se truditi (in uspeti) izdelati najhitrejse kolo na svetu. Predavanje bo ob 13. in ob 15.30 uri. V soboto, 6. junija, pa bosta ob 13. in ob 15.30 uri Roc-hard Grant in Richard Bal-lantine, avtorja priročnika Richard’s Ultimate Bicyde Book, predstavila gorska kolesa, vozila, ki jih poganja človeška sila in razvoj koles v prihodnosti. (A. K.) Kulturni festival Avstrije Informacije: Stadthaus, Theaterplatz 3, 9020 Klagen-furt/Celovec, tel. (0 46 3) 537-227 Na štiriindvajsetem kulturnem festivalu Avstrije, ki bo potekal od 4.do 27. junija v Celovcu, bodo letos ponudili sto sedemdeset prireditev sodobnih in eksperimentalnih oblik umetnosti. Na festivalu bodo sodelovali slovenski režiser Emil Hrvatin z gledališko produkcijo Zenska, ki nenehno govori . Poligon, koreograf Matjaž Farič s plesno predstavo Potoples in vodja centra INART iz Ljubljane Andrej Drapal, ki bo skupaj s Hrvatinom sodeloval na razpravi o aktualnem gledališkem dogajanju v Ljubljani. Brezplačni festival z imenom 'Kjer gre kultura na kopanje’ letos ne bo srečanje folklore in ljudske umetnosti, temveč bo namenjeno sodobnim in eksperimentalnim oblikam umetnosti. V teh dneh se bodo v Celovcu zvrstile plesne in gledališke predstave, razstave likovne umetnosti, glasbene prireditve, filmske projekcije ter literarna srečanja. Na bregu Vrbskega jezera pri Celovcu bosta v času festivala vsak večer dva koncerta rock, funk, pop, jazz, disko ati eksperimentalne glasbe. Ogledati si bo mogoče projekcije klasičnih in najnovejših filmskih produkcij, krstne gledališke uprizoritve, v zadnjih dneh festivala, pa bodo književni ustvarjalci nemško govorečih področij javno prebirali svoja dela. Multimedijalni projekt Citta invisibili - Nevidna mesta, je predstavilo 400 umetnikov vseh vrst na lanskoletnem Tednu srečanja in je bil na ogledu tudi v Italiji in na Malti, sedaj pa je v Celovcu razstava tega projekta. Poleg avstrijskih in slovenskih ustvarjalcev bodo sodelovali še umetniki iz Nemčije, Belgije, Nizozemske, Češke ter ZDA. (R.P.) Prva retrospektiva filmov Johna Cassavetesa Wiener Stadtkino Schwarzenbergplatz 7/8 A-103 Wien 9943-222-72 62 76 Poleg Mie Farrow je bil John Cassavetes edini zvezd' nik v horror filmu Rosemaryjin otrok (Roseinary‘s Baby) v režiji Romana Polanskega. Toda Cassavetes ni bil samo igralec in zvezdnik, temveč tudi sam režiser velikega formata. Vse njegove filme bodo tokrat prvič skupaj prikazali v Dunajskem mestnem kinu (Wiener Stadtkino) od 28. 5. od 9. 6. 1993. Retrospektiva je nastala v sodelovanju z organizacijo Viennale, ki nam je pred kratkim ponudi' la še zadnje Slovo od Jugoslavije, sklop filmov, ki j® predstavil vse najboljše jugoslovanske filme, izdelan® v letih 1945 do 1992. Filmi se bodo odvrteti v izvirniku z nemškimi podnapisi, hkrati pa bo izšla tudi knjiga z naslovom John Cassavetes - režiser Andreje Lang in Bernharda Sej' terja. Na Dunaj bodo prišli tudi zvezdniki, ki nastopajo v njegovih filmih: Gena Rowlands, Ben Gazzara in Seymour Cassel. 1929. leta rojeni John Cassavetes j® pravzaprav »oče neodvisnega filma v Ameriki«. Najprej se je proslavil kot igralec v Rosemaryjinem otroku Romana Polanskega, potem pa se s prisluženim denarjem lotil režije in realizacije lastnih filmskih projektov. Vse skupaj dvanajst filmov z različnimi stilski®1 interpretacijami, ki predstavljajo pomembno delo tega posebneža in individualista med umetnostjo in komercialnostjo. Ko se je gibal v krogu alternativnega filma v New Yorku, ki se je zbral okoli Jonasa Mekasa in sko-mercializiranega Hollywooda, je poskušal Cassavetes brezkompromisno ustvarjati svoje lastne filme. Dunajski mestni kino poskuša s to retrospektivo prikazati predvsem njegovo režijsko delo, ponuja pa tudi izbiro nekaterih filmov, v katerih je Cassavetes igral. Ti fib® so: Rosematy's Baby Romana Polanskega, Crime in Ü® Streets in The Killers Dona Siegla ter Fury Briana de Palme.(T. D.) POPULARNA GLASBA / 25 LET NEW SWING QUARTETA RECENZIJA / PESN1ŽKA ZBIRKA Beli zamorci »Četrt stoletja prepevanja, ki so jih živi NSQ zakrivili z Down By The River, naliv in avtobus mestnega prometa,« nam je v pogovoru zaupal Marijan Petan, bas NSQ (iež ,ajsetega aprila s Žilen ° so^°bne črne r A »v. ’ ^ Združene drži VokaVn 6 0dleteli Cli Nm ansaml osrl Wing Quartet in K d,n)em delu ZDA Sai Pred Črnskim pi Kako so si v*ter Pris!u2il Sn’ ...)0 Pojejo in ojihovi načrti? . 1« dni pred odh ta °moviIie je mini S110 25 let od p ^stoPa New S Weta ob otvorirt Ske koče na Re CetnentiUl1u- V 11111 ^trt stoletja je aree ^f^jučm pr: p?.s.toPil ob velike 2tne?,0nU’ lanl 'etemu očetu i kaPaj izdal oser et. Plošč. Danes P°]e]o Dare Heri -r. r’ Oto Pestner t„0Bl.až Kozlevča ha ln Marijan as' S Petanom sr Pred ameriško P°govarjali na n domu v Celju. tB' ClliVa S 1 j”1®- Ali ni nen , obenem oi VomPliment, da «ski kvartet, „ etežni del rep l davljen iz crm ®°vnih pesmi, p ZDa? u cm strar Plnnent, po d ..kar malce i Do povat nt° t}Stern’ k( skiVe?ijo pc ,kl zbor Ba JiJ ^ r,,uOQ Quin £.v Južni K ^.anioime sauget “astop ob d cije ^ ]°ci Pianis-P°vabil v ^aui, di Brane Piano Amerike med Washing-tonom in Atlaško obalo, kjer je skoraj polovica prebivalstva črnskega. Tu so Severna Karolina, Južna Karolina, Georgia, Alabama, Atlanta, Florida, Louisiana, Mississi-pi... Na turnejo gremo prav v te kraje, naredili pa bomo še skok na sever v Wisconsin in Minnesoto. Baptisti so v ZDA med najbolje organiziranimi, tudi predsednik Clinton je baptist, in mnogo pojejo v cerkvah. Naša turneja je nekaj takega, kot če bi prišli v Ljubljano štirje črnci in zapeli slovenske narodne pesmi, mi pa bi rekli - lepo prosimo, kapo dol... Je to vaša doslej najdaljša turneja? Ne, v bivši Sovjetski zvezi smo bili v letih 1974-75 že 53 dni skupaj in imeli 47 koncertov. Lani novembra ste bili tudi pri svetem očetu? Veleposlanik Slovenije pri Sveti stolici v Vatikanu nas je povabil, da zapojemo papežu, tam pa smo priložnost izkoristili in na Radiu Vatikan ter za njihov slovenski arhiv posneli tri pesmi. Nastopili pa smo tudi na prvem slovenskem diplomatskem sprejemu v Vatikanu, ki ga je pripravil veleposlanik Falež v hotelu Holiday Inn. Pomagale so celo naše soproge, ki so se oblekle v slovenske narodne noše in diplomate pri vratih pričakale s kruhom in soljo. Poleg črnskih smo tam zapeli seveda tudi slovenske pesmi. Kdo je sploh prišel na zamisel, da bi pričeli peti črnske duhovne pesmi? Z Daretom Heringom sva se spoznala na celjski gimnaziji, kasneje pa skupaj študirala tudi na filo- zofski fakulteti v Ljubljani. Ko sva se nekoč peljala s trolo, prav v Aškerčevi nasproti Petrola je bilo, zunaj je lilo kot iz škafa, je pričel Dare peti napev Down By The River, jaz pa sem zraven zabrundal. Pa mi je rekel, veš kaj, fino, a bi prišel malo v Šentjur, imamo trio, pa potrebujemo basista. Sel sem v Šentjur, dobili smo ploščo Golden Gate Quarteta in se takoj naučili tri pesmi - mislim, da so bile Somebody's Knockin“, When The Saints, Josua Fit The Battle of Jeriho... Ta glasba je bila pri nas takrat zelo prisotna, kajne? Sama črnska glasba ne toliko, pač pa sam Golden Gate Quartet. V petdesetih letih je ansambel prišel iz ZDA. Golden Gate je prišel v Evropo in pravzaprav iz Evrope na- redil kariero v Ameriki. Kasneje so v Ameriki utonili v pozabo in še danes trije člani ansambla živijo v Parizu in Kölnu. Ob 25. obletnici bomo imeli 20. avgusta slavnostni koncert v Križankah in naši gostje bodo prav ti trije člani Golden Gate Quarteta. Poznamo se že dvajset let. Naš prvi menedžer Feri Smola se je ob njihovem koncertu v Križankah, ko smo sami pravkar izdali svojo prvo ploščo, dogovoril, da smo imeli z njimi po koncertu sestanek v restavraciji Dr. O. Mi smo imeli s seboj svojo ploščo, bili nanjo sila ponosni in svečano smo jim jo podarili. Or-landus Wilson, njihov basist, nam je kasneje pisal, se zahvalil za ploščo in dodal, da mu je naše petje všeč, vendar bi bilo bolje, če bi delali po svoje, naredili svoje aran- žmaje za črnsko gospel glasbo. Naj ne kopiramo njih ali kogarkoli drugega. To je bil impulz za Ota Pestnerja, da se je spomnil, kaj pa če bi res... Potem smo kakšnih pet, šest plošč naredili kar po svoje. Kasneje je nekatere dobre priredbe od nas prevzel celo Golden Gate Quartet. Kako kot glasbenik komentirate pripombe, da belci vendarle ne morejo črnske glasbe peti tako kot črnci sami? Pred petimi leti smo tudi sami ugotavljali, da na evropskem tržišču ne bomo prodrli samo s črnsko glasbo. Evropa Zeli črnsko glasbo, ki je bolj avtentična od črncev samih. Zato je bil in je še Golden Gate Quartet v Evropi tako popularen in poje še danes, čeprav so člani stari že okoli 80 let. Se da pri teh letih sploh še peti? S pravo tehniko in rednimi vajami se da. No, ko smo torej ugotovili te omejitve, smo se odločili, da k črnskemu programu vključujemo tudi evergre-ene in izredno redek vokalni jazz. Za spremljavo k slednjemu imamo po mojem na voljo najboljši možen slovenski jazz trio, ki ga sestavljajo takšni glasbeniki, kot so Ratko Divjak, Djuro Penzeš in Blaž Jurjevčič, ki je nadomestil Boruta Lesjaka in Mirana Juvana. Tradicionalne črnske glasbe res nihče ne more zapeti tako, kot črnci sami. Ce pa to razširimo na gospel glasbo z nekim sporočilom, ki ga gospel vedno ima, pa je možno. Gospel glasba namreč ni samo črnska. Zelo znani gospel pevci so recimo bili Cliff Richard, svoj čas tudi Pat Boone in najbolj znan beli gospel pevec Elvis Presley... Mnogi pevci, ki jih imamo danes za popevkarje, imajo v svojem programu gospel. Se pravi, da je gospel glasba, ki ni predvsem črnska. Golden Gate Quartet so nam na primer povedali, da je zelo dober kvartet na Japonskem, na Poljskem... Gospel glasba je stvar osebne interpretacije in priredbe in zato ne kaže imeti kompleksov. Poetika spomina in zgodovina France Pibernik, Ajdova znamenja, Založba Mihelač, Ljubljana 1993 Ce bi Ajdova znamenja, izbor iz dosedanje pesniške ustvarjalnosti Franceta Pibernika, izšla leta 1988, bi počastila njegovo šestdesetletnico; a zdi se, da jim petletna »zamuda« ni kaj bistveno škodovala. Ostaja morda le praznina med Pibemi-kovo lastno ustvarjalnostjo in njegovim, posebej v zadnjem času odmevnim odkrivanjem belih lis slovenske polpretekle literature. Prav zadnje obdobje Pibernikove ustvarjalnosti je namreč intenzivno zapolnilo literarnozgodovinsko in uredniško delo, s katerim je Slovencem »vrnil« v spomin in zavest kar nekaj »zamolčanih in prezrtih« literarnih imen, med drugim predvsem, v več izdajah, Franceta Balantiča. Ob tem intenzivnem uredniškem delu, ki posameznika, kot smo že nekajkrat zapisali, po sili razmer spreminja v institucijo, je ostajalo njegovo ‘lastno pesniško delo nekako v senci. France Pibernik ni človek, ki bi svojo poezijo vsiljeval, kot počnejo mnogi pesniki različnih generacij, ki se bolj kot na poezijo spoznajo na trženje poezije, čeprav ne trdimo, da tudi to - se pravi trženje - ni potrebno. In ker je tako, je njegova poezija, katere estetska in artistična vrednost je nesporna, znana le poznavalcem in tistim, ki sami, brez tuje pomoči, iščejo dvogovor s poezijami. Razni sestavljale! izborov je niso upoštevali, verjetno tudi iz nepoznavanja razmerij v sodobni liriki. In zdi se - prebiranje skrbno pripravljenega, zgoščenega, notranje uravnoteženega izbora pa misel potrjuje -, da je Pibemikovi poeziji »samota« samo koristila. Ce se ta poezija v začetnih verzih naslanja na izpovedne temelje slovenskega neoromanti-zma, če najde v ciklu Osmerokotno sonce notranje povezave s sloven-skfin neoavantgardi-zmom, se že v ciklu Razlage povsem osredotoči Denis Poniž na dve vrsti vprašanj: logiko pesniškega jezika in estetiko pesniške metafizike. Tako bi lahko suma-rično opredelili lok pričujočega izbora. Podrobnosti pa kažejo mnoge značilnosti, v katerih je utemeljena Pibemikova poetika. Od tod do konca izbora se tako pred nami razgrinja poezija, ki ne skriva svojega začudenja nad paradoksalnostjo sveta, v katerega je vržena; pri tem pa zna in zmore razlikovati »plasti«, razbrati »znamenja« in strniti »spoznanja«, ki ji omogočajo, da v amorfnosti prostora in odsotnosti časovnih koordinat znova najde tiste točke, ki svet »sestavljajo« v novo celoto. Na prvem mestu je jezik, jezik kot temelj zavesti in zavest o temelju. Razlage prepesnjujejo slovenska paleolitska besedila, sprašujejo se po pra-izvoru »snovi«, s katero se ukvarja sleherni slovenski pesnik, pesnik jim pridružuje še nekatera bitja iz nacionalne mitologije in datume iz nacionalne zgodovine. Tako zgrajeni »svet« pripoveduje o pesniški »teži«, ki jo prinašajo tiste ključne besede, v katerih ni utemeljena samo poezija, marveč tudi narod sam. Na drugem mestu sta dom in zgodovina. Dom je podoba domovine, ki jo (še) lahko zajame s svojo zavestjo posameznik, ki mu ni vsesno, kakšna je njegova osebna usoda in kolektivna usoda naroda. V Pibemikovi poeziji ni nič »nacionalnega«, vendar je v njej mnogo tiste tradicije, ki je povezana predvsem z domom kot bivališčem zgodovine, človeka in jezika. Drugega doma Pibernik ne pozna, v tem pa se mu razpira spominski svet, hkrati ga povezuje tudi z zgodovino. A tudi zgodovina je v Pibemikovi poeziji, posebej v tisti iz zadnjega obdobja, razumljena kot iskanje logosa, ki se skriva za nerazumnostjo in nepredvidljivostjo tega, kar se nam kot zgodovina »kaže« na prvi pogled. Pibemikovo prodiranje v globine, o čemer posebej eksplicitno govori zadnji razdelek Ajdovih znamenj, Udarci iz tvojih spominov je vseko-zi tematizirano. V globinah pa se mu odkrivajo nova vprašanja, ki ga intenzivno zaposlujejo v zadnjih zbirkah; dikcija teh pesmi govori, da so še vedno odprte za nove pesniške odgovore. Na tretjem mestu je Pibernikov odnos do lastnega ustvarjanja, v katerem pesnik ne razgrinja samo spominskega sveta, ne oživlja samo spominske rekonstrukcije tega sveta, marveč odpira še druga poetološka vprašanja. Pibernik v pesmih iz zadnejga obdobja na novo preiskuje tiste plasti, ki so jih, ne brez romantičnega zanosa, imenovale njegove zgodnje pesmi oziroma zbirke. Vračanje k upesnjenim temam poteka na dveh ravninah: kot nadaljevanje začetih vprašanj, ki jih je distanca izčistila, in kot dialog z vprašanji, ki jih je postavljala zgodnja poezija. Druga pot je uspešnejša, estetsko relevantnejša, kaže tudi, da Pibernik enako suvereno obvlada različne pesemske strukture. To še posebej velja za sklepni cikel, Zgodovina za črednika, kjer se Piber-nikova pesem zgosti in strne v eno samo »znamenje«. Ajdova znamenja prihajajo tako pred bralca kot sklenjena »zgodba«, ki svojo čarno moč črpa -iz različnih plasti pesnikovega spomina, objektivne in magične zgodovine. I Sovretcwa nagrada "•arjanu Strojanu POLJANA - Društvo slovenskih književnih , 6yajalcev je v četrtek podelilo najpomem-Vod n stanovsko nagrado za leto 1992. Za pre-Beowulfa, najstarejšega angleškega epa, (iz-ial V zl)lrki Kondor) je nagrado prejel preva-Vq jC Marjan Strojan, ki se je v občutljivem pre-u starogermanskega teksta »uprl skušnja-dp UCenjaškega arhaiziranja in nasilnega mo-rniziranja« kakor je komisija poudarila v Utemeljitvi. (T.D.V.) jjloyenija pripravljena ^ knjižne sejme JUBLJANA - Združenje založnikov in knjigotr-ev Slovenije pri GZS sta podala nekaj infor-n jUj 0 reorganizaciji Združenja in o pripravah , Drankfurtstski knjižni sejem ir ^ ol" >ski knjižni sejem, ki se — e« m novembra. Zd noveint,ra. ^ženje je oblikovalo tri področne Peavjc in odbor za trženje knjig. Trem sni Velia zak°n o varstvu avtorskih Hod ^ PQcleclovaiiiz bivše jugoslova ni f!6'- ^ak°n sicer resda obstaja, sa I Kršiteljev pa se ne izvaja ( spomn piratske video filme, računal zvezi s pripravami na knjižne sej v u°vni problem, ki ves projekt pos p v* Postavitev slovenskega za ^ankfurtu je pokazala, da je usmeriti ) mnogo prispeva tako k navezova tujimi založniki, kot tudi k promociji Slovenije. Letos pripravljajo podoben koncept, za idejni projekt oblikovanja stojnic pa bo razpisan natečaj. 11. Slovenski knjižni sejem se bo kljub majhnosti prostora odvijal tako kot doslej v Cankarjevem domu. Za popestritev bodo letos poleg tradicionalnih nagrad (za najboljši prvenec, Krilati lev in Spendlerjevo nagrado) podelili tudi Nagrado za najlepšo knjigo, in sicer založniku te knjige. (V.S.) Občni zbor Prešernove družbe LJUBLJANA - V torek so se na rednem letnem občnem zboru Prešernove družbe v Cankarjevem domu sestali predstavniki vseh organov Prešernove družbe, družbe ki prav letos praznuje 40 let svojega plodnega delovanja v slovenski kulturi in ki se žal v zadnjem nekajletnem obdobju srečuje z organizacijskimi, upravnimi in finančnimi težavami, tako da je po vrsti uspešnih poslovnih let tokrat prvič končala leto z izgubo, saj ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v letu 1992 ni podprlo Prešernove družbe s subvencijo, pomoč pa so ji odrekli tudi nekareri stalni sponzorji, med njimi tudi Ljubljanska banka - Združena bamka, kasnejša delniška družba, ki je kar 18 let podpirala Prešernovo družbo. Najemanje posojil, kopičenje zalog, nedorečen status PD in prepletanje najrazličnejši! silnic gospodarjenja je zelo odločno napovedovalo trajno blokiran račun PD že v drugi polovici leta 1992, zato je PD potrebovala ob svojem blokiranem žiro računu odprt nov žiro račun za sproščeno prodajo in za izterjavo dolgov tudi z osebnim kontaktom s pomočjo svoje zastopniške mreže. V ta namen je ustanovila svoje podjetje Vrba d.o.o. - s svojimi 100 odstotnimi ustanoviteljski- mi in lastninskimi pravicami. Od 20. novembra 1992 dalje tako podjetje Vrba d.o.o. dokaj uspešno rešuje poslovanje in življenje PD, vendar pa namerava PD v 18 ali najkasneje 24 mesecih rešiti sedanjo likvidnostno problematiko z lastnimi močmi, če se razmere in konkurenčnost na tržišču ne bodo bistveno poslabšale. V ta namen so na torkovem občnem zboru, prisostvovalo mu je le 35 od 100 članov, med sedmimi obravnavanimi točkami izglasovali tudi sanacijski program Milana Bratca, ki je 1. aprilom prevzel mesto v.d. glavnega urednika PD, enoglasno pa so tudi sprejeli poslovnik za delo občnega zbora PD. Ob razrešitvi organov Prešernove družbe (upravni, nadzorni odbor in častno razsodišče) in izvolitvi novih, ki jih je predlagala kandidacijska komisija, so za podpredsednika in v.d. red-sednika izbrali Pavla Bergleza, v upravni odbor pa so izvolili 11 članov. Prav tako je bil na glasovanju tudi predlog za spremembo pravil Prešernove družbe, med katerimi velja opozoriti na enoglasno sprejet sklep, da se predsedstvo in upravni odbor združita v eno telo, upravni odbor, ki šteje 11 članov, da sta upravnik in glavni urednik imenovana ter da se občni zbor sklicuje na dve leti. Udeleženci občnega zbora so po končanem zasedanju izrazili prepričanje, da se bodo razmere po nekaterih kadrovskih in organizacijskih spremembah v Prešernovi družbi toliko izboljšale, da bo omogočeno delovanje brez samovolje posameznikov, in da bo Prešernova družba ponovno stopila na pot nekdanjih uspehov. (M.T.) 32 kandidatov za nagrado Marjana Rožanca LJUBLJANA - Založba Mihelač in časopis Dnevnik sta letos prvič razpisala natečaj za nagrado ’ :i ■■■'-1 ■ V';.;'- ■: . . '• 1 Marjana Rožanca za izvirno slovensko esejistiko. Nagrado bodo v višini 8.000 DEM podelili 26. junija na Rožančevi domačiji v Volčjem potoku. Založbe ali pa avtorji sami so komisiji, v kateri so Tone Pavček kot predsednik, Jože Horvat in Jaroslav Skrušny poslali dvaintrideset knjižnih del, ki so izšla v Sloveniji in na tujem. Med njimi so npr. Študije o slovenski poeziji Franceta Bernika, Spočetje ekonomske samostojnosti Ne-vena Boraka, Na robu Andreja Inkreta, Albansko Ghandijevstvo na Kosovo Shelzena Maliqija, Argentinski spisi Vinka Brumna, Sanjačevo slovo od devete dežele Petra Handkeja, Med Hitlerjem in Titom Ljuba Sirca, Zakaj ubogamo oblast Renate Salecl, Totalni strah Bohumila FIrabala.... (V.L.) Predavanja, vredna večje pozornosti LJUBLJANA - Pred koncem akademskega leta so se minuli teden na ljubljanski Filozofski fakulteti kar vrstila zanimiva predavanja. V torek je v sklopu ISH - Evropskega centra za humanistične študije o tem, ali ima komunikacija sploh kake temelje, predavala tržaška profesorica dr. Marina Sbisä, v sredo in četrtek pa je katedra za sociologijo kulture (jasno - sociologi nimajo pogojev za prestop v višji letnik) pripravila dve zanimivi »ekstremstično levičarski« predavanji: Modhumita Roy je znotraj odnosa prvi/tretji svet predavala o kenijskem romanopiscu Ngugiju, američan Michael Sprinkler pa je kritično obdelal isti odnos preko orientalističnih študij Jamesona, Amada in Saida. Poudaril je predvsem misel, da literature tretjega sveta (obremenjene s prehodnim Stadijem svetovnega impesializma) od evropsko-sevemoame- riških ločuje predvsem eksplicitna alegoričnost z jasnimi političnimi referencami. Pri vseh omenjenih predavanjih je treba poudariti, da bi prireditelji prazne predavalnice z nekaj reklame lahko napolnili s pazljivo publiko - če bi bila le-ta kakorkoli obveščena. (T.D.V.) Slovenec, gost na proslavi stoletnice Društva švedskih pisateljev STOCKHOLM, MALMOE - Aer aenglar groena (So angeli zeleni) je pesniška zbirka Tomaža Šalamuna, ki je v prevodu Jona Miloša, v Sutjeski rojenega pesnika romunskega rodu, ki živi na Švedskem, izšla pri tamkajšnji založbi Symposion in vzbudila pozornost švedske kritike. Tomaža Šalamuna je švedsko društvo pisateljev kot enega izmed gostov iz tujine 14. maja povabilo na sprejem ob stoti obletnici svojega delovanja. Pod pokroviteljstvom kralja so se na njem kot govorniki zvrstili sedanji in predhodni predsednik švedskega društva pisateljev Peter Gurman in Jan Gehlin, predsednik Evropskega kongresa pisateljev Jochen Kelter, predstavnik Skandinavske pisateljske zveze Ingmar Svedberg, Per I Ge-din kot predstavnik Zveze švedskih založnikov, medtem ko je švedski pesnik Alf Henrikson predstavil pesnitev Desetletja, ki opisuje razvoj švedske književnosti v preteklem stoletju. Tomaž Šalamun je na Švedskem ostal do 21. maja kot udeleženec mednarodnega pesniškega festivala v Malmoeju, ki se ga je udeležilo šestindvajset pesnikov iz vsega sveta, med njimi tudi Czeslaw Milosz iz Poljske in James Merrill iz ZDA. (L.B.N.) Sistemski lupus in lažipozitivni Hiv test Milan Kotnik jr. Skupina, ki jo vodi dr. R. Jindal iz Mount Sinai School of Medicine v New Yorku, poroCa o zanimivem primeru laZnopozitivnega Hiv testa pri bolnici s sistemskim lupusom eritematodesom in z ledvično odpovedjo. Gre za 32 letno bolnico, doma iz Haitija, ki je na dializi zadnjih 6 let, v ZDA pa živi že 15 let. Bolnica ni navajala nobenih rizičnih faktorjev za HTV okužbo, saj oba z njenim možem živita monogamno, ne jemljeta mamil in nista dobila transfuzije krvi. Opravljeni so bili tudi testi za citomegalo virus, za virus Epstein-Barr, za herpes, za toksoplazmozo, za hepatitis, za sifilis in vsi ti testi so bili negativni. Encimski imunološki test ELISA za HTV-1 je bil moCno pozitiven. Test so ponovih trikrat s šesttedenskimi presledki. Vendar pa je pri analizi krvi bilo ugotovljeno normalno število limfocitov T. Bolnica je bila zaradi ledvične odpovedi in mladosti idealen kandidat za presaditev ledvice, zato so za dokaz oziroma ovrženje infekcije HTV uporabili še imunogenetske teste. Opravili so testiranje za antigen p24, polimerazno verižno reakcijo in analizo virusne kulture. Vse preiskave so bile negativne. HTV infekcija je bila tako ovržena in bolnica je bila uvrščena na listo Čakanja za presaditev ledvice. Razlaga lažne pozitivnosti prvega testiranja niti ni tako zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Pri sistemskem lupusu eritematidesu se pojavljajo avtopro-titelesa, ki niso strogo specifična. Iz literature so znani primeri lažno pozitivnih testov VDRL za sifilis in nenormalni koagulacijski testi zaradi prisotnosti serumskega kardiolipina. Leo-Amader poroča o rezultatih seroloških testov pri sedemdesetih bolnikih s sistemskim lupusom eritemtodesom. Test ELISA je pokazal pozitivne vrednosti pri štirih bolnikih, pri ponovnem testiranju pa sta ostala pozitivna le dva bolnika. Pri bolnikih, ki sta ostala pozitivna tudi po drugem testiranju, žal niso bili opravljeni kontrolni imunogenetski testi. Primer kaže na kompleksnost imunološkega dogajanja. Prehitro in premalo poglobljeno interpretiranje laboratorijskih izvidov lahko pripelje do usodnih zmot. Pri bolnikih s sistemskimi avtoimunimi boleznimi pa moramo računati z nestandardnimi in nespecifičnimi protitelesi. Zdravniki iz New Yorka so opisali izredno zanimiv primer, ki lahko služi kot opozorilo, da bo najbrž tudi za rutinsko uporabo potrebno poseCi po bolj sofisticiranih metodah. The New England Journal of Medicine Massachusetts Medical Society RADIESTEZIJA - »V •. • ; Kristal junija je mesečev kamen Tomaž Kristan Danes bomo obravnavali uporabo naravnih sredstev, ki jih strokovna literatura priporoča za nevtralizacijo škodljivih geopatogenih ZarCenj, zlasti tistih, ki so zemeljskega izvora. Ta sredstva uporabljamo predvsem za zaSCito postelje in delovnega mesta, stola. Seveda priporočamo, da se poskuša posteljo ali delovno mesto najprej premakniti na nevtralno mesto, ki ga z meritvami določi radiestezist. Sele potem, ko smo ugotovili, da postelje ni mogoče premikati, uporabimo sredstva za nevtralizacijo sevanja. Ena najbolj uspešnih in cenenih rešitev je uporaba plodov divjega kostanja. Divji kostanj jeseni naberemo v večjo papirnato vreCo in ga položimo pod ležišče. Zaželeno je, da se plodovi divjega kostanja v vreCi pre-Stejejo, ker je priporočljivo, da je v vred, vedno liho Število kostanjev. Nekateri nosijo kostanje (tri, pet, sedem ali več) v žepu vedno s seboj, ker trdijo, da izboljšujejo njihovo počutje. Drugo uspešno sredstvo za nevtralizacijo sevanja je lesno oglje v papirnati vred, ki se tudi postavi pod posteljo ali pod delovni stol. Slamo in praprot so za ležišča uporabljale že naše prababice, s čimer so si hote ali nehote, vede ali nevede, zelo izboljšale pogoje za spanje. Ali se danes lahko odpovemo udobnosti jogijev? To je seveda povsem drugo vprašanje. Tudi navadno rastlinsko jedilno olje v plastenkah (zaradi priročnosti) je odlično sredstvo za nevtralizacijo ge-opatogenega žarcenja. Priporočam, da se za vsako ležišče nabavi tri plastenke: eno položimo pod vzglavje, drugo v višino trebuha in tretjo pod gležnja na tla pod posteljo. Olje moramo po enem ali dveh letih zavreči in si preskrbeti novega. Namesto olja lahko kupimo tudi tri pločevinke rib (sardele) in jih razporedimo tako kot oljne plastenke. Tudi naravni, nebraSeni kristali in kamni so odlično sredstvo za nevtralizacijo žarcenja. Ob vsaki »polni luni« pa jih moramo očistiti na način, ki smo ga opisali že v enem od prejšnjih člankov. Literatura priporoča, da se pri gradnji novih stanovanjskih his, ko betoniramo ploščo, v kleti cementu primeša tudi manjša količina žvepla, apna ah morske soh. Na ta način zgradbo vsaj delno zaščitimo pred sevanji. Na barjanskih in zamočvirjenih terenih ah tam, kjer je zelo veliko podzemnih voda, priporočamo vbetoniranje dveh ali treh plasti aluminijeve folije po celotni površini betonske plošCe na podu v kleti. Na vseh robovih naj bo fohja tudi ozemljena. Priporočam tudi uporabo vsaj 1 mm debele pločevine iz nerjavečega jekla, aluminija, svinca ah cinka Ta pločevina naj bo enake velikosti kot jogi in ne sme imeti nobenih razpok, rež ah lukenj. Pločevino je potrebno ozemljiti. Pred uporabo je potrebno pločevino oprati pod tekočo mrzlo vodo in jo posušiti na soncu. Sonce popolnoma očisti s sevanji »nabite« površine. Tako čiščenje pločevine je treba ponoviti vsaj enkrat letno. Vam seveda prepuščamo odločitev o tem, kateri način zaščite postelje in delovnega mesta se vam zdi najbolj ustrezen in primeren za vas. EKOLOGIJA / NEZGODE ALI KATASTROFE? Diagnoza in terapija naftnih razlitij v morje Nezgode ali katastrofe? Diagnoza in terapija naftnih razlitij Kadarkoli kak tanker izlije svoj tovor v morje, dogodek označimo za ekološko katastrofo, ki rada postane celo »doslej najve-Cja«. Nekaj dni gledamo posnetke oljastega morja, zamazane obale in zamaščenih ptic, nato pa vse skupaj utihne - do naslednjega nasedlega tankerja. Nikoli pravzaprav ne zvemo, kakšne so resnične ali celo dolgoročne posledice večjih razlitij nafte, ki jim v zadnjem Cesu sledi tudi »temeljito in drago Čiščenje«. Resnica ostaja navadno znotraj sten nekaterih raziskovalnih ustanov in znotraj ovitkov specializiranih revij za ekologijo, ki se ukvarjajo s tem, vse odkar je leta 1967 izteklo iz Torrey Canyona 120.000 ton nafte na obale Rokav-skega preliva. V resnici je vsako razlitje drugačno. Kopica dejavnikov odloča o tem, ali bo nesreča res huda, ali pa bo količina po vseh morjih razsute nafte le preprosto povečana. Tudi pri isti nesreči se ocene razsežnosti škode včasih moCno razlikujejo. PouCen je primer Exxon Valdeza, ki je leta 1989 razlil po deviških obalah Princ Williamove ožine na Aljaski 38.000 ton nafte. Na pritisk zelene javnosti primer raziskujejo še danes. Alan Maki, znanstveni sodelavec Exxona, je kmalu pričel razglašati, da obale Ožine »hitro okrevajo«. V nasprotju s tem druge raziskovalne skupine trdijo, da je bilo 36.000 zbranih poginulih ptic le drobec uničene populacije, razplojevalni sistem pešCice preživelih pa so toksični ostanki nafte tako prizadeli, da se ne množe veC. Podobno je, kot kaže, tudi z morskimi vidrami. Poginulih so našli kakih tisoč, v tkivih preživelih živali pa so Se po 4 letih strupeni ogljikovodiki, tako da vidre umirajo mlade in se ne plode veC. Strupi z dolgoročnim učinkom so ostali tudi v školjkah, ki so pomemben Člen moške prehranjevalne verige. Podatki so ponekod zelo natančni: Na Sedmih otokih pred bretonsko obalo Ze celo stoletje vestno štejejo neko posebno vrsto njork. Bilo jih je na desetti-soCe, lov pa jih je zdesetkal na vsega 1000 ob začetku tega stoletja. Od tedaj je njihovo število naraslo na 2500 parov. Nafta iz Torrey Canyona jih je spet sklestila na 400 in enajst let kasneje tista iz Amoco Cadiza na 150. Od tedaj je preteklo že 15 let, vendar vrsta ni več okrevala. Po- dobno usodo so doživele tudi druge populacije tega občudovanega ptičjega zatočišča. Občutljivi morski ptici in sesalci pa so le najvidnejši del nastale škode. Nekateri biologi trdijo, da je še hujši nevidni poboj v priobalnih mlakužah in tik nad morskim dnom, kjer se drobni živelj hrani s precejanjem morske vode, sam pa je hrana večjim živalim. Pcftapljanje oljnih madežev z despergenti tak pomor biomase Se povečuje in ponekod v Rokav-skem prelivu se je ta zmanjšala za 40 odstotkov. Usedline na dnu so kontaminirane za ped globoko, tako da je danes -15 let po drugi nesreči in 70 km vzhodno od nje - »Skoda še vedno opazna, Čeprav sorazmerno majhna«, kot pravijo raziskovalci. V onesnažena morja pa le polovica nafte prihaja z ladij in velik del tega so namerna izlitja pri Čiščenju ladijskih skladišč. Po podatkih ZN drugo polovico prispeva suhozemska industrija z majhnimi, toda trajnimi izpusti nafte, ki prav tako konca v morju. Težko je reci, katera od obeh povzroča večjo škodo. A. Mclntyre, biolog iz Aberdeena, meni, da so oljni madeži in katranske kroglice sicer ogabne očesu, da pa večje biološke škode ne povzročajo, razen tam, kjer nafta trajno curlja v morje. Temu nasprotuje nemški biolog G. Graf, Id že vrsto let zasleduje kronično onesnaževanje zaliva. Odkril je, da je v njem masovno porastel plan- Marijan Erjavec kton, nekatere večje vrste favne, predvsem občutljivejše krustaceje, pa so povsem izginile. Biolog meni, da je to bolj posledica običajnega CiSCenja tankerjev kot pa velikih razlitij v Času Zalivske vojne. Tudi sicer kaže, da je biologija akvatorijev, kronično zastrupljenih z nafto, temeljito spremenjena, predvsem na škodo ptic. Mediji o tem ne poročajo, ker jih bolj zanimajo spektakularne nesreče, ki pa proti pričakovanju puščajo včasih celo manj posledic kot pa samo CišCenje naftnih madežev. Na bretonskih obalah so težka gradbena vozi- la, ki so pospravljala nesnago iz Amoco Cadiza, napravila mnogo veC Škode kot pa nafta sama. Podobno velja za toksične di-spergente, ki jih po oljnih madežih raztresajo iz letal in plovil, pa tudi za Čiščenje z vročo paro, ki je na Aljaski dobesedno skuhala vso drobno obalno favno in floro. Bolj kot razlita količina določajo obseg škode drugi dejavniki, predvsem zemljepisna lega, vreme in bližina živalskih selisc. NajveCji oljni madež vseh Časov je tehtal pol milijona ton, ugoden veter takratnega leta 1979 pa ga je iz mehiškega zaliva odgnal na odprto morje, kjer ga je vzel Cas. Nasprotno temu pa obalna močvirja na Floridi še po 20 letih Čutijo posledice vsega 630 razlitih ton. Tudi temperatura okolja je pomembna. Hlad zavira bakteriološko razkrajanje nafte v ogljikov dvokis in vodo ter narobe. Med zalivsko vojno so razlili silne količine nafte, ki pa je sorazmerno hitro in brez hujših posledic izginila. Večina madežev je izhlapela, ostanek pa je v obliki katranskih kroglic taval naokrog in na kraju potonil. Razlitju kujejo usodo tudi morski valovi. Po brodolomu Braerja ob Še-tlandskih otokih je divje morje preprečilo nastanek večjega madeža in ptice so jo odnesle sorazmerno poceni. Lahka severnomorska nafta je hitreje hlapela in se bolje mešala z vodo kot pa težko arabsko olje. Emulzija pa je potonila in posledice pričakujejo na drobni favni pod gladino. Težko je odgovoriti na vprašanje, kolikšna je cena CiSCenja posledic talcih nezgod. Metode »prve pomoči« in »zdravljenja« se hitro menjavajo, kar je samo po sebi dovolj zgovorno. Pred 25 leti so nasedli Torrey Canyon skušali z napalom zažgati iz zraka, olje pa je ušlo in zamazalo 220 km prelepih britanskih obal. V paniki so jih posuli z 10.000 tonami toksičnega detergenta, ki je uničil Se tisto, kar je preostalo. Od tedaj je CišCenje predmet raziskav. Norvežani so na primer namerno razlili 40 ton nafte in prei-skusili na madežu kopico rafiniranih Čistilnih prijemov ter analizirali stotine vzorcev vode, vse to pa ni nie pomogalo, ko je nekaj let kasneje prav pred njihovimi obalami iz brazil- ske tovorne ladje izteklo nekaj sto ton goriva. Zagotovo so najučinkovitejše plavajoče neopren-ske zavese, ki nekaj milimetrov debele mastne cin-ke zadrže; posnamejo in vsaj delno pospravijo jih posebne Čistilne ladje. Zavese so drage, učinkovite pa le meter nad in pod gladino morja. Nafto zadrže pri valovih do jakosti 4, kar pa je le redka sreča. Naftne družbe izdelujejo detergente in vedno jih imajo na zalogi tudi za lastne potrebe. Niso nie cenejši od zaves, uporabiti jih je mogoCe tudi na razčlenjenih skalinah, imajo pa tudi blagodejen kozmetični učinek: nafta se oCesu skrije. Britanske obalne oblasti lahko na primer kadarkoli pošljejo v zrak cessno z izvidniškimi senzorji, že 30 minut kasneje pa osem starih dekot, s po 7 tonami despergenta na krovu vsake. Kemikalije razbijejo oljni madež v mleckasto emulzijo, drobne kapljice se zmešajo z globjimi sloji vode, biode-gradacija pa jih polagoma presnovi v neškodljive minerale. Uporabiti jih je treba naglo, ker se v dveh dneh oljni madež z vodo in zrakom rjavkasto speni in postane takemu čiščenju skoraj nedostopen. MeC pa je dvorezen: toksične sestavine nafte bi - puščene na površju - lahko hlapele, potopljene z di-spergenti pa zastrupljajo podmorski živelj, posebno tistega na dnu. Na Norveškem optimalne desper-gente že leta raziskuje poseben inštitut, ugotavljajo pa, da skoraj vsaka vrsta nafte terja drugačno obravnavo. Na Aljaski so uporabljali mehanska in druga fizična sredstva z zelo omejenim dodatkom dispergen-tov. Exxonovi ljudje so nafto s 1600 km dolge obale pospravljali nazaj v morje celo z vrelo paro in metlami. Prvič so - in to menda uspešno - poskusili uporabiti bakterije, ki že po naravi razkrajajo nafto. Te za svoj razvoj potrebujejo še kisik, dušik in fosfor, kar so jim dodajali v obliki tekočega in zrnatega »gnojila«, na peščenih obalah pa so razkroj še posebej kata-lizirali z oleinsko kislino. Nizke temperature biološko CišCenje seveda zavirajo in šele Cas bo pokazal, koliko bolj so si opomogla biološko kot pa mehansko očiščena področja. Bodo uspehi Exxonovih prijemov še povečali brezskrbnost kapetanov na tankerjih, ali pa bo astronomska cena takega podviga vendarle omejila njihovo plovbo po nekaterih najnevarnejših delih morja? MEDITACIJE J, Šola osebne reintegracije Ko slišimo besedo meditacija, se v nas utrinjajo najrazličnejše predstave. Domišljija nas morda popelje k osamljenemu asketu, ki TnJŽJ v svoji votlini, ali pa se spomnimo na kipce spokojno smehljajočega se Bude iz bližnjega inter-shopa... Na karkoli že pomislimo, ima to najp0' gosteje nekakšno povezavo z vzhodom, eksotiko in odmaknjenostjo od vsakdanjega življenja' So te predstave res odsev dejanskega stanja, an pa je morda pravo bistvo meditacije kje drugje- V zadnjem Času lahko pri vse večjem številu ljudi opažamo vse veC zanimanja za različne meditativne prakse. Ce bi se poglobili v vprašanje, odkod ta nenadni porast zanimanja za meditacijo, bi lahko kaj hitro ugotovili, da v velik1 večini primerov ne gre za težnjo po izmikanju pred odgovornostmi vsakdanjika, teravef predvsem za željo po izboljšanju kvalitete življenja. Sredi divjega, nevrotičnega vrveža moralne praznine sodobne civilizacije ljudje morda bolj kot kdajkoli poprej hrepenimo pa miru, notranji stabilnosti, zdravju, harmoničnih odnosih s soljudmi in iščemo pravi smisel življenja. Glavni namen meditacije je ta, da nas obrača k sebi, k svojemu pravemu bistvu, m nam tako pomaga odkrivati in uresničevati še neizkoriščene notranje potenciale za kreativno razreševanje izzivov vsakdanjega življenja. k° orodje duhovne rasti predstavlja alternativo povrSinskosti in zbanaliziranosti, ki smo ji Pn~ Ce v sodobnem svetu. Izvor meditacije je v človekovi večni potreai po stiku s svojo transcendenco, ki presega njegovo zavest o sebi kot o omejenem umrljivem bitju in ga v globinah lastnega bitja povezuje z vsem bivajočim - v potrebi po spoznanju resnice. Nastopi tam, kjer v naSem raziskovanju resničnosti čutila in razum odpovedo in nam omogoča, da postopoma, sistematično prodiramo onkraj fizičnih pojavov, čustev in misli v področje zavesti, kjer smo zliti z univerzumom, ne da bi pri tem izgubili svojo identiteto. To nam omogoči, da lahko neposredno prepoznavamo globlji smisel in pomen življenja. Čeprav je cilj pri obeh deloma enak, se meditacija razlikuje od molitve. Pri molitvi gre za bolj čustven in verski pristop, za nagovarjanje božanske instance zunaj sebe v prošnji za nekaj, bodisi da gre pri tem za materialne dobrine, izhod iz stiske, pridobitev določenih značajskih vrlin, pomoč drugim, ali za globlje spoznanje. Meditacija pa v primerjavi z molitvijo predstavlja bolj razumski pristop, ki sam po sebi ni nujno vezan na religijo. Gre za obračanje pozornosti vse globlje vase in zlivanje z božansko iskro v sebi. Zgodovina meditacije sega v obdobje preč našim štetjem. Vendar pa je bila svojčas rezervirana samo za najvišjo duhovno elito, medtem ko postaja danes dostopna vsakomur, ki zeli najti mir in se razpreti vrelcu tihe radosti v sebi. Da bi lahko bolje razumeli pomen priprave na meditacijo, proces meditacije in njene učinke, si bomo prihodnjič ogledali duhovno konstitucijo človeka. (Se nadaljuje) IZNAJDITELJSTVO / NOVA PLASTIČNA SNOV BRITANSKEGA IZUMITELJA ŽE VEDNO OSUPLJA ZNANSTVENIKE Od česalnice za dame in gospode do kemije Prosimo, zapomnite si ime Maurice Ward. Morda bo nekoč zdaj 60-letni YorksirCan omenjen skupaj s tako uglednimi imeni kot so Marconi, Edison ali Stephenson. Trenutno pa je nekdanji frizer in ekscentrični amaterski iznajditelj v središču medijske pozornosti s svojo iznajdbo snovi, imenovane Starlite. O tem smo že poročali na straneh našega Časopisa. Gre za nekakšno novo plastično maso, za katero se zdi, da ima poleg samih dobrih lastnosti še eno, in sicer neuničljivost. Medtem ko so ga prej mnogi prezirali in imeli za Čudaka in posebneža, ga zdaj nenadoma snubijo najrazličnejše vlade na svetu in ugledne korporacije. Vsi želijo videti, ali je novi polimer res tak, kot se o njem govori. »Ljudje so zelo presenečeni,« pravi Rupert Pengelley, urednik znane publikacije za obrambne zadeve Jane’s International Defense Review, svetovno znane vojaške revije, ki je pred nedavnim objavila rezultate testov Starlita in jih označila za »osupljive«. Laserski udari V eni od prvih javnih demonstracij o sposobnosti odvajanja toplotne energije je Ward obdal lupino surovega jajca s tanko prevleko Starlita in jo nato zaCel variti z varilnim aparatom. Jajce se ni skuhalo in je bilo na dotik celo hladno. Pri strožjih testih so se delci Starlita upirali temperaturi skoraj 10.000 stopinj Celzija in laserskim udarom, ki so komaj pustili kakšno sled. Sestava Starlita je še vedno skrivnost, ki je Ward noCe in noCe razkriti, vendar pa vztraja pri trditvi, da ne vsebuje strupenih snovi in da je proizvodnja preprosta. »Ce bi vam to povedal, bi ga zlahka naredili,« pristavlja izumi- Milos Krmelj telj. Nihče, niti njegov izumitelj, še ni natančno ugotovil, zakaj Starlite tako hitro odvaja toploto. »Tega ne razumem,« pravi sir Ronald Mason, nekdanji vrhovni znanstveni svetovalec pri britanskem ministrstvu za obrambo, ki sedaj svetuje tudi Wardu. »Razmišljamo o stvareh kot je plazma in refleksija radiacije. To je izpopolnjena fizika.« V obdobju, ko večina tehničnega napredka prihaja iz velikih in močnih industrijskih korporacij, izum Starlita spominja na že pozabljeni Cas iz znanega filma sira Aleca Guinnessa Človek v beli obleki, ki je govoril o odkritju Čudežne tkanine, ki se nikdar ne umaže. Brez ustreznih znanstvenih naslovov in priznanj ali celo univerzitetne izobrazbe je Ward dvajset let delal kot frizer. V sedemdesetih letih je zaCel z delom v podjetju, ki se je ukvarjalo z reciklažo. Toda že kmalu po letu 1985, ko je v pristanišču v Manchestru zgorel Čarterski reaktivec in z njim vred 54 potnikov, se je Ward odločil, da ves svoj Cas posveti izumljanju ognjevarne plastike. Po treh mesecih testiranj svojih ugotovitev v laboratoriju je prišel do formule za Starlite. To se je zgodilo leta 1986. Sam pristavlja, da ni našel nikogar, ki bi ga njegovo odkritje zanimalo. »Zadevo sem odložil za dve leti,« je povedal. Svet se je zaCel prebujati potem, ko je laboratorij za atomsko orožje, ki je dobil vzorec, potem ko ga je Ward demonstriral na TV-programu družbe BBC, leta 1990 izvedel lastne teste polimera. Znanstveniki pri britanski vla- dni ustanovi so PorjC? L da je Četrt milimetra debe kos Starlita prenesel ve kot 75 simuliranih jedrskih udarov, ki običajno uparijo pol cole debelo je klo. Oddej je zanimanje za Starlite strašansko naraslo - po njem povprašujejo ta ko japonski izdelovalci se fov kot Nasa. Starlit se lahko uporablja tako za ognjevarne naftne plošča di kot tudi za novi toplotni seit za znamenito ve- soljsko letalo vrste tle. Doslej Ward ni podpi' sal nobene pogodbe, za trjuje pa, da načrtuje še neprimerno bolj izjemne projekte. Socialna politika in socialni programi T'\ ogosto je slišati tr-l—'ditev, da Slovenija ■'*- nima socialnega Pr°grama. Ta trditev ne ustreza resnici, kar boru0 pokazali v nadaljevanju. Enoznačne opredelijo pojma socialne poli-nke teorija in praksa ne Poznata. Med številni-uu opredelitvami, ki so ati izjemno ozke (pri ^oriških družbosloven) ali pa nenavadno jtaoke (pri nekaterih zahodnoevropskih družboslovcih) za naše na-hrene še najbolj ustreza usta opredelitev, ki v socialno politiko postopno vključuje pomoč revnim (dobrodelna po-ntika), varovanje prebivalstva pred življenjski-hn riziki industrijske in Urbane družbe (zavaro- valna politika), zagotavljanje ustrezne kakovosti življenja celotnega prebivalstva (politika blaginje) z egalitarno socialno stratifikacijo na koncu (socie-talna politika). S socialnimi programi pa razumemo uresničevanje socialne politike oziroma njenih ciljev. V železni nabor socialnih programov zahodnoevropskih držav sodijo program zavarovanja pred nesrečami pri delu, program invalidskega in pokojninskega zavarovanja, program zavarovanja za primer bolezni in poroda, program zavarovanja za primer brezposelnosti in program javne pomoči socialno ogroženim družinam. Socialne programe lahko razvrščamo na različne načine: po funkcio- nalnem naCelu (programi za varstvo socialnih in človekovih pravic, za re-habiliracijo prizadetih ali poškodovanih, za preventivno in kurativno dejavnost, za dejavnosti za prosti Cas, za socialno varnost, za zaposlovanje, za stanovanjsko gradnjo in upravo, za varstvo okolja), po obsegu (splošni in izbirni programi). Možna so tudi drugačna razvrščanja: glede na področje, probleme, na prebivalstvene skupine, ki so jim namenjeni in podobno. Kot dobrodelno socialno politiko lahko opredelimo programe javne pomoči oziroma socialnih transferov nekaterim ogroženim skupinam pre- Helena Kmnar bivalstva: denarni dodatek, edini vir in nadomeščanje stroškov stanovanja po zakonu o socialnem varstvu, družbeno pomoC otrokom po samoupravnem sporazumu o socialnovarstvenih pravicah, štipendije in pravice borcev, vojaških invalidov in varstveni dodatek upokojencem. Slednji je po svoji naravi Cista socialna pomoC, Čeprav je mejen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in se financira iz pokojninskega §kla-da. Pomanjkljivost programov, ki sodijo v to skupino, je predvsem v tem, da nimajo nedvoumno opredeljenega »praga revščine« oziroma kri- terija za pridobitev pravice. Kot zavarovalno socialno pohtiko bi lahko opredelili zavarovalne programe za pokojninsko in invalidsko varstvo, programe zdravstvenega zavarovanja in programe zavarovanja za primer brezposelnosti. Vendar v pokoj-ninsko-invalidskem zavarovanju poznamo kar nekaj pravic, ki jih posamezne skupine prebivalstva ne pridobivajo po naCelu zavarovanja. Podobno velja tudi na področju zdravstvenega zavarovanja, kjer obstaja kombinacija sistema prostovoljnega zavarovanja in nekdanjega sistema obveznega zdravstvenega varstva, kjer riziki zavarovanja v glavnem niso pomembni, pa tudi zavarovalna premija ni vezana na rizike, temveč na plačilno sposobnost zavarovanca. Kot politiko blaginje pa bi lahko opredelili programe, ki jih izvajajo javni zavodi na področju neprofitne dejavnosti kot javno službo: programi na področju kultme, otroškega in socialnega varstva, dela zdravstvenih programov, ki ne izvirajo iz zavarovanja, aktivne politike zaposlovanja, šolstva, delno pa tudi znanosti. Omenjeni programi se med seboj razlikujejo glede na dostopnost uporabnikom: nekateri programi so za uporabnike brezplačni (zagotovljeni program storitev centrov za socialno delo, šole), za nekatere morajo uporabniki plačevati del cene (vrtci, nekatere kulturne ustanove, socialni zavodi), za nekatere pa morajo uporabniki ceno plačati v celoti (domovi za ostarele, pomoč družini na domu). Ugotovimo lahko, da kritiki socialnega programa pravzaprav ne razlikujejo med pojmoma socialna politika in socialni program. Bolj upravičeno bi bilo morda govoriti o tem, da država nima jasno in ustrezno opredeljenih ciljev socialne politike ali pa, da socialni programi, ki se izvajajo, ne ustrezajo v celoti zastavljenim ciljem, potrebam in pričakovanjem prebivalcev. PARADIGMA Nova zgodba »Ljudje so občinstvo, ji sedi v veliki dvorani, kjer je moralo drago Plačati svoje prostore. Ese luči v dvorani ugasnejo, da drug drugega ne vidijo, le na odru, na velikem odru pred tpinii je vse ožarjeno. Lam nastopajo v senti-nientalni igrah nekateri izbranci, ki hlinijo žalost in veselje, Ijube-zen in sovraštvo, velike strasti, ki so gibala člo-veškega življenja. Da bi nile njihove besede, ki Se jih nauče na pamet, Se bolj naravne, da bi inle njihove kretnje videti še bolj pristne in iskrene, se našemijo v nalašč za to prikrojene °bleke ter si namažejo obraze s primernimi barvami, usta rdeče, na so bolj živa, oči črne, da so bolje strastne, tisti, ki nimajo las, jih dobijo, tisti, ki jih ima-i°> jih pokrijejo z umetnimi goličavami. Okrog njih stoje na platno naslikane kulisa, ki predstavljajo la-zne pokrajine in umišljene sobe in dvorane, kod njimi, pred njimi, Za njimi in nad njimi ter od vseh strani pa se Vsipljejo nanje snopi očarujoče luči, ki vsako kretnjo igralca še bolj podčrtajo in vsako njegovo besedo še bolj Poudarijo. Občinstvo, ki sedi v temi in gleda na oder, pa ploska in se navdušuje nad temi utvarami, o katerih ve, da niso resnične, a ga navzlic temu tako prevzamejo, da jim naposled verjame in pozabi, da niso igralci vse, marveč, da stoje zadaj za kulisami odra nevidne sile, ki kulise premikajo, ki luči spreminjajo, človeške glasove ojačujejo po potrebi, celo solze in jok posnemajo, ki so vsak trenutek pripravljene, da spremene obraz igralcev s čopičem novih barv in z novo lasuljo. To je politika. V zadnjem dejanju pobere po blagajnah denar, ki ga je prineslo ljudstvo, da z njim plača prevare...« To so brutalne besede o politiki, ki jih je izrekel leta 1919 voditelj delavske stranke in kasnejši dolgoletni predsednik angleške vlade Ramsy Mac Donald. Tudi politiki tostran in onstran razmejitvene črte med evropskim mirom in evropsko vojno so pronicljivo utemeljili balkanske spopade: za pravice malih narodov, za osvoboditev zatiranih in izkoriščanih, za prelepo pravico samoodločbe narodov, za človečanske pravice, za me'dnarodno pravičnost, za zaščito narodnih in verskih manj- Milan Meden sin. za vzvišene vrednote materinega jezika in domače kulture. Najbolj zgovorna usta so te ideale slikala v najlepših barvah. Obsevale so jih najbolj očarujoče luči duhovite - na plemenite nagibe človeške duše prikrojene žive in tiskane besede. Ljudje so ploskali. Prsi so se jim v plemenitih upih bočile in v srcih so vstajali junaški sklepi o potrebah vedno novih žrtev. Na desetine modrih avtobiografij je nastalo in v tisočih modrih člankov je načrtna propaganda znala te trditve naslikati pred ljudmi v barvah neovrgljive resnice. Ljudje nosijo nove žrtve za te ideale. Prav neverjetno je, kako ljubeznivo smo poskrbeli za svoje potomce: kaj vse bodo lahko raziskovali in čitali! Zdaj pa so ostale tudi v Sloveniji od propagande le še smeti. Slobodan Miloševič je zrušil časopisno hišo Politiko v enem letu. Novi mediji niso mogli preprečiti kontaminacije. Afere Hit-Vis je pokopala slovensko zgodbo o neodvisnih poročevalcih v slabem tednu. Politiki in državni organi zasipajo javnost z nebistvenimi podatki, da bi prikrili resnico o gospodarski agoniji Slovenije. Pred kom? Gre namreč za to, da Slovenija nikoli več ne bo določala strategije svojega razvoja. Strategija je v rokah tistih, ki v modernem svetu obvladujejo denamo-blagovne tokove. To pa niso razsute slovenske banke, politične stranke, skupščina, vlada in obveščevalne službe. Samo -kakršen bo zunanji politični in gospodarski interes, takšno vlogo bo dobila Slovenija. Vzemimo, da je vsaj ekspertom jasno, kaj se bo zgodilo v naslednjih tednih, če tečaj tolarja ne bo popustil za skoraj 25 odstotkov na mesec. Na cesto bo vrženih v dveh mesecih novih 25.000 delavcev. Toda tečaj tolarja mora ostati razmeroma stabilen, da ne izbruhne inflacija. To je pogoj mednarodnih finančnih institucij. Teh dejstev slovenske afere ne morejo utišati. Zato so začeli politiki paralelno z aferami lansirati, da je treba počakati na lastninjenje. Lastninjenje razumejo stranke kot prelokacijo kapitala med črne in rdeče strukture. Toda nihče noče jasno povedati, kaj je pravzaprav bistvo go- spodarskega uspeha. Najbrž samo to, da podjetja prodajajo svoje izdelke za več, kot stane njihova produkcija. Koliko pa je takšnih podjetij v Sloveniji? Vsak dan manj. Kaj naj si torej delijo črni in rdeči lastniki? Simulirajmo domnevo, da bi skušali politiki naplahtati javnost s kolektivnim podjetništom z glasovanjem o tržnih ciljih. Tisti, ki bi glasovali proti, ker ne dosegajo konkurenčnih cen - bi svoje delnice prodali na borzi. Tega pa lastniki delavskih delnic ne morejo storiti, ker se s tem odpovedujejo svojim službam. S tem omejujejo tudi razvoj uspešnih podjetij, ker jih davi država z višjimi davki. Težava s stroški je tudi v tem, ker se je odločila slovenska politika zgraditi državo po arhaičnem vzorcu: s ceremonialno patetiko rdečih preprog. Fantje so namreč povsem brez smisla za plebejsko racionalnost. Kaj je potemtakem bistvo parade vishit? Na koncu tega dramoleta bodo tako izbrani grešni kozli - to spada k predstavi. Bistveno bi bilo jasno povedati kriterije gospodarske uspešnosti za podjetja. Vsako podjetje mora biti finančno neodvisno od drugih. Podjetja morajo medsebojno tekmovati pri prodaji in nakupih. Nosilci odločanja v podjetjih so le tisti, ki so odgovorni za sprejemanje poslovnih odločitev. Na dlani je, da nesposoben podjetnik -dolgo časa tudi lastnik ne bo. Vlada mora omogočiti, da prideta v čim. enostavnejših formalnih postopkih do izraza talent in podjetništvo. Toda če pozorno poslušate javno nastope politikov in vprašanja državljanov predsedniku republike -boste opazili, da se politiki radi razglašajo za nepristojne. Probleme podtikajo vladi. Vlada, ki bi imela odgovore na vsa vprašanja - spada v avtarkičen model države. Vendar zakaj ne bi politiki kar naprej kompliciran in strašili ljudi? Namesto da bi združila Slovenija preostanke svojih podjetniško-pro-ducentskih potencialov (zametek zanimive osi predstavlja na primer Krekova banka) - jamra kot zlodej v žegnani vodi. Drugega načina za kooperativnost s svetom in ohranitev minimalnih atributov nacionalne sa- mostojnosti enostavno ni. Staromodne strankarske zdrahe Sloveniji ne bodo pomagale. Glede tega je rezultat vselej predvidljiv: na začetku tega stoletja je prišlo tudi pri Poljakih tako daleč, da že niso mogli za razne demokratske stranke (narodni demokrati, socialni demokrati, krščanski demokrati itd.) več najti pridevnika. Zato so imeli avstrijski Poljaki celo brezpridevni-ške demokrate! Kogar v Sloveniji mika potepanje v teh smereh, ker politiki radi brskajo po katastrskih in zgodovinskih mejah, mora prebrati vsaj še ruskega letopisca Nestorja, ki nam je ohranil najstarejša domača poročila iz skupnega življenja vseh Slovanov. Med slovanskimi rodovi najdemo tudi Gorutane (Slovence). Živeli naj bi v neki zvezi pod vodstvom slovanskega rodu Du-lebov. Država je bila bogata, a reda v njej ni bilo. Zato so odšli odposlanci k tujcem -Varjagom - in jih prosili za pomoč. Prišli so trije bratje: Rusik, Sincus in Truvor in jim začeli vladati... I-] Greenpeace televizija "T Tr Gogi je završalo. \/ Zgodil se je »Dogo-» dek« (namenoma apostrofiran in z veliko začetnico). V Četrtek so ugra-bili novinarje. Grozljivo, so verjetno pred televizijski-hn ekrani pojamrali tisti, ki menijo, da je ugrabitev novinarjev že zaradi njihove »borčevske« drže bržkone bogokletno dejanje. Tisti drugi, predstavniki »razžaljenih in jeznih« so -najbrž - pri večerji udarih Po mizi in skozi zobe iztisnih, kako prav jim je, no- vinarjem. Kaj pa vtikajo nos tja, kamor ni treba. Teh radikalcev je bilo nedvomno manj kot prvih. Toda kaj se je pravzaprav zgodilo? Nie - Ce seveda izvzamemo tistih nekaj zaušnic, ki sta jih bila deležna novinarja Rovan in Jerman ter snemalec Grajželj. Te nikakor niso bile na mestu. Sicer pa se ni zgodilo praktično nie. Vsaj nie zelo pomembnega. Dogodek so naredili v vašem televizijskem sprejemniku. Tam so se namreč odločiti, da je treba skoraj polovico televizijskega dnevnika nameniti inkriminirani vasi bogu za hrbtom. Priznati je treba, da je bila zadeva izvrstno dramaturško zastavljena. Najprej »hig-hlight«, nato resen obraz voditelja in besede v-vasi-Kališevec-so-ugrabili-na-šega-novinarja za uvod. Sledijo izjave odgovornih (med njimi tudi lucidna Gregor Kozovinc izjava ministra Jazbinška, da je dogajanje v Katiševcu v pristojnosti notranjega ministrstva in da ministrstvo za okolje nima nie s tem), za konec pa še sveže poročilo s terena in rariteta na naši televiziji - helikopterski posnetek kraja dogajanja. Za kaj je torej šlo? Televizijci so se očitno odločili, da bodo slovenski javnosti - pravzaprav tistim šestdesetim odstotkom populacije, ki redno spremlja tv dnevnik - uprizoriti spektakel. Uspelo jim je. Ugra-bljeni nesrečniki so bili vec kot primeren izgovor za preskus profesionalnih sposobnosti, nujno potrebnih za »delanje televizije«. In v najboljši maniri ekskluzivizma, ki dela elektronske medije tako zelo atraktivne, je stekla akcija, dostojna velikih te- levizijskih hiš. Vse skupaj je imelo le eno samo napako - pri izbiri dogodka so brcniti v temo. Kljub vsemu pa so »ugrabljeni« novinarji doživeti svojih pet minut in nie Čudnega ne bi bilo, Ce bi se Goran Rovan v enem od naslednjih tv dnevnikov pojavil v vlogi hrabrega - v gojzarje in zaščitni jopic oblečenega - raziskovalnega novinarja, ki brez kančka strahu intervjuja kočevske medvede. Torej, televiziji je uspel še en spektakel, novinarjem je bilo dano igrati heroje. Kaj pa vaščani Kali-ševca? Videti je, da so tudi oni zmagali. Z dejanjem, ki se resnici na ljubo ne more meriti z ugrabitvijo letala, vendar pa je - predvsem po zaslugi televizije - v javnosti poželo veC kot zadovoljivo pozornost, so si praktično že zagotoviti, da v posavskih hribih skladišča za jedrske odpadke ne bo. In za to je pravzaprav tudi šlo. Majniška meditacija Davnega leta 1968 sem si drznil napisati dolg polemičen članek zoper tedanje kulturniške korifeje kot so bili J. Vidmar, Bor, Štiglic, Mitja Mejak, Tone Svetina, Ribič, Bevk, Batič, Lakovič, Kosmač, Jakac in Gra-b e 1 j š e k . Spominjam se žalostnega in prestrašenega obraza svoje matere. Bala se je, da me bojo zaprli. Nekoč v času moje zrelejše oporečniške dobe mi je telefonirala gospa, ki je prej nisem poznal, danes pa sva v isti stranki. Po telefonu ni hotela govoriti, zato sva se sestala na prostem, »da naju ne bi kdo slišal«. Rekla mi je: »Profesor, pazite nase, zelo vas imajo na piki. Moj sosed - ki je pomemben novinar - mi je zadnjič rekel, da vas bodo ubili.« Ruski zunanji minister Kozirev mi je nekoč razlagal, da mu je bila njegova mati odsvetovala druženje z Jelcinom, češ da se niti predsednik niti on ne zavedata, česa so sposobni njuni nasprotniki. Nekoč mi je dobronamerni član ZK rekel, da so v neki partijski družbi govorili o meni in da so me imenovali »pisunsko barabo«. Prav dobro se spominjam, kako so nas (oblastniki) oštevali in nam grozili zaradi 57. številke Nove revije; kako so se norčevali zaradi »pisateljske ustave« in kako so nas napadali zaradi Majniške deklaracije, v kateri smo leta 1989 zahtevali samostojno državo in parlamentarno demokracijo. Teh anekdot in teh časov se ne spominjam po naključju. Dva dni nazaj sem po televiziji gledal ministrskega predsednika, ki je sredi govora o uspehih svoje vlade nenadoma imenoval svoje poslanske kolege »rogovileže«. Mimogrede je omenil, da vlada ne more ravnati tako neodgovorno kot parlament. Obtožbe na svoj račun in na račun svojih ministrov je gladko zavrnil. Nehote mi je prišla pred oči podoba iz starih časov. Ko se je na televiziji pojavil Tito ali kak visok politik, smo vedno postali nekako nemirni. Ponavadi so najprej povzdigovali dosežke socialistične graditve, nato so govorili o nepoštenih in razvajenih intelektualcih, ki »vtikajo palice v kolesa«. Od groženj z zapiranjem smo po vsej verjetnosti še daleč, toda posamezna znamenja niso ravno simpatična. Med njimi je najnevarnejše poniževanje parlamenta. Njegovi poslanci imajo včasih nenavadna stališča, toda nobena demokratična vlada si ne more privoščiti, da bi jih podcenjevala. Tokrat je podcenjevanje namenjeno poslanskim razpravam o najvažnejših problemih Slovenije: o meji s Hrvaško, o zakonih v zvezi z lastninjenjem, državljanstvom, gospodarskimi družbami in javnimi službami... Slovenska vlada najprej ni dovolila javne seje državnega zbora o zemljevidih, ki sta jih medtem objavila vsaj en slovenski časopis in hrvaška televizija (pogovor z Davorinom Rudolfom). Nato je s preglasovanjem razorožila opozicijo, da ni mogla postaviti vprašanja, kako daleč so pogovori o cestnih koridorjih, ki so jih predlagali Hrvati (menda pričakujejo, da bo Slovenija čimprej zgradila avtocesti na relacijah Sentilj-Zagreb in Trst-Reka, hrvaškim vozilom pa dovolila prehod slovenskega ozemlja brez mejne kontrole). Blokada parlamenta, ki jo je povzročila sama vlada, gotovo ne bo izboljšala pogajalskih pozicij slovenske strani. Koalicija tudi ni dovolila razprave o strateških vidikih naših odnosov s sosednjo državo, recimo o politiki, ki ni dovolj pripravljena za spopad z idejo o nekakšni novi jugoslovanski skupnosti. S tem se je vlada, ki je ob svojem začetku .s fanfarami oznanila, da je »končno speljal vlak« (dobrih odnosov s Hrvaško), izognila vprašanju, od kod nenadno in silovito poslabšanje. Toda ni se in se ne bo izognila odgovornosti za težave in nerešena vprašanja. Morda bo tudi takrat za krivce razglasila »rogovileže« iz opozicije, za dokazovanje takšne krivde pa se bo morala zelo potruditi. Pred nekaj dnevi me je ameriški ambasador povabil na sprejem ob uradnem nastopu službe v Ljubljani. Na tem sprejemu sem se zapletel v kratek pogovor s soprogo znanega slovenskega poslovneža. Vprašala me je, kaj počnem - zdaj, ko nisem več minister? Možu je bilo nerodno in je odgovoril namesto mene, da sem poslanec in da je to pomembna funkcija. »Samo poslanec?« je razočarano vprašala spoštovana gospa. »Samo poslanec!« sem odgovoril. Po poti domov sem po tihem še enkrat ali dvakrat ponovil svoj odgovor. Počutil sem se lahek in razigran. Nastajal je večer, zapihal je svež veter, globoko sem vdihnil svobodni zrak pod krošnjami šuštečega in lesketajočega se drevoreda pred NUK-om. Tam sem, kjer sem bil. Tak kakor nekoč. Opozicionalec. Plemeniti gospe pa sem pozabil omeniti, da pišem kolumen za Republiko. Sumim jo, da časnikov ne bere. MENJALNIŠKI TEČAJI 28. maj 1993 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajn A Banka 70,15 71,50 9,94 10,10 7,65 7,85 Avtohiša* 70,00 70,90 9,90 10,30 “ 7,60 7,95 Atelje 92' 70,35 71,60 9,90 10,30 7,62 7,85 Ažur Grosuplje 70,50 71,50 9,80 10,30 7,60 7,95 Banka Vipa 70,10 71,25 9,95 10,10 7,70 7,88 Bobr Trzin in Fužine 70,50 71,10 9,95 10,20 7,70 8,00 BTC Terminal Sežana 70,30 71,50 . 9,95 10,20 7,72 7,90 BTC d.d. Ljubljana 69,00 71,40 9,70 10,15 7,60 8,00 Burin Moste* 70,60 71,30 9,80 10,30 7,70 7,95 Burin Center* 70,65 70,95 9,90 10,20 7,75 7,95 Come 2 us 70,40 71,00 9,95 10,10 7,60 7,80 Dom Kaffe* 70,20 71,00 9,95 10,09 7,70 8,00 Dom na trgu 70,40 70,99 9,95 10,09 7,75 7,92 Emona Globtour* 70,30 71,30 9,90 10,20 7,50 7,79 Eros Ljubljana 70,50 71,00 9,95 10,10 7,70 7,90 Eros Kranj 70,60 71,00 9,90 10,17 7,70 7,95 Eurotours International 70,10 71,50 9,90 10,10 7,70 7,95 Feniks Koper 70,10 71,40 9,95 10,10 7,60 7,89 Feniks Markovec Koper 70,12 - 9,96 10,11 7,60 7,88 Feniks Portorož 70,10 71,40 9,97 10,14 7,60 7,89 Fiba Koper 70,30 71,20 9,96 10,19 7,68 7,89 Firadas 70,05 71,90 9,90 10,30 7,35 7,85 Galileo - Kozina 70,40 71,70 9,80 10,20 7,60 7,80 Golfturist Domžale 70,40 71,40 9,80 10,20 7,60 8,00 Hida* 70,85 70,95 10,00 10,05 7,82 7,87 Hipotekarna banka Koper 70,00 71,40 9,90 10,20 7,60 7,90 Hram Rožice Mengeš 70,70 71,00 10,00 10,10 7,65 7,95 Ulrika Ilirska Bistrica 70,35 71,50 9,95 10,25 7,73 7,89 Ulrika Slovenj Gradec 70,70 71,49 9,95 10,09 7,66 7,88 Ulrika Postojna 70,35 71,50 9,95 10,25 .7,74 7,89 Ulrika Sežana 70,70 71,25 9,95 10,09 7,74 7,89 Ulrika Podgrad 70,05 71,70 9,95 10,30 7,65 7,95 Italdesign Nova Gorica 70,00 71,20 9,90 10,10 7,68 7,85 Klub Slovenijales 70,00 71,40 9,70 10,20 7,70 7,95 Komercialna banka Triglav 70,30 71,50 9,95 10,18 7,70 7,95 Kompas Hertz Celje* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Velenje* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Idrija* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Tolmin* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Novo Mesto* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Krško* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Bled* 70,30 71,00 9,95 10,10 7,50 7,90 Kompas Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor Kompas Holidays 70,30 70,30 71,00 71,00 9,95 9,95 10,10 10,10 7,50 7,50 7,90 7,90 70,60 70,82 9,90 10,05 7,70 7,90 Liberias Koper 70,45 71,20 9,97 10,10 7,70 7,87 Ljubljanska banka d.d. 70,03 72,40 9,90 10,29 7,50 7,95 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 69,80 71,50 9,92 10,16 7,40 7,79 LB Dolenjska banka NM 70,00 72,40 9,90 10,30 7,65 7,95 LB Komercialna banka NG 70,00 71,95 9,68 10,41 7,30 7,89 LB Kreditna banka MB d.d. 69,60 71,10 9,85 10,10 7,55 7,97 LB Splošna banka Celje 69,50 71,70 9,74 10,19 7,46 7,81 LB Splošna banka Koper 70,04 71,86 9,95 10,33 7,52 8,10 Ma Vir 70,50 71,20 9,90 10,15 7,70 8,00 Madai Nova Gorica* 70,20 71,20 9,96 10,10 7,73 7,85 Madai Šempeter* 70,20 71,20 9,96 10,10 7,73 7,85 Media* 70,50 71,10 9,95 10,10 7,70 7,95 Moneta Invest 70,75 70,84 9,96 10,05 7,77 7,85 Niprom 1,11 70,70 70,90 10,00 10,10 7,80 7,90 Otok Bled 70,20 70,99 9,93 10,00 7,58 7,75 Optimizem Lož* 70,20 71,60 9,95 10,25 7,55 7,80 Optimizem Postojna 70,25 71,60 9,95 10,35 7,75 7,93 Petrol* 70,60 70,95 9,80 10,05 7,80 7,90 Pigal Solkan * 70,10 71,30 9,95 10,10 7,70 7,90 Pigal Kobarid * 70,10 71,30 9,95 10,10 7,70 7,90 Pigal Obutek * 70,10 71,30 9,95 10,10 7,70 7,90 Pigal Diskont * 70,10 71,30 9,95 10,10 7,70 7,90 Poštna banka Slovenije* 69,00 71,10 9,60 9,90 7,40 7,90 Probanka Maribor 69,60 71,60 9,90 10,10 7,55 8,00 Publikum Ljubljana 70,60 70,70 9,95 10,01 7,72 7,89 Publikum Celje 70,70 71,30 9,70 10,09 7,60 7,81 Publikum Dobova 70,50 71,60 9,95 10,15 7,49 7,90 Publikum Kostanjevica 70,50 71,60 9,95 10,15 7,49 7,90 Publikum Krško 70,50 71,60 9,95 10,15 7,49 7,90 Publikum Maribor 70,00 70,68 9,85 10,00 7,68 7,88 Publikum Metlika 70,50 72,10 9,90 10,10 7,70 7,95 Publikum Mozirje 70,00 71,48 9,85 10,12 7,70 7,85 Publikum Novo Mesto 70,50 72,10 9,90 10,10 7,70 7,95 Publikum Piran 70,15 71,29 9,90 10,08 7,65 7,89 Publikum Tolmin 70,55 71,49 9,92 10,25 7,73 7,87 Publikum Sevnica 70,30 71,00 9,95 10,30 7,60 7,90 Publikum Šentilj 70,00 71,09 9,80 10,09 7,68 7,88 Publikum Šentjur pri Celju 70,60 71,25 9,90 10,10 7,60 7,90 Publikum Trebnje 70,10 71,70 9,92 10,19 7,60 7,90 Publikum Zagorje 70,00 71,20 9,92 10,15 7,60 7,78 Publikum Žalec 70,60 71,25 9,70 10,09 7,60 7,90 Shalaby Koper 70,00 71,20 9,90 10,20 7,68 7,88 SKB banka d.d.* ** 70,50 71,05 10,02 10,09 7,64 7,74 Slovenijaturist Jesenice 70,20 71,30 9,95 10,08 7,70 7,90 Slovenijaturist Ljubljana 70,30 71,00 10,00 10,15 7,70 7,90 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 70,60 71,25 9,97 10,10 7,65 7,85 Slovenijaturist žel. p. Maribor 70,15 71,90 9,97 10,10 7,20 7,80 Slovenska Investicijska banka 69,80 71,20 10,00 10,15 7,65 7,90 Sonce 70,60 70,90 9,80 10,08 7,80 7,96 Tori 70,75 71,20 9,90 10,20 7,60 7,95 Tartarus Postojna 70,18 71,67 9,95 10,31 7,68 7,97 Tentours Domžale 70,10 71,15 9,80 10,15 7,65 8,00 Tourist Service Portorož 69,30 71,00 9,60 10,10 7,57 7,97 Upimo 70,70 70,80 9,95 10,07 7,75 7,92 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:" “ Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7-00 do lO.OO Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 103 z dne 28. maja 1993 — Tečaji veljajo od 29.5.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 . * 75,2595 75,4860 75,7125 Avstrija 040 šiling 100 972,5307 975,4571 978,3835 Belgija 056 frank 100 332,9816 333,9836 334,9856 Kanada 124 dolar 1 86,0853 86,3443 86,6033 Danska 208 krona 100 1786,0296 1791,4038 1796,7780 Finska 246 marka 100 2017,3238 2032,3167 2038,4137 Francija 250 frank 100 2026,2197 2032,3167 2038,4137 Nemčija 280 marka 100 6843,0253 6836,6161 6884,2069 Grčija 300 drahma 100 — 50,5437 50,6953 Irska 372 funt 1 — 167,4722 167,9746 Italija 380 lira 100 7,4110 7,4333 7,4556 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 4,7000 Japonska 392 jen 100 101,9953 102,3022 102,6091 Nizozemska 528 gulden 100 6097,1355 6115,4819 6133,8283 Norveška 578 krona 100 1608,1110 1616,9498 1617,7886 Portugalska 620 escudo 100 71,1675 71,3816 71,5957 Švedska 752 krona 100 1511,6243 1516,1728 1520,7213 Švica 756 frank 100 7645,7121 ■7668,7183 7691,7245 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 170,2545 170,7668 171,2791 ZDA 840 dolar 1 109,0778 109,4060 109,7342 Evropska Skupnost 955 ECU 1 133,1379 133,5385 133,9391 Španija 995 peseta 100 86,1537 86,4129 86,6721 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov ________________________Banke Slovenije na dan 29. MAJA 1993 št, dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski dei (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 648,527 684,627 1,333,155 12 129,7055% 137,2723% 133,3155% 100,000 64,853 68,463 133,315 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 642,323 670,144 1,312,467 129 98,8190% 103,0991% 100,9590% 130,000 64,232 67,014 131,247 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 28. MAJ 1993 i vSLTza 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Hida* 4,00 5,30 Hipotekarna banka Koper 2,00 4,00 Italdesign 4,00 6,00 Ubertas Koper 4,00 5,30 LB Kreditna banka Maribor* 4,20 6,20 MA Vir 4,00 5,90 Niprom 1,11 4,50 6,00 Sonce 4,00 5,50 Tentours Domžale 4,00 7,00 Tori 4,50 6,00 Upimo 4,00 6,00 Tečaj velja danes: 23. APRILA 1993 v LIRAH I valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 1488,00 1535,00 nemška marka 940,00 960,00 francoski frank 276,50 285,50 holandski gulden 830,00 867,00 belgijski frank 45,50 46,80 funt Sterling 2318,00 2392,00 trski Sterling 2290,00 2397,00 danska krona 244,00 251,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1178,00 1216,00 japonski jen 13,40 14,00 švicarski frank 1033,00 1056,00 avstrijski šiling 132,50 136,80 norveška krona 220,00 228,00 švedska krona 202,00 209,00 portugalski eskudo 9,80 ” 11,00 španska peseta 12,60 13,75 avstralski dolar 1055,00 1095,00 HUF 10,00 15,00 ECU - - slovenski tolar 13,70 14,60 hrvaški dinar 0,60 0,80 28. MAJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,0500 11,5500 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt Sterling 17,1500 18,9500 švicarski frank 770,0000 800,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 205,0000 213,0000 holandski gulden 614,0000 638,0000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7440 0,7840 danska krona 180,5000 187,5000 norveška krona 162,5000 169,5000 švedska krona 153,0000 160,0000 finska marka 203,0000 213,0000 portugalski escudo 7,2000 7,6000 španska peseta 8,7000 9,2000 japonski jen 10,2000 10,6000 slovenski tolar 9,8000 10,4000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute, Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. J 23. APRILA 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 1490,00 1535,00 nemška marka 939,00 959,00 francoski frank 276,00 288,00 holandski gulden 830,00 850,00 belgijski frank 45,30 46,60 funt Sterling 2320,00 2375,00 irski Sterling 2280,00 2330,00 danska krona 245,00 255,00 grška drahma 6,60 7,60 kanadski dolar 1180,00 1215,00 slovenski tolar 13,90 14,60 švicarski frank 1033,00 1053,00 avstrijski šiling 133,00 137,00 ■ n 1 ■! * j j * J Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. maja 1993 od 00,00 ure dalje - ! ZA DEVIZE— država valuta enota nakupni ^prodajni__. Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni, Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 konkre trgu de 995,2664 2073,5883 7003,0000 7,5842 174,2346 111,6278 stnih poslih je mo; viz oz. poseben c 998,8194 2080,9908 7028,0000 7.6113 174,8566 112,0263 >no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajnL Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih dos DEM DEM ih ie možn 70,30 70,10 o odstODanie /ffvO 70,40 ?. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 29. maja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajn^ Creditansfalt- Nova banka Bank Austria UBKbanka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke rije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,35 70,10 70,30 70,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma tkup prilivov llvih in nakuf io kupovati dadu s tekst RRFLR ifigi 26. APRILA 1993 I v LIRAH J valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar ECU Evropska sk. — nemška marka — francoski frank" šiling ■■■■ — s holandski florinf — belgijski frank španska peseta — danska krona — irska lira grška drahma — portugalski escudo — kanadski dolar — ■ japonski jen — ^ j švicarski frank — avstrijski šiling — norveška krona švedska krona finski mark avstralski dolar — - 28. MAJ 1993 1 v DEM J valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar - 1,594 - francoski frank 11111 29,610 - nizozemski gulden - 89,100 - belgijski frank - 4,866 • španska peseta iiiiiSi 1,259 - danska krona - 26,100 - kanadski dolar - 1,258 - japonski jen - 1,490 - švicarski frank 111,730 - avstrijski šiling - 14,212 - v italijanska lira 1,083 - švedska krona 1.C - . v i 22,090 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 28. MAJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,25 10,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,80 10,60 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,50 10,20 Italija Kmečka banka Gorica Italija Tržaška kreditna banka DEVIZNI TRG BEOGRAD 28. MAJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 777800 780100 782400 Francija frank 100 1623900 1628800 1633700 Nemčija marka 100 5467300 5483800 5500300 Italija lira 100 5994 6012 6030 Švica frank 100 6115000 6133400 6151800 ZDA dolar 1 88697 88964 89231 V.Britanija funt 1 137969 138384 138799 Opomba: povzeto po Reuterju 29. MAJ 1993 Z/ l DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 21498,8576 21563,5482 21628,2388 Kanada dolar i 1914,1555 1919,9152 1925,6749 Francija frank 100 44814,1664 44949,0134 45038,8604 Nemčija marka 100 151244,9000 151700,0000 152155,1000 Italija lira 100 163,7982 164,2911 164,7840 Japonska jen 100 2261,8675 2268,6735 2275,4795 Švica frank 100 169395,9517 169905,6687 170415,3857 Velika Britanija funt 1 3770,8378 3782,1844 3793,5310 Slovenija tolar 100 2100,0000 ZDA dolar 1 2423,5483 2430,8480 2438,1333 | Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. - 1 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji. prodajni Avstrija šiling 100 1074,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030.40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 ________ ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / EKONOMIJA MADŽARSKA / NAPOVEDI NOVICE Clinton je dobil podporo za svojo davčno politiko Američani bodo v prihodnje plačevali višje davke Washington - v n jtek je ameriški Predsednik Bill Clinton Predstavniškem do-u kongresa dosegel ejvecjo zmago v svo-iem kratkem predsedni-,yaniu' Z majhno ra-iko glasov so sprejeli «avcni program, ki bo a 337 milijard dolarjev RtanjSal proračunski eeticit in je bistvo nje- ®osP0(^ars^e8a Glasovali so z 219 glasovi za in 213 proti. Prejetje programa mo-a potrditi Se senat, v katerem bo moral Clin-0lr Se enkrat pojasniti Ptiv obdavčitve ener-gentov (zaradi slednjih Program skoraj ni bil prejet v spodnjem dohoda prva stopnja rnage je bila za Belo *fo zelo dobrodošla, ,a) )e že postala tarCa Kontroverznih kritik. V ongresu so demokrati ^klikali in ploskali, ko )e olektronsko glasovalo pokazalo, da je pre-s?žena nujna meja 217 glasov. Clinton se je še jsti večer pojavil pred ®. vizijskimi kamera-mi Pred Belo hišo: »Da-aes je predstavniški °ni omogočil Ameriki, a Premaga gospodar-ski zastoj.« Pred glaso-vanjem je v kongresu Potekala večurna ostra debata. Predsednikov načrt je kombinacija zmanjševanja državnih stroškov in skoraj rekordnega povečanja davkov, da bi se proračunski primanjkljaj v naslednjih petih letih zmanjšal za 337 milijard dolarjev. DavCno stopnjo za najvišje osebne prejemke je s 34 odstotkov povečal na 36 za družine, ki zaslužijo veC kot 140.000 dolarjev po vseh odbitkih. Najvišjo davčno stopnjo za korporacije je dvignil na 35 odstotkov in določil tudi nove limite pri odbitkih za izvršena plačila. Načrtovano je tudi povečanje zneska za socialnovarstveno podporo - nekateri prejemniki podpore morajo namreč plačati davek. V urbanih območjih bodo ustvarili industrijske cone, ki naj bi spodbudile gospodarski razvoj. Glede zmanjšanja proračunskih stroškov je po načrtu predvidena redukcija za 87 milijard dolarjev (ki vključuje zdravstveno varstvo in subvencije za kmetovalce). NajveCje težave pri glasovanju so povzročili novi visoki davki. Po besedah predsednika komiteja za energetiko in trgovino demokrata Johna Dingella dejansko zmanjšanje primanjkljaja zahteva pogum in pripravljenost David Lawsky/Reuter sprejeti rizik. prav Clintonovi ukrepi Kljub njegovim bese- prinašajo nove davke dam so številni demo- na dohodek, ki naj bi v krati neradi potrdili no- proračun prispevali 115 ve davke v višini 250 milijard dolarjev, je bila milijard dolarjev. Ce- sporna zlasti tista točka v njegovem programu, ki govori o davku na energente. Ta naj bi prinesel 72 milijard dolarjev. Med debato v predstavniškem domu so republikanci napadli ravno davek na energente. Tudi stroške v Beli hiši bodo poravnali z višjimi davki Z rastjo ne bo nič Trgovinski primanjkljaj naj bi narasel do milijarde dolarjev Michael Shields/Reuter BUDIMPEŠTA - Madžarska je spremenila svoje napovedi o triodstotni gospodarski rasti v letu 1993, za katerega zdaj napoveduje v najboljšem primeru stagnacijo gospodarstva. Velik padec izvoza in manjše domaCe povpraševanje bosta še naprej obremenjevala gospodarstvo in preprečevala njegov razcvet, je sporočilo finančno ministrstvo. Po najnovejših podatkih napovedi o rasti bruto domačega proizvoda, ki naj bi naraščal od nie do tri odstotke, niso veC realne. BDP bo po vsej verjetnosti dosegel lanskoletno raven, Ce bodo okoliščine neugodne, pa se bo lahko zmanjšal za dva ali bi odstotke. Te spremenjene napovedi pomenijo slabo novico za milijone Madžarov, ki hrepenijo po materialnih dobrinah, ki naj bi jih po 40 letih komunističnega centralno-planske-ga gospodarstva prinesel kapitalizem svobodnega tržišCa. Ministrstvo je moralo svoje napovedi o izvozu za leto 1993 znižati kar za 5 odstotkov v primerjavi z prvotnimi napovedmi, ki so govorile o 5 do 7 odstotkih povečanja rasti. Zadnja napoved odraža skoraj 30-odstotno zmanjšanje izvoza v prvem Četrtletju letošnjega leta. Težave pri preobrazbi madžarskega gospodarstva, manjši pridelek kot posledica lanskoletne suše in naraščajoči protekcionizem Zahoda so skupaj prispevali k manjši prodaji na tujem. Tudi uvoz se bo v skladu s sedanjimi pričakovanji zmanjšal, nikakor pa ne bo dosegel zajetnih 6 do 8 odstotkov, kot so prvotno načrtovali. Ministrstvo prav tako predvideva primanjkljaj deviznih sredstev med 200 in • 600 milijoni dolarjev, namesto napovedane uravnotežene bilance, kakor tudi trgovinski primanjkljaj, ki temelji na najnovejših carinskih podatkih in bo znašal med 700 milijoni in milijardo dolarjev (in ne 100 do 300 milijonov dolarjev veC, kot so napovedovali). Drobnoprodajne cene se bodo v letu 1993 dvignile v povprečju za 20 do 22 odstotkov. To je sicer nekoliko manj kot lani, ko so povprečno zrasle za 23 odstotkov, a še vedno veC od prvotno napovedanih 14 do 17 odstotkov. Letošnje cene so se do aprila dvignile za 22, 8 odstotka. Podatki tudi kažejo, da se je madžarski gospodarski obseg leta 1991 zmanjšal za 11, 9 odstotka, lani pa še za nadaljnjih 5 odstotkov. Rusija dobila posojilo Evropske banke LONDON - Evropska banka za obnovo in razvoj (-EBRD) je Rusiji odobrila posojilo v višini 174, 3 milijona ameriških dolarjev za modernizacijo proizvodnje nafte v zahodni Sibiriji, so sporočili iz te pomembne finančne institucije. Posojilo bo uporabilo združenje naftne industrije Pumeftagas za opremo 300 vrtin v naslednjih treh letih. Vrednost celotnega projekta znaša 211, 3 milijona ameriških dolarjev. Rusija bo vanj vložila 31 milijonov dolarjev, preostalih 6 milijonov pa Nizozemska. (STA/Reuter) Nizka brezposelnost na Japonskem TOKIO - Stopnja brezposelnosti na Japonskem je aprila že Četrti mesec zapovrstjo ostala nespremenjena, na nizki ravni 2, 3 odstotka aktivnega prebivalstva, je sporočila japonska vlada. Nazadovanje gospodarske aktivnosti pa vedno bolj povzroča negotovost na trgu delovne sile, saj je bilo japonsko gospodarstvo aprila sposobno ponuditi samo še 84 delovnih mest na sto iskalcev zaposlitve, marca pa 88 prostih mest. Konec aprila je imela Japonska 1, 57 milijona nezaposlenih od 66, 3 milijona aktivnega prebivalstva, kar je manj kot konec marca, ko je bilo prijavljenih 1, 68 milijona iskalcev zaposlitve. (-STA/AFP) Hrvaška ima dovolj elektrike ZAGREB - Hrvaška brez Dalmacije porabi dnevno 22 milijonov kilovatnih ur električne energije, ki jih za zdaj pridobiva iz domačih elektrarn, je izjavil Jakov Sinopčič, šef dispecerske službe hrvaškega elektrogospodarstva. Izpad JEK na Hrvaškem nadomeščajo s polno proizvodnjo termoelektrarn Sisak in Reka ter treh hidroelektrarn na Dravi in ene v Senju. Termoelektrarne proizvedejo dnevno okoli 17 milijonov, hi-droelektame pa 5 milijonov kilovatnih ur elektrike. Jakov Sinopčič je napovedal, da bo Hrvaška morala v prihodnjih dneh najverjetneje elektriko uvoziti, o Čemer se že dogovarjajo. (STA) Pogajanja o zaščiti naložb BONN - V nemškem ministrstvu za gospodarstvo v Bonnu so se v sredo končala slovensko-nemška pogajanja o pogodbi med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb. Čeprav nemške naložbe v Sloveniji že zdaj predstavljajo 40 odstotkov vseh tujih vlaganj, je ob sklenitvi take pogodbe mogoCe pričakovati še večji dotok nemškega kapitala v različnih oblikah. Slovensko-nemška pogodba o spodbujanju in vzajemni zaščiti kapitala bo ščitila tudi sedanje naložbe, ki so jih Nemci zaceli že pred uveljavitvijo pogodbe. Pogodbo med Slovenijo in Nemčijo o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb je treba še podpisati, nato pa jo morata pristojna parlamenta še ratificirati. (STA) _ POLJSKA / PRIVATIZACIJA Najbolj učinkovita je prodaja malih podjetij Zahod pomaga Poljakom v procesu lastninjenja s precejšno brezplačno tehnično pomočjo Alenka L. Jakomin ljubljan/ nan nekaterih Cev Privatizac pesov v držav Ja vzhodne Ev leki na podroi Zacije že kor Pred drugimi Ne glede na tc va trditev drži, Oljskem sreč inejo d)etij ter p ejalih in sre ‘ti- Mala ' J ~ iUOLiJ fem tako, d .jejo v del njihove d }ako proda hzinga, iz «loženja. ca 1990 v Vatizacij dili Podjetja rali, njil razdelil lahko pj Potencia delnic, Upravic ga dela delnic brezplačno, preostale delnice pa gredo lahko v prosto prodajo. Druga možnost je, da podjetje zaprejo, njegovo premoženje pa ali razprodajo (tudi prek li-zinga) ali ga dobijo nova podjetja. Na Poljskem so sprva menili, da bo do konca leta 1993 »komercializi-ranih« kakšnih tisoč naj-veCjih podjetij, katerih delnice naj bi prenesli na različne sklade. Skladi naj bi poskrbeli za restru-kturiranje podjetij in uvedli nadzor novega menedžmenta. Toda očitno je, da se Poljaki na svojih izkušnjah in napakah hitro učijo. Strokovna mnenja o oblikah in hitrosti lastninskega preoblikovanja so Čedalje bolj deljena in od začetne Sachsove formule razdelitve, ki smo jo dodobra spoznali tudi v Sloveniji, so že moCno odstopili. Množična privatizacija je postala le ena od metod, za katero je značilno, da se 50 odstotkov premoženja podjetja razdeli na različne sklade, 10 odstotkov zaposlenim, 30 odstotkov pa ostane v rokah države, ki poišCe primernega investitorja ali pa delnice prenese na pokojninski sklad. Sicer pa se je takoj na začetku dogajalo nekaj podobnega kot divja privatizacija, saj so nekdanji politični mogočniki svojo moC spre-menili v ekonomsko, zato so uvedli moratorij, dokler niso sprejeli ustrezne zakonodaje, Čeprav je privatizacija od začetka potekala pod močnim političnim in socialnim pritiskom. Pred desetimi dnevi so sprejeli še zadnje manjkajoče podzakonske akte, ki med drugim urejajo tudi ditribu-cijo lastniških deležev na različne sklade. Do konca leta 1991 so Poljaki prodali 8000 trgovin, od tega 80 odstotkov trgovin na drobno in debelo, 50 odstotkov vseh transportnih podjetij in 40 odstotkov gradbenih podjetij, ki so že v zasebnih rokah. Poljska je pravzaprav znana po dokaj uspešni privatizaciji s pomočjo javne prodaje delnic malim investitorjem, predvsem znanih in dobro stoječih prej državnih podjetij. Manj uspehov so dosegli z neposredno prodajo investitorjem, kjer je sodelovalo ministrstvo za privatizacijo, ki je poslušalo predvsem tuje svetovalce. Lahko bi torej rekli, da je poljska privatizacija znana predvsem po številnih različnih privatizacijskih metodah, pri Čemer je najbolj značilna množična privatizacija prek brezplačne razdelitve delnic, ki pa ni edina pot privatizacije. Tudi mala privatizacija in prodaja zaposlenim in menedžmentu se je izkazala za dokaj upešno, prek javne ponudbe pa se jim je posrečilo prodati tudi del velikih podjetij. Program privatizacije na Poljskem je podprt tudi z brezplačno tehnično pomočjo zahoda in nekateri pričakujejo, da bodo Poljaki zmogli uspešno rešiti privatizacijske zaplete. _______NEMČIJA / ZUNANJA TRGOVINA V TEŽAVAH_ Rešilna bilka so trgi v Aziji in dmgih državah v razvoju .Globlja je recesija, večje so trgovinske ovire med državami Ana Kovač ZDA IN EVROPSKA SKUPNOST Trgovinske sankcije veljajo Evropska skupnost ne izključuje povračilnih ukrepov Peter Blackburn/Reuter BONN - Leto 1993 je za nemško industrijo in trgovino eno najtežjih. Letos pričakujejo, da bodo prisiljeni zapreti 200 tisoč delovnih mest, od tega samo v zunanji trgovini in trgovini na debelo 10 tisoC. Izvoz in uvoz se bosta po napovedih znižala za približno pet odstotkov. Lani je izvoz blaga še naraščal za borih 0, 7 odstotka, letos pa bo z 671 milijard zdrsnil na 640 milijard nemških mark. Predsednik nemškega združenja za zunanjo trgovino in trgovino na debelo (BGA) Michael Fuchs vidi vzroke predvsem v recesiji, ki je zajela vso Zahodno Evropo, z izjemo Velike Britanije, Id se ji po mnenju gospodarskih in finančnih strokovnjakov vendarle obetajo svetlejši Časi. Nemčija 70 odstotkov svojega izvoznega blaga pošlje v države Evropske skupnosti in države Članice Efte. Iz teh držav pripelje 65 odstotkov celotnega uvoznega blaga, ki prestopi nemško mejo. Fuchs je zavrnil tolažilne napovedi bonske vlade, da bo konjuktura ameriškega gospodarstva zdravilno vplivala tudi na nemško. Glavna rešilna bilka nemške zunanje trgovine je po mnenju zunanjetrgovinskih podjetij Azija, zlasti Kitajska in dežele v razvoju. Uvoz na azijsko tržišče je naraščal že lansko leto, zmerne tarifne pogodbe pa bodo stabilizirale cene nemških proizvodov, kar je za izvoz na azijsko tržišče še posebej pomembno. Razvoj svetovne zunanje trgovine je odvisen predvsem od pogajanj v Gattu. Ce pogajanja ne bodo uspela, bo to pomenilo konec proste svetovne trgovine, zato kaže spoštovati kompromis, podpisan konec leta 1991, je poudaril Fuchs. Poleg Francije, ki je stopila na stran vedno glasnejših kmetovalcev, je Nemčija oziroma BGA drugi najve-Cji trn v ameriški peti. Washington želi z uradno strategijo »organizirane trgovine« ameriških izvoznikov izsiliti določena tržna dela, v tem pa vidi nemško gospodarstvo veliko nevarnost za svoj obstoj. »Globlja je recesija, tem višje so trgovinske ovire,« v zadnjih mesecih zagrenjeno ugotavljajo nemški gospodarstve- niki. Ker Amerika očitno ne more prevzeti vloge svetovne konjuktume lokomotive in ker poleg tega nemški izvoz na ameriško tržišče znaša le šest do sedem odstotkov, se bonnska vlada zanaša na evropsko skupno tržišče. Bonn pričakuje, da se bodo domaCe porabe posameznih držav uravnale brez' skupnih krčenj. Zato pa mora Nemčija poostriti kontrolo pri izvozu dobrin, ki se lahko uporabljajo tako v civilne kot vojaške namene. Lahko se namreč zgodi, da bodo evropski konkurenti nemška podjetja diskreditirali kot »pogodbeno nesposobna«. Da pa se to ne bi zgodilo, mora Bonn najti skupno rešitev za svoje gospodarstvo in se nehati obnašati »bolj papeško od papeža«. BRUSELJ - Evropska skupnost in ZDA so se odločile, da pogajanj o svetovni trgovini ne bodo postavile na kocko in da ne bodo pripisovale posebnega pomena sankcijam (gre za vrednost približno dvajset milijonov dolarjev), ki jih je zaradi nesoglasja z javnimi pogodb-mi določil Washington. Spor se vleCe še iz Časov Busheve administracije in se nanaša na uvoz iz držav Evropske skupnosti. V začetku je šip samo za spor na področju telekomunikacij, in sankcije, ki so začele veljati v petek, se v prvi vrsti nanašajo nanj, kasneje pa se je zapletlo sodelovanje tudi na drugih področjih, od obrambne industrije do gradbeništva. Evropska komisija sicer priznava, da sankcije zajemajo veliko dejavnosti, vendar se po najboljših moCeh trudi, da bi jih prikazala kot razmeroma nepomembno nevšečnost, in tako groženj o povračilnih ukrepih ni slišati. Strani se med seboj obtožujeta za diskriminacijo, Ceš da podjetja enih in drugih nimajo enakopravnega dostopa v svetovno areno velikih pogodb. Kljub temu je lord Brittan v Četrtek dejal, da ne bodo dovolili, da bi ta tema zavrla napredovanje v urugvajskem krogu pogajanj združenja Gatt. Uradni predstavnik Washingtona pa je s tem v zvezi dejal, da so sankcije po zakonu sicer obvezne, vendar »je Čutiti željo, da se stvari premaknejo naprej in da vse to ostane za nami« in da je ozračje še vedno konstruktivno. Evropska skupnost in ZDA bodo nadaljevale pogovore v okviru združenja Gatt, in to na neformalnem sestanku ministrov za trgovino tako imenovane skupine Quad, ki zajema ZDA, Kanado, Japonsko in ES, in ki bo naslednji torek v Parizu. Pogovori v okviru Splošnega sporazuma o carinah in trgovini se bodo osredotočili na širši dostop trgom za celo vrsto proizvodov in storitev, cilj pa je, da bi bil cel sveženj pripravljen in sprejet do začetka julija, ko se bo sedmerica industrijsko najbolj razvitih držav sveta sestala v Tokiu. Ne ES ne ZDA si ne želijo ponavljajočih se trgovskih prepirov, ki bi eskalirali v trgovinsko vojno. Pretekli mesec sta obe strani dosegli dogovor na področju, kjer je bilo dolgo veliko težav, namreč glede pogodb o električni opremi; tako sta presegli sankcije za dvakrat večjo vrednost, še vedno pa jima ni ušpelo premostiti razlik na področju telekomunikacij. Evropska skupnost, ki jo veže njena lastna politika, ni izključila povračilnih ukrepov. Lord Brittan je imel intenzivne posvete s Članicami ES, vendar bo o povračilnih ukrepih odločil svet ministrov ES. Zunanji ministri naj bi o sankcijah v trgovini z ZDA razpravljali na naslednjem zasedanju v Luksemburgu 8. junija. GLEDALIŠČA SLOVENIJA ŽENSKA LIKOVNOST V TRŽAŠKI GALERIJI MINERVA V tržaški galeriji Minerva je do 3. junija na ogled razstava likovnic (foto Križmančič), ki jo je pripravilo združenje FIDAPA. Gre za 33, tovrstno pobudo združenja, v katerega so včlanjene umetnice in podjetnice. RAZSTAVE KS SLOVENIJA RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) P. Shaffer: LETICIJA IN LUŠTREK (nedelja 30. 5. ob 21. uri, Štihova dvorana). POEZIJA IN GLASBA (danes, 29.5. ob 21. uri, Kosovelova dvorana). KATJA LEVSTIK izvaja pesmi Toneta Pavčka, avtor glasbe pianist SILVESTER STINGL. Kuns - Štromajer: LA LA SLINA (ponedeljek, 31. 5. ob 18. uri). Igra PETRA GOVC. DRAMA SNG (061/221-511) J.B.P.Moliere: SVATBA PO SILI (danes, 29.5. ob 19.30. uri). Za izven (konto). MALA DRAMA W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (danes, 29. 5. ob 20. uri). Za izven (konto). OPERA G. Verdi: TRAVIATA (danes, 29. 5. ob 19. uri). Za izven (konto). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 29. 5., v ponedeljek, 31.5. in v torek, 1.6. ob 19.30. uri). Danes za abonma Sobota in izven, v ponedeljek za abonma E in izven in v torek za abonma Torek in izven. L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 29. 5. ob 22. uri). Za izven in konto. E. Flisar: KAJ PA LEONARDO? (danes, 29.5., v ponedeljek, 31.5. in v torek, 1.6. ob 20. uri). Gostovanje v Kranju. šentjakobsko gledališče - GLEDALIŠČE BAMBOLINI I. Sancin-Z. More: SVETOVNO GLEDALIŠČE KANDRSE (Zelo čudna komedija) (danes, 29.5. ob 20. uri). Igrajo: Z. More, I. Sancin, B. BlenkuS, režija: Z. More in I. Sancin MARIBOR SNG DRAMA (062/221-206) VELIKI ODER LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO (danes, 29.5.ob 19.30. uri za red Sobota 2 in nedelja, 30. 5., ob 19.30 uri za red Torek). Nastop plesne skupine RIRIE WOODBURY DANCE COMPANY (nedelja, 30. 5. ob 17. uri). Za izven. ŽIVLJENJE SO KRATKE SANJE (torek, 1. 6. ob 19.30). Plesni projekt v izvedbi plesne skupine NERO. KAZINSKA DVORANA JUBILEJNI KONCERT OB 10-LETNICI PRO MUSIČE TIBICINIE (torek, 1.6. ob 20. uri). Za izven. TRST KULTURNI DOM Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova oblačila»: danes, 29. t.m., ob 17.00 v zbirnem centru Konstruktor v Mariboru; jutri, 30. t.m., ob 17.00 v Murski soboti-Vidonci; v ponedeljek, 31. t.m., ob 10.00, v torek, 1. junija, ob 9.00 in 11.00 ter v sredo,.2. junija, ob 9.00 in 11.00 v Gornji Radgoni.. DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic za vseh sest predstav »II matrimonio segreto« D. Cimarose. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. Prihodnji koncerti »Verdi Sinfonietta» cerkvene glasbe bodo v Trstu danes, 29. t.m., ob 21. uri v cerkvi »Immacolato cuore di Maria» v Ul. S. Anastasio in jutri, 30. t.m., ob 21. uri v cerkvi Sant’Apollinare Montuzza v Ul. Capitolina. V ponedeljek, 31. t. m., ob 18. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella srečanje s perujskim tenorjem Luigijem Alvo. Od 4. do 10. junija bo na sporedu musical »Ulyssea« (»Bloom of Dublin«) Anthonyja Burgessa, za gledališče priredil Mario Ma- CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Danes, 29. t.m., ob 19.30 - »Jesus Christ Superstar» - rockopera Andrewa Lloyda Web- ZA NAJMLAJŠE UUBUANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962) Roald Dahi/Alja Tkacev: VDV- VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN, KRSTNA UPRIZORITEV (danes, 29. 5., ob 19.30 uri, Veliki oder). Režija: Matjaž Milčinski A. Jarry: UBU ROI (sreda, 2.6. ob 20. uri). V francoščini! KULTURNICA, ZIDOVSKA STEZA 1 Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (danes, 29. 5., ob 11. uri). Za izven. OPERA G. Verdi: RIGOLETO (ponedeljek, 31.5. ob 19. uri). Za red Zeleni. Dirigent: Boris Švara, režiser: Wazlae Orlikowsky UNIONSKA DVORANA SIMFONIČNI KONCERT ORKESTRA OPERE IN BALETA SNG (sreda, 2. 6. ob 19.30). Dirigent: Pavle Dešpal, solist: SreCko KovaCiC. VOJAŠNICA »SLAVA KLAVORA« CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 29.5. ob 17. uri). Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. CEUE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) VeCer s plesno skupino RIRIE WOODBURY iz ZDA (danes, 29.5. ob 18. uri). Za izven. ODER HERBERTA GRUENA (063/25-332) D.Z. Frey: KRI IN KOŠUTE (danes, 29 5. in nedelja, 30. 5. ob 21. uri). KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO? (danes, 29. 5., v ponedeljek, 31.5., v torek, 1.6. ob ob 20. uri). Za abonma Sobota O., Konto in izven; za abonma Modri, konto in izven; za abonma Rumeni, konto in izven. GOSTUJE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Henrik Ibsen: NORA (torek, 1. 6. ob 14. uri). Gostovanje v Kulturnem domu Srečko Kosovel, Sežana. MURSKA SOBOTA 6. LINHARTOVO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠČ GRAJSKA DVORANA A. Bole Vrabec: ZADNJE SANKE DEDKA MRAZA (danes, 29.5. ob 9. uri). Nastopa gledališka skupina Skatljica domišljije OS Valentin Vodnik, Ljubljana. M. Manček: PIŠČANČEK PIK (danes, 29.5. ob 9. uri). Nastopa lutkovna skupina OS Oskar KovaCiC, Ljubljana. H. C. Andersen: KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA (danes, 29.5. ob 15. uri). Nastopa lutkovna skupina Zvezdice OS Cvetko Golar, Škofja Loka. C. Galtier: ZAČARANA ANČKA (danes, 29.5. ob 15. uri). Nastopa gledališka skupina Brez zadrege OS XIV. divizije, Senovo F. LainšCek: BRATJE ŠKRATJE TATJE (danes, 29. 5. ob 20. uri). Nastopa lutkovna skupina OS Gornji Senik, Madžarska. ranzana. Nastopajo Maranzana, Fiamma Iz-zo, Stefano Santospago, Elio Pandolfi. Režija Edmo Fenoglio, scenografija Sergio D’Osmo. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 29. t. m., ob 20.30 (red II. sobota) gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del cafft«. Režija M. Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 11. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Zadnja ponovitev jutri, 30. t. m., ob 16. uri (red II.nedelja). GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore b un treno» z Danielo Mazzucato in Max ReneC. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio. DVORANA PRI CERKVI (Ul. Sturze 4-Trg Rosmini) Danes, 29. t. m., ob 18.30: Robin Hood Folk country club organizira zaključni večer tečaja irskih ljudskih plesov s sodelovanjem občinstva. Vstop prost. berja. V sredo, 2. junija, ob 19.30 »Bela roža«, opera Udo Zimmermanna. Ponovitev v Četrtek, 3. junija, ob 19.30. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ava Lokošek: MUC VASUJE, MUC SE ŽENI (nedelja, 30. 5. ob 11. uri). Kako se godi očku mačku, Ce z mladički ostane brez mame? Predstava je namenjena gledalcem od petega leta dalje. Režija: Tine Varl J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU (torek, 1.6. ob 9. in 10.45). KD RaCe za OS RaCe in Fram. CEUE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE ČAROBNA SKRINJICA (1.6. ob 10. uri). Lutkovna skupina FRU FRU Ljubljana. UUBUANA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE 3. DRŽAVNO PRVENSTVO IN ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V MAKETARSTVU (danes, 29.5. ob 8. ure dalje). Makete, knjige in drugo lahko kupite, prodate ali zamenjate na bolšjem sejmu. LETALSKE MAKETE ( nedelja, 30.5. ob 10. uri). Otvoritev razstave, ki bo na ogled do konca junija. Do konca junija je podaljšana tudi razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU. KRIZANKE/LETNO GLEDALIŠČE PRIREDITEV ZA BEGUNCE - s pesmimi in plesi iz Bosne in Hercegovine (nedelja, 30.5. ob 16. uri). BERICEVO POD PIRNATOVIM TOPLARJEM (danes, 29.5. ob 17. uri). Srečanje folklornih skupin. UUBUANA KRIŽANKE Mednarodni festival DRUGA GODBA 1993, koncert FAMILLE LELA (Albanija) (danes, 29.5.ob 21. uri). Skupina bratov iz Permeta na albanskem jugovzhodu goji specifično instrumentalno in vokalno polifonijo a capella. KONGRESNI TRG Promenadni koncert (nedelja, 30.5. ob 11. uri) Nastopa Pihalni orkester godbe Vic. TRST GLEDALIŠČE MLELA ZATTERE ALLA DERIVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza F’endente iz Trsta. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V sredo, 2. junija ob 18. uri zaključna Akademija svojih gojencev. Vabljeni! TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V torek, 1. junija, ob 20.30 niz Danubio -Una civiltä musicale: nastopil bo Janosi En- BLED GRAD GRIMSCE OTROŠKI 2IV 2AV (danes, 29.5.od 15. do 18. ure). CEUE NARODNI DOM Mednarodni mladinski pevski festival -tekmovanje mladinskih, mešanih in dekliških pevskih zborov (danes, 29. 5. od 11.ure dalje).. AJDOVŠČINA DOM KULTURE Pozdravljena domovina, pozdravljena iz vsega srca (danes, 29.5. ob 20. uri). Kulturni veCer bivših in sedanjih dijakov srednje šole Frana Levstika s Proseka nad Trstom. KAMNIK FRANČIŠKANSKA CERKEV Koncert iz cikla Musiča Acterna MARIJINE MAJNIŠKE PESMI (danes, 29.5. ob 20. uri) SLOVENJGRADEC ATRIJ GALERIJE LIKOVNE UMETNOSTI samble. Izvajali bodo romunske in madžarske ljudske skladbe. BASSANO DEL GRAPPA V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton. GAIO Dl SPIUMBERGO ROTOTOM Danes, ob 21.30 veCer glasbe reggae v spomin na Boba Marleya. Nastopili bodo Al Anderson, P.A.T., brazilska pevka Simone Miranda in Natty Dread. UUBUANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija. MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA. KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. NARODNA GALERIJA Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V foyeryu MGL razstavlja BOJAN KLANČAR grafike Ubiti v maju (osmrtnice), Bosna 1993. GALERIJA INSULA (Dvorni trg) Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA. SMELT CARPE DIEM, razstava Zoisovih štipendistov ljubljanske regije do 5. junija. LEKOVA GALERIJA (VerovSkova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. GALERIJA MIT (Dvorakova 12) Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO. GALERIJA KRKA Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. GALERIJA STOPNIŠČE (Nazorjeva 12) Od 26. 5. dalje je na ogledrazstava fotografij. MARIBOR RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA RETTORITRIBBIO 2 Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe-na. ART GALERY (Ul. S. Servolo 6) Do 31. t.m. je na ogled razstava z naslovom »Progetto 92» videmske slikarke Manuele Plazzotta. Urnik: 10.30-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. GALERIJA MINERVA Do 3. junija je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDAPA. LABORATORIO P (Park bivše umobolnice pri sv. Ivanu) Do 3. junija razstavlja svoje pokrajine Diego Porporati. Urnik: vsak dan od 17.30 do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Do 30. t.m. je na ogled razstava Suse Krawa-gna in Michaela Keinzera »Ex Kathedra«. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Se danes je na ogled razstava Gabriele Schu-rian. EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4) Do 4. junija bo na ogled razstava slik Gorana Horvata. RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3) Do 19. junija bo na ogled razstava skulpW1 DRAGICE ČADEŽ . CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (D' nadstropje Mestnega gradu) ^ V novih razstavnih prostorih je na P® , stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje o kupovalo tri desetletja. CAFE GALERIJA Na ogled je razstava del akademskega s rja MILANA TODICA. LIKOVNI SALON ^ Razstava Otroške ilustracije avtorice MOJ CERJAK. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Na ogled je razstava slik MIRNE r VLOVEC, Sprehodi po Gorajtah. GALERIJA MESTNE HIŠE A. Na ogled je razstava slik in grafik P1 TASE PICMAN: Žrtvovanje pomladi' ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA GRADU Na ogled je razstava SLOVENSKI CA SOPISNI STRIP 1993. NOVA GORICA GALERIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je likovna razstava eroticneg cikla SABASTJANA PERSOLJA. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA(067/73-355) Do 15. junija razstava slik KRISTOr ZUPETA. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 20. junija je na ogled razstava gra fik STEFANA GALICA - Grafike 1984-93. opreme židovske liturgije. Urnik ogledov-ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do l3-ure. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume> Michele Cascella in Norberto. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar ske ustanove se vsako soboto ob lo-vršijo vodeni brezplačni ogledi Muze)3 Revoltella. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Ru pnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo s1 lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljam od 17. do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheo loških najdbah v Vidmu z naslovom »Zg° dovina pod mestom« RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Biittnerja. GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3) Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig- ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. BEUAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. PLIBERK GALERIJA FALKE in KUHN Se danes razstavlja svoja dela Mario Reis. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA V nedeljo, 30. t. m., ob 21. uri bo na sporedu film »Last date«, ki je posvečen glasbeniku Eriču Allanu Dolphiyu. VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek in Zadruga Bo-nawentura. t GLASBA ■■■■■■■■m| ** amm mmm SLOVENIJA Koncert Okteta Lesna Slovenj Gradec (danes, 29. 5. ob 20. uri). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA Ir m i * Radovedni TaCek: Smeti |HU Oscar Junior Np klobuk, kontaktna oddaja za otroke LjU Pet prijateljev, 9/13 del angleške naniznake Ul T°k tok, kontaktna oddaja za mladostnike IM Zgodbe iz školjke SU Poročila IM bednik, ponovitev Večerni gost: Evald Flisar, ponovitev, VPS 1345 Obisku na domu, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik 1 Svet odkritij, 9/11 del ameriške poljudnoznanstvene oddaje, VP 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3, VPS 1910 TV dnevnik 2, vreme, šport Mednarodni pokal Slovenije v akrobatskem rock’n'rollu, VPS 2030 - Glasbeni gost bodo Don Menthony Band, voditeljica pa Eva Longyka. Poglej in zadeni MTV dnevnik 3 Sova Dillinger, ameriški film Video strani 15.10 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.30 21.35 22.35 23.20 01.10 SLOVENIJA 1 RAI 1 Film: Rita la zanzara Aktualno: La penisola del tesoro (8. odd.) Aktualno: Videl boš Film: Urlatori alla sbarra (glas., It. ’60) Aktualno: Italija, navodila za uporabo Vreme in dnevnik Rubrika: Check-up Izžrebanje lota ŠE Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobili- 14.45 16.20 16.50 18.00 18.15 19.25 19.50 20.40 23.00 23.05 24.00 ste TG Uno Auto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Sport: Quelli del Giro Nedeljski evangelij Vreme,dnevnik,šport Variete: Luna di miele (vodi G. D’Angelo) NoCni dnevnik Posebnosti dnevnika 1 Dnevnik in vreme 0.35 Film: Re Lear (dram., VB ’82, i. L. Olivier) fr* SLOVENIJA 2 RAI 2 13.45 14.40 15.10 16.00 16.55 18.50 19.30 20.10 21.10 22.00 22.40 00.25 Človek in glasba: Klasični Dunaj, 5. del Sova, ponovitev Ljubezen da, ljubezen ne, 3. del ameriške humoristične nanizanke (igrajo: Susan Dey, Jay Thomas, John Hancock in drugi, režija: Lee Shallat) Vrtinec, 11/13 del južnoafriške nadaljevanke Športna sobota Košarka NBA liga: Seattle Supersonics . Houston Rockets Kvalifikacije za EP v odbojki, 2, Slovenija - Poljska, prenos iz Celja Divji svet živali, 6/25 del angleške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2, vreme, šport Studio City J. Vautrin-D. Franck: Berlinska gospa, 3/4 del koprodukcijske nadaljevanke Sobotna noc Koncert Suzanne Vega VideonoC Video strani KANALA 6.10 10.30 11.00 11.05 12.10 13.00 14.00 14.10 15.20 16.10 16.15 18.45 19.35 20.20 Risanke in nanizanke Evropski dnevi Dnevnik iz Neaplja Rubrika o lepoti Tua Nan.: Medico alle Hawaii Dnevnik, rubrika Dribbling in vreme Segreti per voi Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Videl bos Izžrebanje lota Sport: odbojka, rugby Nan.: Miami Vice Vreme,dnevnik,šport Variete: Ventieventi 20.40 22.15 0.30 Film: Hangfire - Fuo-chi di rivolta (krim., ZDA ’92, i. B. Davis) Film: Un ostaggio di riguardo (dram., ZDA ’87, i. A. Finney, M. Modine), vmes (23.30) dnevnik Sport: biljard, vaterpolo Italija-Poljska RIS, risanke in spoti Astrološka napoved Popolni tujci, ponovitev ameriškega filma Rock starine, ponovitev 16. oddaje Napoved sporeda in vreme Jazzbina, ponovitev 16. oddaje o jazzu MCM Dnevnoinformativni program in vreme Modna dežela, oddaja o modi Matlock: Profesor, 8. del nanizanke Dnevno informativni program, ponovitev Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka MCM Video strani ü KOPER I Zamejski zbori RAI 3 6.45 9.20 10.05 Rubrika o kmetijstvu Neonews in Videl boš Koncert RAI 3 10.45 11.00 14.00 14.20 14.50 15.15 18.10 18.50 19.30 19.50 20.30 22.30 Dok.: Pred 20 leti Tenis: Open Francije, vmes (11.45) dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Sport: tenis Open Francije, karting in konjske dirke Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Film: II coraggio di Lassie (ZDA ’46)“ Dnevnik ob 22.30 22.45 Dok.: Prostituzione 23.45 Variete: Magazine 3 TV SLOVENIJA 1 /NOCOJ OB 23.20 John Dillinger. ameriški gangster Ameriški barvni film, 1973 u Johnu Dillingerju, ameriškemu gangsterju »prvega ranga« je bilo po-snetih nickoliko filmov, ne le na domačih tleh, enega najbolj imenitnih so posneli tudi v Italiji. Dil-nnger je bil gangster - občudovan in osovražen. Zaprli so ga, pa je pobegnil. Različne filmske verzije §a prikazujejo kot dobrodušneža, ki je znal poma-§ati ponižanim in razža-uenim, vseskozi pa je bil v svoji primitivni oholosti Zaljubljen sam vase, meneč, da mu nobena krogla ne more do živega, rosku-šal je tudi s plastičnimi nperacijami, vendar je po »Prijateljevi« zaslugi nav- sezadnje končal pod streli na ulici. Dillingerja je igrala vrsta igralcev, v Milliusovi verziji se predstavlja Warren Gates (Divja horda...) in pripoveduje o zadnjem letu Dillingerjeva življenja. Tudi to je bilo polno nasilja in Crno-ko-miCnih odtenkov. Milliu-sov film sodi med boljše različice in včasih celo spominja na Bonnie and Clyde. Nocojšnji film uvrščajo nekateri med najpomembnejše ameriške filme sedemdesetih let. Hkrati je poskus preporoda ameriškega B-filma, s tem pa tudi Čistega žanrskega filma v Času, ko je bil Hollywood še precej dezo-rientiran in usmerjen k iskanju novih oblik filmske zabave. Milliusova navadna zgodba o roparju, ki ga lovi FBI-jevec Melvin Puris je postal prototip žanrskega postmodernističnega filma, režiser pa se je z njim uvrstil med pomembne hollywoodske neodvi-sneže sedemdesetih, kamor so spadali še na primer Peter Bogdanovich, Francis Ford Coppola, Arthur Penn in Martin Scor-sese. V filmu igrajo še Ben Johnson, Michelle Philips in drugi. SIMON POPEK RETE 4 Koper M Hrvaška 1 Nanizanke Nad.: General Hospital, Marilena, 9,55 Ines, 10.50 Soledad, vmes (9.30) vesti II pranzo b servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi piango-no, vmes (15.05) rubrika o lepoti Kvizi: lo, tu e mamrna, 17.35 Tra moglie e marito, 18.15 II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad.: La signora in rdsa Nad.: Micaela Film: Orchidea selvag-gia (kom., ZDA ’89, i. M. Rourke), vesti Koncert v Scali CANALE 5 Na prvi strani Nanizanka Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgrabi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Amici Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodi Corrado) Glasba: koncert Dire Straits, vmes (24.00) noCni dnevnik Nanizanka ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Glasba: TopVenti A tutto volume 76. Giro dTtalia Varieteja: Unomania, 17.35 Mitico Studio šport Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch““ Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Assassination (krim., ZDA ’87, i. C. Bronson, J.G. Boyd) Film: Una chiamata nella notte (krim., ZDA ’92, i. P. Fonda) Odprti studio, šport Crime Story, ameriška tv nanizanka Čudovite dogodivščine najdenčka Guerri-na, it. pustolovski film Čarobna svetilka Jaz in Vincent, fr./ka-nadski film Rotocalco Nostrano, tedenska rubrika, pon. Zamejski zbori Kabaretna oddaja TV dnevnik Verska oddaja Crime Story, ameriška tv nanizanka Sin, francoski film (-Yves Montand in drugi) TV dnevnik Koncert komornega orkestra in solistov -nagrajencev tekmovanja mladih violinistov Alpe-Jadran, 1. del (posnetek iz portoroškega Avditorija) Nočni sodnik, serija Do konca sveta - ko spregovorijo slike EUMF Avstrija 1 Cas v sliki Kako se poročiš z milijonarjem, am. film Moj oCe igralec, nemški film Duck Tales, risana serija X-large, mladinska oddaja Cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Brodolomci VeCer domaCe glasbe s Karlom Molkom Zlata dekleta: Zenska leta Prekletstvo rdečega pajka, ameriška tv kriminalka (James Faren-tino, Amy Steele, režija: Jerry Jameson) K vragu z denarjem ameriški film PoroCila/Ex libris TisoC mojstrovin # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi G3IHEP Avstrija 2 TisoC mojstrovin Pustolovska pot v svobodo; Konec prerokov, zadnji del Ali ljubite klasiko? Graščaka, 5/8 del serije Kdo me hoCe: Živali išCejo dom Nogomet SreCa prve in druge, nemški tv film, 1992 Sport Mefisto, madžarsko/avstrijski film, 1982 Manekenka in vohljač: Vroča ljubezen, mrzle noge PoroCila/Ex libris Tisoč mojstrovin Poročila Slika na sliko, pon. Dobro jutro, Hrvaška Kaj se mi dogaja, 5. del Deček z Andromede, ponovitev 4/6 dela otroške nadaljevanke Poročila Smisel življenja, 5/6 del, ponovitev Družina Addams, ponovitev 10/16 dela S pesmijo po Hercegovini, ponovitev Poročila Prizma Šibenik v vojni in v miru, dokumentarna oddaja Poročila Televizija o tv Turbo Limach Show Poročila Santa Barbara, 416. del Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Miillerjeva pisarna, avstrijski film Preteklost v sedanjosti: dr. Ante StarCeviC Dnevnik 2 Slika na sliko Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Plavanje: mednarodni turnir Zlati medved, posnetek Dnevnik 1 Cmo-belo v barvah: James Brown Blues Leto 1961 V avtobusu, 38/51 del New Orleans, ameriški film, 1947 - Po zgodbi Paula in Herberta J. Bibermana; igrajo: Louis Armstrong, Billie Holieday, Dorothy Pa-trich in drugi @ Madžarska Baptistični verski program Za otroke, risanke, igra TV-magister Mednarodno tekmovanje kajak-kanu Marie Curie, 2. del Nova moda, magazin Nogomet, Irska-Ma-džarska, prenos iz Dublina Barometer, politični show Kolo sreče, kviz VeCema pravljica Dnevnik Ob dnevu otroka Karate Kid, ameriški film Bongo, žrebanje za maj Rožnata serija, francoski erotični film Dnevnik TV SLOVENIJA 2 18.50 DIVJI SVET ŽIVALI, skrivnosti kitajskih žerjavov To je zgodba o redki, prelepi ptici, ki živi na sirnem, meglenem jezeru v srcu Kitajske, o velikem belem žerjavu. Zgodba se začne v mrzli sibirski tundri, kjer Se vedno živijo redki pari te čudovite ptice. Izjemni film o njih je posnel ruski snemalec, ki je v ledenem mrazu tri tedne čakal nanje. Leta 1981 je kazalo, da so sibirski žerjavi tik pred izumrtjem, zatem pa so kitajski biologi odkrili na področju jezera Pojang jato 140 ptic - njihovo število se je skoraj podeseterilo. Zbrala se je mednarodna skupina biologov in ekologov, da bi jih dokončno preštela in proučila njihove navade in selitvene poti. Rezultati so presenetljivi: 1300sibirskih žerjavov živi na Kitajskem. OO RADIO SLOVENIJA 1 22.30 TABATABA, kratka radijska igra RAI 2 22.15 ORPHANS, ameriški film, 1987 Po gledališki uspešnici Lyla Kessle rja je režiser Alan J. Pakuta posnel črni triler, v katerem igrajo Matthew Modine, Kevin Anderson, Albert Finney (na sliki) in drugi. Osirotela brata Treat in Philip živita v napol podrti hiši. Treat krade, da se lahko preživljata. Ko srečata gangsterja Harolda, se njuno življenje bistveno spremeni Albert Finney je 1974. leta igral Hercula Poi-rota v filmu Umor na Orient Expressu. PRO 7 15.20 LEV IZ SPARTE, ameriški film Bernard-Marie Koltes je v Franciji v zadnjem času popularen avtor, ki se med drugim ukvarja s problematiko priseljencev iz drugačnih kulturnih sredin, ki se bolje ali slabSe asimilirajo v francosko urbano okolje. Tudi nocojSna radijska igra govori o tem. Brat in sestra, tujca, na novo okolje reagirata različno. Eden se popolnoma prilagodi, drugi ostaja zaprt v svojem svetu. Maimu-no bo igrala Nataša Ralijan, malega Abuja pa Boris Ostan. Besedilo je prevedla Suzana Koncut, režiral Grega Tozon, glasbeno opremil Peter Čare, dramaturginja pa je Vilma Štritof. Film The 300 Spartlans je režiser Rudolph Mate (Rudolf Mdtheh, Krakov 1898 - Los Angeles 1964) posnel leta 1962. Znani zgodovinski dogodek je režiser spremenil v klasični hollywoodski zgodovinski spektakel. Režiser, po narodnosti Poljak, je kot snemalec delal na Madžarskem, na Dunaju in v Berlinu. Sodeloval je pri Dreyerje-vem filmu Muke Ivane Orleanske, snemal pa je tudi za Fritza Langa. V Hollywood se je preselil leta 1935, prvi celovečerni film pa režiral leta 1947. Med filmi, ki jih je posnel, je najboljši Trčenje svetov iz leta 1951. Igrajo: Richard Egan, Diane Baker, Ralph Ri-chardson in drugi. r k RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 Jezik naš vsakdanji; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, t 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, ‘ 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Sport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRS (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenski oktet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Dve partituri; 20.00 Traviata; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; k 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.20 Zamejska reportaža; 16.30 Int. mušic news; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Dnevnik - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andalu-so; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar ih pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 Bučanje himalajskih hudournikov (piše Rafko Dolhar); 9.20 Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.50 Orkestralna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ciril Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Letošnja srečanja glasbenih šol Primorske - Mladi koncertanti na Opčinah 2. aprila letos, 1. del; 18.00 Mala scena: Ob srebrni reki (izbor izseljeniške proze, pripravila Zora Tavčar, r. Marjana Prepeluh); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15,00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. r IZBOR IZ SATELITOV A MUSIČ TELEVISON 08.00 Awake on the Wildside: Guns'n’Roses weekend; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Cokes; 11.30Yo; 14.00 Gun-s'n'Metallica; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 19.00 Braun European Top; 21.30 Beavis and Butthead; 23.00 XPO; 23.30 Guns'n'Roses: Past, Presend and Future; 00.30 Fa-mous Last Words: Axi Rose; 01.00 Video, vodi Marijne; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 Car 54, where are you?; 07.30 Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 14.00 Rieh Man, poor Man; 15.00 Zaljubljen v čarovnico; 16.00 Risanke; 19.00 Beverly Hills. 90210; 21.00 Nerešene skrivnosti, vodi Robert Stack; 22.00 Cops I; Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 00.00 Enteertainmnet Tonight PRO 7 05.55 Serije, ponovitve; 10.35 Rob Dog, pon. am. filma, 12.15 Mash; 12.45 Booker, pon.; 13.35 V kraljestvu divjih živali, ponovitev; 15.20 Novo življenje, ameriška komedija; 18.05 Lev iz Sparte, am. zgodovinski spektakel; 20.15 Vojna zvezd, ameriški zf film; 22.35 Tigerman, ameriški akcijski film; 00.20 Neizprosna peterica: Trgovci s smerjo PREMIERE 07.00 Romero; 13.15 Go Trabi Go, nemški film; 15.10 Nogomet - nemška zvezna liga, prenos; 20.15 Rock-a-doodle, irska risanka, 1991; 21.20 Ma-midva, ameriška \ma, jaz in komedija; 23.35 Robin Hood -kralj tatov, ameriški pustolovski film s Kevinom Costnerjem; 01.55 Meso, italijanski film EUROSPORT 08,30 Aerobika; 09.00 Mednarodni motošport; 10.00 Motociklizem; 10.30 Košarka: NBA; 11.00 Tenis: odprto prvenstvo Francije; golf, prenos; 22.00 Tenis; 23.00 Boks 3SAT 17.20 Težaven primer, 1. del serije; 22.45 Poti nove glasbe SAT 1 07.15 Za otroke; 13.10 Windo-mova pot, britanski film; 15.05 Groza pod vodo, uvodni film k seriji Baywatch; 20.15 Dono-vanova krčma, ameriška komedija (John Wayne); 23.05 Živahen internat, mehki pornič RTL 06.00 Risanke; 08.15 Risanke in serije; 13.25 Princ z Bel Aira; 14.40 Knight Rider: Slepo zaupanje; 17.45 Melrose Place, 15. del; 19.15 Beverly Hills, 90210, 47. del; 20.15 Zadnji trik, gledališče Petra Steinerja; 22.00 Wild at Heart, ameriški film: 00.25 Top Cops, ameriška akcijska komedija SUPER CHANNEL 00.00 The Thirst, avstralska grozljivka J KOŠARKA / PO JANEZU DRVARIČU Walter Vatovec novi trener jadranovcev Pred leti je že vodil našo združeno ekipo »Zadovoljen sem, da so me izbrali za Jadranovega trenerja, saj to pomeni, da sem pred leti kaj pozitivnega le napravil, čeprav vem, da je trenerstvo precej nehvaležno delo. Zadovoljen sem tudi, ker je v okviru novega odbora tudi tehnična komisija, ki mi bo gotovo v veliko pomoč,« je uvodoma izjavil novi Jadra-nov trener Walter Vatovec, ki ga je odbor SZ Jadran imenoval na Četrtkovi seji. Vatovec se torej po dveh sezonah vraCa na Jadranovo trenersko klop. Pri naSi združeni ekipi je bil že v sezonah 1989/90 in 1990/91, ko je moštvo igralo v B-2 ligi in nato v C ligi. Zanimivo je, da je nasledil prav Janeza Drvariča, ki je bil njegov najveCji učitelj, ko je treniral mladinska moštva pri ljubljanskem Slovanu. Ob povratku v Trst je Vatovec tri leta treniral pri Boru: dve leti v promocijskem prvenstvu, tretje leto pa mu je uspel veliki met, da je popeljal ekipo v D ligo in z njo še eno leto nastopal v tej konkurenci. Po enoletnem premoru pa je v sezoni 1989/90 prvič prevzel vodstvo Jadranove Članske in mladinske ekipe. Jadran je takrat igral v B ligi. V naši združeni ekipi je takrat rišlo do korenite pomladitve ekipo sta zapustila Marko Ban in Klavdij Starc, ki sta izbrala profesionalno pot), tako da je moštvo izpadlo iz lige. Ekipa se je v naslednji sezoni, Čeprav je ostala še brez San- F. dija Rauberja, kar zadovoljivo obnesla v C ligi, saj je osvojila skupno s tržiškim Solvayom in Bassanom šesto mesto. Vatovca je nato za dve sezoni nasledil Janez Drvarič, ki je ekipo spet popeljal v B ligo, z njo pa letos izpadel v tretje-ligaško konkurenco. Vatovec pa je medtem treniral Sokola v promocijski ligi. V prihodnji sezoni Vatovca gotovo ne Čaka lahka naloga. Tretjeligaška konkurenca bo še kako ostra, deželnih der- bijev pa na pretek (Latte Car-so Servolana, Don Bosco, Ital-monfalcone, Itala San Marco GradišCe, Cividale, San Daniele, dve pordenonski ekipi, Sacile ...). Kaže tudi, da bo pri Jadranu prišlo do pomladitve v ekipi. Skratka, treba si bo zavihati rokave. »Kot veš, dela se ne bojim. Trenutno seveda ne vem, s katero ekipo bomo igrali v prihodnji sezoni. Cimprej se bom sestal z odgovornimi pri društvu in z njimi skušal izoblikovati program za naprej, »je še dodal Vatovec. Po dveh sezonah DrvariCe-vega dela pri Jadranu se je društvo odločilo za domačega trenerja (kandidata sta bila Vatovec in KreCic). Kot je znano, je Drvarič prevzel vodstvo reprezentance Slovenije, ki je prav vCeraj odpotovala v Wroclaw na kvalifikacije za evropsko prvenstvo. »Mislim, da bi bilo nespa-mentno, da bi uvajal v igro ekipe velike novosti ali kaj podobnega. Skušal bom nadaljevati po poti, ki jo je začrtal Janez Drvarič in se bom pri tem seveda skušal prilagoditi situaciji ekipe in igralcev,« je sklenil naš kratek pogovor Vatovec. Do konca letošnje sezone bo trenerske posle pri SZ Jadran opravljal Drvaričev pomožni trener Andrej Vremec, ki bo ekipo tudi vodil na tradicionalnem turnirju Don Bo-sca »G. Sarti« in nato na prijateljski tekmi 12. junija v Postojni ob predstavitvi nove ekipe Erazem, (bi) ODBOJKA / TROFEJA POKRAJIN 20 naših igralcev v reprezentancah Trsta in Gorice Dvodnevno tekmovanje za Trofejo pokrajin v Huminu V Huminu bo danes in jutri medpokrajinski odbojkarski turnir FIPAV za »decke« in »deklice« (letnika 1977 in 1978), imenovan Trofeja pokrajin, na katerem bodo sodelovale reprezentance štirih pokrajin FJK. V obeh reprezentancah Trsta in Gorice kar mrgoli slovenskih imen, naših reprezentantov in reprezentantk je namreč skupno kar dvajset (deset fantov in deset deklet) in sedmih društev. Tako so v tržaški ženski reprezentani med drugimi tudi borovke Tjaša Gruden, Tanja Zadnik, Martina Flego, Irena Vidah in Tanja Pitacco ter sokolovke Anamarija Antonie, Tjaša Švara in Irena Semec, v moški pa Aljoša Kralj, Robert Volčič (oba Sloga), Iztok FurlaniC in Rado Šušteršič (oba Bor). Selektor ženske tržaške reprezentance je Branko Sain, moške pa bo vodil Mario Cac, sicer selektor pokrajinske reprezentance under 14, ki bo na tem turnriju nadomeščal Paola Lipizera. V ženski goriški reprezentanci bosta med drugimi igrali tudi Serena Pellegrin (SoCa) in Petra Mikluš (Dom), jedro moške ekipe pa bodo sestavljali elani združene ekipe SoCa Valprapor Matej in Simon Makuc, Matej Makuc, Manuel Devetak, Danjel Radet-ti in Rajan Gravnar. Zenska goriška reprezentanca bo vsekakor nastopila oslabljena, brez igralk deželnega prvaka Fincantierija, ki je istočasno zaposlen na tekmi meddeželne faze prvenstva »deklic«, fantje združene ekipe SoCa Valprapor pa bodo v Huminu odigrali le dve koli, saj jih jutri popoldne v So-vodnjah (ob 16. uri) prav tako Čaka nastop v med-deželni fazi proti ekipi Sisley iz Trevisa. Spored tekem Danes: 15,30 Videm - Gorica; sledi Trst - Por-denon. Jutri: 9.30 Pordenon - Videm, sledi Gorica - Trst; 15.30 Videm - Trst, Gorica - Pordenon. Memorial »M. Bressan« v Gradišču Na odbojkarskem memorialu »M. Bressan« za mladinke v priredbi Torriane iz Gradišča bosta nastopili tudi vrsti Bora Friulexport in Koimpexa. Nastopilo bo sedem izmed najboljših deželnih' še-sterk. Borovke so v skupini z Volley clubom Mon-falcone, Torriano in Asfjr Čedad, slogašice pa bodo igrale proti Sagradu in Cervignanu. Turnir se bo končal v nedeljo, 6. junija. PLAVANJE / PK BOR NA DVEH TEKMOVANJIH Vidna je težnja po napredku Luka Peric v Tržiču dvakrat finalist V nedeljo so elani Plavalnega kluba Bor nastopili istočasno na dveh tekmovanjih. Mlajši so tekmovali v tržiškem bazenu na Trofeji Adria, nekoliko starejši pa na 1. pokrajinskem (Trst in Videm) izločilnem tekmovanju začetnikov A in B v Trstu. 2. del. Na prvem se je ponovno izkazal Luka Peric, ki se je uvrstil v finale na 50 m prosto in 50 m prsno. Dobro so plavali tudi drugi Borovi plavalci, nekateri so tudi izboljšali svoje dosedanje rezultate. Drugo tekmovanje je predvidevalo razdalje na 100 in 200 m in 400 m, kar je zahtevalo precejšnjo mero napora. Izkazali so se Mojca Kovačič, Biserka Cesar, Tomaž Metlika in Miloš Kalc, ki so potrdili svojo dobro formo in težnjo po napredovanju. Tudi pri ostalih plavalcih je treba pohvaliti požrtvovalnost in napor pri zasledovanju Cim boljših rezultatov. Trofeja Adria 50 m prosto dečki finale: 6. Luka Peric 41, 2.; 50 m prsno dečki finale: 7. Luka Peric 54, 6; 50 m rosto deCki: Luka Peris 41, 4 - Dejan Mahne Kalin 41, 4 - Marko Coletta 53, 8 - Ivan Zupan 1:30, 1; 50 m prsno dečki: Luka Peric 53, 1 - Marko Coletta 1:03, 4 - Ivan Zupan 1:14, 7; 50 m hrbtno dečki: Dejan Mahne Kalin 56, 8. 1. Izločilno medpokrajin-sko tekmovanje Začetniki A (letnika 80/81) in B (letnika 82/83) in začetnice A (letnika 81/82) in B (letnika 83/84). 100 m prosto, začetnice A: 7. Mojca KovaCiC 1:15.00 - 20. Micol Rosa 1:25, 50 ' 30. Jana Ban 1:54, 90; 100 » prosto začetnice B: 7- 1 serka Cesar 1:30, 20 -16. ® ria Alejandra Glavina L ’ 30; 200 m prosto začetniki A: 19. Cristian Chirani 3:20. 00' 200 m prosto začetniki 15. Walter Bullo 3:16, 30 ' 20. Marko Zupan 3:41, 00 22. Oskar Perosa 4:00, 00; 400 m prosto začetnice A: Mojca KovaCiC 5:42, 90. 100 m hrbtno začetnice A: 9. Micol Rosa 1:38. 00; 100 m hrbtno začetnice B: 3-Biserka Cesar 1:36, 50 -1 Maria Alejandra Glavin2 1:53, 50; 100 m prsno zače -niče A: 15. Jana Ban 1:56, 70, 200 m prsno začetniki A. Tomaž Metlika 3:30, 00 Cristian Chirani 4:06, 40. 200 m prsno začetniki B. MiloS Kalc 3:28, 80. Tržaški bazen Bruno Bianchi NOVICE Uspešno slovo za Mladost Mladost - Staranzano 3:3 (2:1) STRELEC ZA MLADOST: FerletiC 3. MLADOST: Spacal, Gagliussi, Semolič, Zulian, FerletiC, Terpin, Lavrenčič, Ferlež, Francescotto. Na svoji zadnji prvenstveni tekmi so se cicibani Mladosti spoprijeli z moCno postavo Staranzana. Gostje so se že po uvodnih minutah podali v napad, tako da je moral doberdobski vratar Spacal nekajkrat drzno poseči. V protinapadu pa je spretni Devit FerletiC dosegel prvega od svojih treh zadetkov. Gostje so še povečali tempo igre in tudi zasluženo izenačili, za ponovno vodstvo Doberdob-cev pa je spet poskrbel FerletiC, ki je preigral tri igralce gostov in dosegel gol. V drugem polčasu so gostje imeli terensko premoč, najprej izenačili, nato pa celo povedli. Doberdbci pa se niso predali in prav v zadnji minuti je FerletiC preigral kar štiri igralce in vratarja Staranzana ter potisnil žogo v prazna vrata. Kontovel ugnal Stefanel Stefonel A - Kantove! 26:48 (13:19) KONTOVEL: T. Nabergoj 10 (0:2), PemarCiC, Ma-tiaCiC, Turco (0:2), Budin 6, Cemjava 10, Piculin 4, Zavadlal 3 (1:2), M. Nabergoj, Ražem 15 (1:2), trener Meden. Na predzadnji tekmi tega turnirja so Kontovelci v majhni telovadnici povsem zasluženo premagali še ekipo Stefanela A. Zaradi pretesne telovadnice je kajpak rado prišlo do »fizičnih kontaktov«, toda brez hujših prekrškov. Za borbenost in požrtvovalnost je treba pohvaliti minikošarkarje obeh ekip. DOMAČI ŠPORT Danes ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v Standrežu: SoCa Valprapor - Torriana; 20.30 v LoCniku: San Luigi - Valpraor Espego I. ZENSKA DIVIZIJA 18.00 v Dolini: Breg - Prevenire; 20.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia - Pieris; 20.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: Sant’Andrea - Kontovel MINIB ASKET 16.00 na Opčinah (Prosvetni dom): Polet - Bor Jutri NOGOMET NAJMLAJSI 10.30 na Proseku: Primorje - Ganeva ODBOJKA MEDDE2ELNA FAZA DEČKOV 15.30 v Sovodnjah: SoCa Valprapor - Sisley DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIKOV 15.30 v Cordenonsu: nastopa tudi Valprapor SoCa DEŽELNI FINALE NARASCAJNlC 15.30 v Roveredu: nastopa tudi Bor Friulexport KARATE 4. POKAL ZGONIK 14.00 v Zgoniku: nastopa tudi ShinaH karate klub KOŠARKA PROPAGANDA II. 00 v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Scoglietto GORSKO KOLESARJENJE / BIKE SLALOM SK BRDINA Tekmovanje in zabava Nastopilo skoraj 100 tekmovalcev - No spektakularnem vzporednem slalomu uspeha Šuberjeve in De Voldersteino - No vidiku nove pobude Čeprav je sneg že skopnel se pri SK Brdina športne aktivnosti še nadaljujejo. Tako so v nedeljo, 16. maja, kot smo bežno že poročali, organizirali v Repnu II. Bike slalom, ki je postal letos mednarodni, saj se ga je udeležil tudi tekmovalec iz Avstrije! Čeprav je vreme nagajalo je od 112 vpisanih štar-talo kar 90 tekmovalcev. Ti so morali s svojimi gorskimi kolesi voziti med pravimi veleslalomskimi vratci. Pokazalo se je, da je bila proga precej zahtevna, a tudi razvejana in zabavna. To je pripomoglo, da so se zabavali tudi gledalci, saj spektakularnih prehodov ni manjkalo. Najboljše uvrstitve Veterani: 1. Milan Škabar (Kraški dom) 4:07, 27; 2. Gianfranco Benedetti. 4:09, 61; 3. Ivan Škabar (Kraški dom) 4:46, 85; 4. Sergio Ferluga (Brdina) 4:53, 33; 5. Rado Suber (Brdina) 4:56, 67. Dame: 1. Luciana Privi-leggi (Brdina) 6:15,12. Ljubitelji: 1. Luciano Palomo (Bike point) 3:46, 83; 2. Aldo Metlika (Rovi-nai) 4:36, 51; 3. Maurizio Paoli (Pipperi) 4:58, 17; 4. Dolfo Purich (Brdina) 6:02,49. Senior ženske: 1. Gabriela Pieri (Devin) 6:17, 45; 2. Alenka Piccini (Brdina) 6:22, 72. Senior moški: 1. Andrej Požar (Brdina) 3:22, 35; 2. Sergio Emili (Brdina) 3:24, 01; 3. David TauCer (Brdina) 3:30, 82; 4. Giulio TauCer (Brdina) 3:31, 29; 5. Goran Succi (Kraški dom) 3:45,11. Mladinke: 1. Valentina Suber (Brdina) 4:33, 43; 2. Sara Sossi (Decin) 4:47, 09. Mladinci: 1. Matteo To-scano (Brdina) 3:11, 27; 2. Peter Ferluga (Brdina) 3:41, 00; 3. Alessio Del Fabbro (Cicli TS) 3:50, 48. NarašCajnce: 1. Jasmina Strekelj (Brdina) 5:15, 15; 2. Martina Kufersin (Brdina) 5:51, 10; 3. Nina Taha (Brdina) 7:12, 00; 4. Chri-' stina Volpi (Brdina) 3:53, 78; 5. Marco Benedetti 4:02, 67. Naraščajniki: 1. Kristjan Leghissa (Devin) 4:06, 87; 2. Gabrijel Talotti (Brdina) 4:19, 62; 3. Francesco Mi-calessi (Brdina) 4:37., 30; 4. Marko Legiša (Devin) 4:58, 71. DeCki: 1. Egon TauCer (Brdina) 4:17, 39; 2. Tomaž Srica pevin) 5:36, 70. Cicibanke: 1. Ingrid Bianchi (Brdina) 1:41, 08; 2. Barbara Della Valle (Brdina) 2:33, 58. Cicibani: Matej Cri-smancich (Devin) 1:22, 79; 2. Peter Ferluga (Brdina) 1:25, 19; 3. Erik Piccini (Brdina) 1:27, 20; 4. Thomas Žagar (Brdina) 1:27, 20; 5. Patrik Kocijančič (Devin) 1:28, 27; 6. Roberto Micali (Seat) 1:37, 74; 7. Andrea Pemper (Brdina) 1:44, 62. Baby sprint ž.: Karin Malalan (Brdina) 2:10, 81; 2. Roberta Purich (Brdina) 2:10, 87; 3. Mateja Piccini (Brdina) 2:12, 98; 4. Federica Dercole (Brdina) 3:13, 58. Baby sprint m.: Damijan Milic (Kraški dom) 1:31, 30; 2. Matteo Pipan (Brdina) 1:41, 45; 3. Martin Rebecchi (Kraški dom) 1:48, 96; 4. Gabriele Ferluga (Kraški dom) 1:52, 59; 5. Jaro Furlani (Devin) 2:02, 70; 6. Denis Polissa (Brdina) 2:05, 80; 7. Mar-vin Pipan (Brdina) 3:08, 73. Nato se je najboljših 16 moških oziroma 8 žensk borilo na L vzporednem bike slalomu za osvojitev trofeje Lea Motorbike. Slo je za res spektakularno tekmovanje. Po prelepih in navdušenih slalomskih dvobojih je med ženskami zmagala Valentina Suber, ki je s svojo dobro fizično pripravo prekosila Saro Sossi. V moškem finalu, ki se je odvijal pod dežjem, pa se je na najvišjo stopničko povzpel Oskar De Valde-stein, ki je z odlično tehnično vožnjo iz kroga v krog premagoval ostale konkurente. Ker se je Bike slalom tudi v drugi izvedbi izkazal kot pozitivno tekmovanje, imajo organizatorji v svojem predalu še druge ideje, kot so naprimer nočni paralelni slalom in orientacijsko vožnjo z road bookom. Za gorska kolesa navdušeni tudi pri SK Devin MTB vzbuja vedno večji uspeh med mladimi, tako da je tudi SK Devin pred tremi leti ustanovil kolesarsko sekcijo. Z lanskim vpisom v italijansko kolesarsko federacijo so dokončno uredili vse potrebno za njen obstoj. Sedaj se tudi tekmovalci SK Devin udeležujejo, poleg navadnih promocijskih tekem, tudi agonističnih na deželni ravni. Po lanski uspešni izvedbi 1. DEVIN BIKA so se odločili , da bodo letos znova ponoviti preizkušnjo. Z vpisom v FCI imajo možnost izvesti agonistično tekmo na deželni ravni. Tako smo določili, da bomo 11. julija izvedli tovrstvo tekmo na Zahodnem Krasu, in sicer na območju Grmade. Zato se že sedaj priporočajo za številno udeležbo. V pričakovanju teh in drugih tekmovanj, pa tekmovalci SK Devin že temeljito trenirajo, bodisi v telovadnici, kot z gorskimi kolesi. Danilo Berga-masco, čigar izkušnja v tej športni panogi je poznavalcem dobro znana, bo brez dvoma dober svetovalec. Odgovorni referent za sekcijo pa je David Sossi, ki bo naredil vse mogoče, da bodo naši smučarji dobro trenirali tudi s kolesi skozi vso poletno sezono. Seveda patreningi niso namenjeni le smučarjem. Vsakdo, ki ljubi to panogo, je toplo vabljen, naj se vpiše v klub. V zameno mu nudijo strokovnost in veselo družbo. Vpise sprejemata David (tel. 220423) in Danilo (tel. 291262), ki nudita vse potrebne informacije. (S.S.) Obvestila SD KONTOVEL - košarkarska sekcija prireja košarkarski teCaj za začetnike in mi-nikošarkarje letnikov odi 1987 do 1980. TeCaj bo od ponedeljka, 7. junija do petka, 18- )u' nija na odprtem igrišCu na Kontovelu. Urnik: 17.00 - 17.45 (za letnike 1987/86)1 17.45 - 18.45 (1985/84); 18.45 - 19-45 (1983/82/81/80). PK BOR organizira danes, 29. t. m. v bazenu pri Altu-ri zaključno tekmovanje sezone. Pričetek 16. uri. Ogrevanje v vodi ob 15.30, ob 18. uj1 nagrajevanje in družabnost v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Vabljeni vsi člani! SK DEVIN vabi vse člane in prijatelje na družabni večer drevi, 29. t.m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Cerovljah. Košarkarski klub BOR , obvešča, da bo v ponedeljek, 31. t.m., op 20.30, v mali dvorani na stadionu !• Maj Redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razno, 5. volitve novega odbora. Vabljeni! JK CUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji bodo v naslednjih izmenah-od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. št. 299858. SD ZARJA - nogometni odsek vabi dečke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 m 86, ki jim je všeč nogomet in bi se hoteli p0' bliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21-ure. SK DEVIN - sekcija M.T.B. obvešča, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. št. 220423 (David). ROKOMETNI ODSEK SK KRAS prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za vse fante in dekleta, ki bi se radi priključili rokometu. Društvo sprejema vpisnine do 3 junija. Vsa pojasnika lahko dobite v tajništvu šport-nokulturnega centra v Zgoniku telefon 229477 v ponedeljek 18. - 20; sreda in četrtek 14. -17. _KOLESARSKI GIRO / VČERAJŠNJO ETAPO DOBIL ITALIJAN BONTEMPI Bugno in Chiappucci » pomagata« Indurainu ■....w.... .______ ,■ odl|n, ni pncakova-pretresov. More-.] ,§entin je seveda z ^fdanjim razpletom v ki zfdovoljen, saj se ‘agajno njegovega °Stva Mecair Ballan saK dan steka poldrugi 1 i)°n lir, ki pripada la-^uku roza majice, zanje Pa se ne ne njemu ne ajegovim tovarišem ni le°a kaj prida truditi. °da Argentin ni edini oristnik dosedanjega rtvila na Giru. Ta še a-Jbolj ustreza španske-n u asu Miguelu Indurai-u. za katerega pravijo, a tormo šele pridobiva, at° pa je (jQgjgj tucp vo_ 1 v ozadju. Prav zaradi ega v Italiji ze plamti Polemika zaradi dom-evtie pasivnosti italijan-? m kolesarjev. Bugnu i1 Cbiappucciju očitajo, a »pokrivata« drug na r^gega, s tem pa v bist-u favorizirata Indurai-a’ ki bi ga bilo treba Vrstni red 6. etape: 1. Guido Bontempi (Ita), ki je 130 km prevozil v 3.06:44 s povprečno hitrostjo 41,771 km/h; 2. Adriano Baffi (Ita); 3. Gianni Bugno (Ita); 4. Massi-mo Ghirotto (Ita); 5. Dimitri Koničev (Rus); 6. Laurent Brochard (Fra); 7. Franco Chioccioli (Ita); 8. Maurizio Fondirest (Ita); 9. Udo Bolta (Nem); 10. Marco Saligari (Ita)59. Bonča (Slo) vsi v zmagovalčevem času. Skupni vrstni red: 1. Moreno Argentin (Ita) 25.37:21; 2. Pjotr Ugru-mov (Let) +26 sek.; 3. Maurizio Fondriest (Ita) +35; 4. Gianni Bugno (Ita) + 38; 5. Miguel Indu-rain (Spa) i.č.; 6. Marco Saligari (Ita) +41; 7. Luc Leblanc (Fra) +42; 8. Enrico Zaina (Ita) +44; 9. Dimitri Koničev (Rus) +46; 10. Claudio Chiappucci (Ita) +47; 11. Luca Gelfi (Ita) +50; 12. Stefano Della Santa (Ita) +51; 13. Massimiliano Lelli 8Ita) +54; 14. Francesco Casagrande (Ita) i.č.; 15. Stephen Roche (Irska) +55; 16. Armando De Las Cuevas (Fra) +1:02; 17. Zenon Jaskula (Pol) +1:05; 18. Franco Chioccioli (Ita) i.č.; 19. Paolo Botarelli (Ita) +1:;07; 20. Roberto Conti (Ita) +1:08; 42. Valter Bonča (Slo) +2:29. Padci so na Giru pogosti (AP) TENIS / ROLAND GARROS IZGUBIL 5. NOSILCA Španec Costa ugnal bledega Ivaniševiča Ugled hrvaškega tenisa pa rešuje Goran Prpič PARIZ - V torek je izgubil sedmi nosilec Ivan Lendl. V sredo je izgubil četrti nosilec Boris Becker. V četrtek sta izgubila šesti nosilec Petr Korda in osmi nosilec Michael Chang. Včeraj je kot peti izmed prvih osmih nosilcev moškega turnirja izgubil tudi peti nosilec Goran Ivaniševič. Goran Ivaniševič je včeraj proti Spancu Carlosu Costi, v ponovitvi lanskega dvoboja v osmini finala, odlično začel in dobil prvi niz s 6:2. Solidno je serviral in s pravočasnimi napadi razbijal nasprotnikov ritem. Ko se je zdelo, da bo njegova zmaga le vprašanje tehnične izvedbe, je popustil, Costa pa je z vsako dobljeno igro pridobival samozavest, ki mu jo je po padcu za 40 mest na lestvici ATP v zadnjih dveh mesecih že pošteno zmanjkovalo. Costa je gladko dobil drugi niz (6:2) in z breakom v dvanajsti igri (7:5) nekoliko težje tretjega. Ivaniševič bi takrat moral napasti, moral bi se zbrati, a je se naprej deloval, kot da bo začel igrati prodornejši in zbranejsi tenis, ko se mu bo zljubilo. Costa je Ivaniševiču pri rezultatu 4:2 odvzel servis in v naslednji igri rešil z breakom žogo na svoj servis. Pri 5:3 je Costa nekoliko preveč razburjen serviral za končno zmago Ivaniševič je vnovič razočaral (AP) (Ivaniševič je imel dve žogi iz breaka) in izkoristil šele četrto zaključno žogo. Kar ni uspelo Ivaniševiču, je presenetljivo uspelo Goranu Prpiču. V zadnjih sedmih tednih je premagal samo dva nasprotnika, včeraj pa je bil v treh nizih boljši od senzacionalnega zmagovalca nad Changom, Nemca Karbacherja. Prpič je s tem dosegel največji uspeh na turnirju Roland Garros. V osmini finala se bo pomeril z Michaelom Stichom, ki zaradi porazov velikih asov kljub odlični pripravljenosti ni v središču pozornosti. Stich v treh nastopih še ni izgubil niza, v Parizu je bil pred dvema letoma polfinalist, toda dvoboj bo vseeno zanimiv, ker mu Prpičeva igra ne odgovarja (Goran ga je nazadnje premagal lani v INDIANAPOLIS / ZA NEDELJSKO ZNAMENITO DIRKO 500 MILJ VLADA V ZDA IZJEMNO ZANIMANJE »Gospodje, prižgite motorje! « , Zaradi vratolomnih hitrosti so letos nekoliko zožili stezo in zmanjšali zadnjo krilca dirkalnikov - Na treningih JQ Arie Luyendyk dosegel hitrost 360 km/h - Svetovni prvak v formuli ena Mansell bi se zadovoljil s 6. mestom INDIANAPOLIS -ar je za Evropo dirka I0rmule 1 v Monacu, je 7^ fmeriko 500 milj ^dianannlisa FK/Pctn , -ianapolisa. Dvesto 08°v na štiri kilome-[re dolgem ovalu je več ,?! samo običajna uka. To je največji avtomobilistični dogodek a Američane in vse ruge ljubitelje formu-.e.,lndy po svetu. Na oibunah v Indianapoli-0 se vsako leto zbere eC kot 450 tisoč gle-slcev. Mnogi so rezer-ac9e za častna sedišča Podedovali še od av°jih dedov ali oče-P.v’ saj bo letošnja sv a ?e 77- P° vrs,;i-koraj mesec dni jra)ajoči treningi in kyalifikacije ter tradi-Jooalni program na o.an prireditve so stva-L ki naredijo iz dirke ukraten spektakel. asični »Gospodje, Požgite svoje motorje!« Ponavadi izgovori kaka nana osebnost, fa letošnje leto so PDpravili nekaj spre-emb, ki naj bi znižale ratolomne hitrosti, olumbijec Roberto Uerrero, ki ima rekord Proge, je lani najhitrejši rog prevozil s povprečno hitrostjo več ot 374 km/h. Zato so stezo nekoliko zožili, avtomobili pa morajo imeti manjša zadnja krilca in daljšo šasijo. Prav nad ozkim prvim zavojem se pritožujeta Nigel Mansell in Mario Andretti, ki zatrjujeta, da lahko po Startu pride do hude nesreče, če bo kdo od voznikov zašel v težave. Kandidatov za zmago je vsaj deset. V prvih treh letošnjih dirkah so največ pokazali Paul Tracy, Emerson Fittipaldi, Nigel Mansell in Mario Andretti. Poleg njih bodo na startu še štirje bivši zmagovalci Indianapolisa: Al Unser Sr., Al Unser Jr. (lanski zmagovalec), Danny Sulli-van in Arie Luyendyk ter nekdanji prvak v formuli 1 Nelson Pi-quet, ki je lani prav v Indianapolisu doživel hudo nesrečo. Konkurenca v formuli indy je tako izenačena, dirka v Indianapolisu pa tako specifična, da zmaga kateregakoli izmed njih ne bo nobeno presenečenje. Zelo razočaran je Bobby Rahal, zmagovalec dirke leta 1986 in skupni zmagovalec lanskega prvenstva, ki je iz druščine triintridesetih, ki bodo štartali, izpadel v zadnjih trenutkih nedeljskih kvalifikacij. Prehitel ga je nekdanji voznik formule 1 Eddie Cheever. Glavni zvezdnik dogajanj pred dirko-je Nigel Mansell, ki v Ameriki uživa izjemno priljubljenost. Sam te- ga ni pretirano vesel: »Ko sem odhajal v Ameriko, sem mislil, da bo vse bolj umirjeno. Zdaj je še veliko slabše. Tu zahtevajo od mene več kot v formuli 1.« Kljub temu želi biti realist: »Po tej dirki v skupnem seštevku ne bom več v vodstvu. Več kot zadovoljen bi bil z vsako uvrstitvijo do šestega mesta, zmaga pa bi bila zame nekaj neverjetnega. Vendar bo zanimivo priti sem in videti pol milijona ljudi.« Anglež je zaradi okrevanja po operaciji hrbtenice treniral manj kot ostali. Vseeno je dosegel soliden čas in bo štartal iz tretje vrste (v Indianapolisu so na Startu v vsaki vrsti trije bolidi). Mansell ne skriva spoštovanja do tamkajšnjega dirkališča: »Česa podobnega še nisem videl. To je najmogočnejše dirkališče na svetu in že iz letala je videti strah zbujajoče.« Mansell sicer še nikoli Startna lista ^ INDIANAPOLIS 500 33 dirkačev, ki bodo nastopili in dosežena hitrost na uradnem treningu (v km/h) KAKO SO SE DIRKAČI KVALIFICIRALI ZA DIRKO V INDIANAPOLISU Vrstni red na štartu je bil določen po štirih dneh uradnega treninga. Vrstni red na štartu je bil določen na osnovi hitrosti, s tem da najboljše mesto pripade dirkaču, ki je bil najhitrejši prvi dan treninga Mansell včeraj 358,06 km/h Svetovni prvak v formuli ena Britanec Nigel Man-sell je na zadnjem neurardnem treningu pred ju-višnjo dirkoformule indy 500 milj v Indianapolisu 0segel drugi najboljši Cas. trening na ovalni stezi je trajal dve uri, jf arisllu pa so izmerili povprečje 358,06 km/h. yQjhitrej' je bil American Scott Brayton (359,75 ktn/h). Tretji cas je dosgeel Brazilec Raul Boesel (357,67), ctrtega pa Mario Andretti (357,11). (R) = Rookie (Debitant) Rekordna poprečna' hitrost kroga: 359,801 km/h, 1992 Poprečna hitrost kroga v letu 1993: 353,704 km/h četrtfinalu Monte Carla). Prvi nosilec Pete Sam-pras in drugi nosilec Jim Courier sta včeraj spet zmagala. Sampras v nadaljevanju v četrtek prekinjenega dvoboja proti Južnoafričanu On-druski, Courier pa v zelo trdem dvoboju proti rojaku Tarangu. Tarango, ki mu je mama do predlani šivala drese, v katerih je nastopal, je z neokusnim navdušenjem in popolnoma neobremenjeno odigral eno najboljših srečanj na pesku. Dobil je drugi niz in bil v četrtem na Jimov servis le dve točki oddaljen od zmage. Vendar je Courier v najtežjih trenutkih spet igral najbolje. Zato je že tri leta v vrhu svetovnega tenisa in zato Tarango nikoli ne bo. Iva Majoli naj bi bila po Bolletierijevih trditvah nova Monika Seleš. Ima močan dvoročni backhand, še močnejši fo-rehand, veliko samozavest in tudi njeni vzkliki na igrišču so podobni Monikinimi. Njena vzornica ni Seleševa, ampak Navratilova in tudi sicer bo Moniko težko dosegla. Kljub temu Majolijeva v Parizu zelo dobro igra, včeraj je v tretjem kolu premagala 15. nosilko Sabine Hack in se bo v osmini finala srečala s prvo nosilko Steffi Graf. Grafova in Majolijeva sta se marca srečali na Floridi, Nemka je zmagala s 6:2, 6:2 in ni bila preveč vzhičena nad Ivino igro: »Marca nisem imela veliko težav. Dobro igra na osnovni črti in je čvrsto dekle.« Rezultati: ženske - 3. kolo: Graf (Nem, 1) - Gildemei-ster (Peru) 6:2, 6:2; Martinez (4, Spa) - Baudone (Ita) 6:0, 7:5; Huber (Nem, 8) - Hy (Kan) 6:1, 6:2; Majoli (Hrv) -Hack (Nem, 15) 6:0, 7:6 (7:5); Pierce (Fra, 12) - Po (ZDA) 6:7, 6:3, 6:3; moški -3. kolo: Sampras (ZDA, 1) -Ondruska (JAR) 7:5, 6:0, 6:3; 3. kolo: Stich (9, Nem) -Fromberg (Avstral) 6:4, 6:4, 6:4; Muster (Av, 15) - Gilbert (ZDA) 7:5, 6:2, 6:4; Prpič (Hrv) - Karbacher (Nem) 6:3, 6:4, 7:5; Costa (Spa) -Ivaniševič (Hrv, 5) 2:6, 6:2, 7:5, 6:3; Svensson (Sve) - J. Sanchez (Spa) 6:3, 6:7, 5:7, 6:3, 6:4; Novaček (13, Ceh) -Pescosolido (Ita) 6:3, 6:1, 3:6, 5:7, 8:6. r ni prevozil vse dirke na ovalu, a kot sam pravi, se je na treningih, predvsem pa z nesrečo v Phoenixu, veliko naučil. Slavni dirkači iz družine Andretti so tudi letos med favoriti, čeprav bo manjkal Michael, ki dirka v formuli 1. Najboljši na treningu je bil 53-letni Mario, ki bo z drugim časom kvalifikacij štartal iz prve vrste. Njegov sin Jeff bo v šesti vrsti, nečak John pa v osmi. Nekdanjemu svetovnemu prvaku v formuli 1 bo to že 28. nastop na tej dirki. Med bivšimi dirkači Indianapolisa je absolutni rekorder A. J. Foyt, ki je štartal kar 35-krat in štirikrat zmagal. 58-let-ni Američan bo letos sodeloval samo kot lastnik ekipe, za katero bosta vozila zelo solidni novinec Robby Gor-don in John Andretti, ki je priložnost za nastop dobil v zadnjem trenutku. V kvalifikacijah je najvišjo povprečno hitrost (360 km/h) v štirih zaporednih krogih (in s tem prvo štartno mesto) dosegel Nizozemec Arie Luyendyk. Za njim so se do 10. mesta zvrstili: Mario Andretti, Raul Boesel, Scott Goodyear, Al Unser Jr, Stefan Johansson, Paul Tracy, Nigel Mansell, Emerson Fittipaldi in Roberto Guerrero. Nelson Piquet bo krenil s 13. mesta, edina ženska v druščini »norih« voznikov, Lyn St. James, pa je dosegla 21. čas. (S. D.) I NOVICE Športna pravica s TV posnetki Disciplinska komisija pri italijanski nogometni zvezi bo lahko v prihodnji sezoni uporabljala TV posnetke za dokazno gradivo pri reševanju nekaterih kazenskih postopkov. Sklep je potrdil predsednik zveze Antonio Matarrese. Prejšnjo nedeljo je sodnik Brignocolli na tekmi Inter - Foggia pomotoma izključil interjevca De Agostinija, potem ko je hud prekršek nad enim od nasprotnikov storil njegov soigralec Tramezzini, kar so TV posnetki jasno potrdili. Slovenija 2. v skupini BIRMINGHAM - V zadnji tekmi 9. skupine SP v badmintonu je reprezentanca Slovenije po pričakovanjih gladko premagala Malto s tremi zmagami in po porazu proti Peruju zasedla 2. mesto. Polfinalna para SP sta J. Koreja - Danska in Kitajska - Indonezija, naslednji slovenski nastop pa bo šele v ponedeljek, ko se bo začel posamični del prvenstva. Izidi 4. kola: Peru - Ciper 5:0, Izrael - Malta 3:2, Slovenija prosta; 5. kolo: Slovenija - Malta 4:1 (Košnik - Vella 15:9, 15:6, Slatnar - Grech 11:6, 11:0, Vilar/Strah - Cole/Polidano 15:7, 15:2, Slatnar/Nagode - Dimech/Williams 15:10, 15:5, Babnik/Nagode - Vella/Dimech 18:13, 6:15, 12:15), Peru - Izrael 3:2, Ciper prost. Končni vrstni red: Peru 8, Slovenija 6, Ciper 4, Izrael 2, Malta 0. (2. Z.) Kvalifikacije za SP: danes Poljska - Anglija CHORZOW - V petih dneh bo Anglija izvedela za svojo usodo glede nastopa na svetovnem nogometnem prvenstvu v ZDA 94. Danes bo namreč v Chorzowu igrala zelo pomembno srečanje proti Poljski, v sredo pa na Norveškem proti domači reprezentanci. Poljska pa mora danes nujno zmagati, če še hoče upati na uvrstitev na SP v ZDA. Jordanija pa je včeraj v Irbidu v kvalifikacijskem srečanju A skupine azijske cone izgubila z Irakom kar z 0:8 (0:4). Grelzkyjev »nesmrtni gol« številka 870 LOS ANGELES - Boj za drugega finalista tekmovanja za Stanleyjev pokal se nadaljuje. V šesti tekmi polfinala so Los Angeles Kings doma po podaljških premagali Toronto Maple Leafs s 5:4. Rezultat v zmagah je tako 3:3, Los Angeles Kings pa so tako izsilili odločilno sedmo tekmo, ki bo danes v Torontu. Zmagovalec finala Campbellove konference se bo v torek, 1. junija, v prvi tekmi velikega finala Stanleyjevega pokala pomeril z Montreal Canadiens. Usodo Toronta je zapečatil Wayne Gretzky. Po minuti in 41 sekundah igre v podaljšku je na podajo odličnega Robitailla, ki je poleg gola prispeval tudi tri podaje, dosegel zmagoviti gol za Los Angeles Kings. To je 870. gol v njegovi karieri in z njim je postal najboljši strelec v zgodovini severnoameriškega hokeja. Po tekmi je Wayne povedal, da je to po vsej verjetnosti najpomembnejši gol v njegovem življenju. (M. J.) 22 Sobota, 29. maja 1993 KRONIKA - RUBRIKE ČRNA KRONIKA KAKO UKREPATI Ključavničarja LJUBLJANA - Sredi noči je bilo, ko so v sredo kriminalisti na Tivolski cesti ustavili zastavo 128, v kateri sta bila 21-letna ponočnjaka - Sašo C. in Damijan 2. Vsekakor je bilo njuno nočno patruljiranje po mestih ulicah dovolj sumljivo, da so kriminalisti pogledali, kaj imata v avtomobilu. Odkrili so šop avtomobilskih ključev in vložek pokrova bencinskega rezervoarja, za katerega so ugotovili, da sta ga le nekaj prej snela s fiata tipa, parkiranega na Poti na Fužine. S ključavnico tega pokrova sta hotela narediti odlitek ključa avtomobila in pozneje izdelati ključ ter fiat odpeljati. Fantje s kriminalističnega oddelka so že ugotovili, da je SaSo na podoben način že izdelal ključ neke alfe romeo, avtomobil pa še ni odpeljal. Skratka, dovolj »materiala«, da so fanta s kazensko ovadbo posredovali preiskovalnemu sodniku. Dva na enega LJUBLJANA - Po Pavšičevi ulici je v četrtek ponoči - podprt z maligani - pripeljal 23-letni Andrej D. iz Novega mesta. Na križišču s (prednostno) Derčevo ulico je tako »spregledal« znak stop in zapeljal na križišče. To pa se je v trenutku napolnilo s preveč avtomobili na enem mestu: z njegove leve je pripeljal jugo, z desne pa trenutek pozneje BMW. Iz zverižene pločevine so potegnili huje ranjeno Andrejevo sopotnico, ki se zdaj zdravi v Kliničnem centru. Uspešen vlom LJUBLJANA - V sredo je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti Andreja Bitenca. Odnesel je večjo količino deviz, zlatega nakita in vrednih kovancev (numizmatiki, pozor: gre za zlatnike, srebrnike in druge kovance). Ukradeno cenijo na 23 milijonov tolarjev. Mladoletniki napadajo LJUBLJANA - Operacijsko-komunikacijski center so v Četrtek popoldne obvestili o pretepu mlajših fantov na Malenškovi ulici. Policijska patrulja je tam našla osemnajstletnika, ki sta povedala, da ju je napadla - pozneje se je izkazalo, da je šlo za 16 in 17 let stara fanta - dvojica, ki je od njiju zahtevala denar. Eden je imel v rokah palico, drugi pa nož. Po kratkem prerivanju sta napadena pobegnila, mulca pa sta ju malo pozneje spet »nadlegovala« na Njegoševi in Bohoričevi ulici. Policisti so se odpravili na »Česanje« območja in kmalu - po krajšem maratonu - na dvorišču GrabloviCeve ulice ujeli mlada cestna razbojnika. Na policiji so potem napisali poročilo javnemu tožilcu, fanta pa so v domačo obdelavo s policije vzeli starši. Bo mesto O.K. koral? Nočna »nervoza« na ulicah -Dogodek, ki opozarja LJUBLJANA - Policijska patrulja, ki je v četrtek nekaj pred drugo uro zjutraj prišla na križišče Gra-blovičeve in Potrčeve, je naletela na trojico, ki je pravkar vlomila v kiosk Vjes-tnika. Fantiči, stari od 14 do 16 let, so se pognali v beg, policista pa za njimi. Eden od mož postave je za otroki zavpil, naj se ustavijo, sicer bo streljal, zatem pa res ustrelil opozorilni strel v zrak. To je verjetno nagnalo strah v noge petnajstletnika, ki je »ohromel« za nekim avtomobilom na Potrčevi ulici, na preostala mladeniča pa je strel vplival ravno nasprotno - ucvrla sta jo še hitreje in izginila za vogal. Ujetega mulca sta policista nato odpeljala na policijsko postajo in po pogovoru z njim so se policisti odpravili še na dom pobeglih fantovih pajdašev ter tudi njiju pripeljali na svojo postajo. Po zelo resnem pogovoru s trojico nočnih porednežev - ki so iz kioska ukradli nekaj cigaret, žvečilnih gumijev in kondomov - so ponje morali priti vsekakor verjetno zelo zadovoljni starši. Zgodba zveni precej grozljivo, saj streljanje pri »obravn'a-vi« mladoletnikov ni ravno v navadi. Glede na stanje (in podatke) naraščajočega mladostniškega kriminala, v katerem je pri mladcih ■ zmeraj več nasilniškega obnašanja, pa ni nič čudnega, da so policisti na tako vedno bolj nevarnih nočnih ulicah nekoliko bolj nervozni. Poglejmo še številke, ki bi morda lahko upravičevale tako »nervozo«, ki pa bi lahko - če bi je bilo preveč - naše mesto kaj kmalu spremenilo v O. K. koral, kjer so revolverski izstrelki leteli vse povprek: v prvih treh mesecih letošnjega leta so v ljubljanski Upravi za notranje zadeve zabeležili 4.311 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 3.067 ljudi -od tega 2.083 odraslih, drugo so bili mladoletniki in otroci. Mladoletniki, v spisih jih je 769, so v tem času kakšno ušpičili v 529 primerih, 215 otrok pa je grešilo v 142 kaznivih dejanjih. AJDOVŠINA Tegobe in težave Alkohol, »trava«, preobremenjene ceste in še kaj AJDOVŠČINA - Po podatkih policije so kršitve javnega reda in miru v tej občini največkrat storjene pod vplivom alkohola. Nekaj pa je novost: kršitve so agresivnejše kot v preteklosti. Lastniki poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš se vse pogosteje odločajo za tehnično varovanje, zato je tudi nekaj več lažnih alarmov. Policisti se odzovejo na vsakega in dvakrat so res zasačih storilce, ko so hoteli v nočnem času vstopiti, kamor pravzaprav niso bili povabljeni. Občani so v tem kraju vložili šest pritožb zoper policiste, ki pa niso bile upravičene. Veliko nedoslednosti je pri organizatorjih večjih prireditev. Najbolj svež primer je z zadnje športne prireditve, ko je uradni vodja redarjev na majskem teku po ulicah Ajdovščine meni nič tebi nič slekel trenirko in šel na start. Bil je namreč tudi tekmovalec... Spodbudno je, da so raziskana vsa težja kazniva dejanja. Pogosto ni mogoče najti sledov tatvin, prijave so podane z zamikom. Očitno pa je, da se tatvina ne splača, saj pride slej ko prej na dan: v zadnjem času je policija raziskala in predala sodnikom storilce več tatvin in vlomnih tatvin, ki so se zgodile celo pred dvema, tremi in več leti. Odkrili so tudi, da se ajdovska mladež rada ukvarja z »vrtnarstvom«: našli so namreč kar pet nasadov indijske konoplje z 211 sadikami. Tri take vrtnarje so odkrili in predali v postopek sodnikom. Seveda spremljajo policisti tudi gibanje prekupčevalcev trdih drog, a ti delujejo predvsem drugje, v drugih občinah in skozi ajdovsko le potujejo. Policija, ki je v prihodnje ne bo več sofinancirala občina kot doslej, opozarja predvsem na nevzdržno cestno problematiko v občini, in to na magistralni cesti Nova Gorica - Razdrto. Samo v leto-šnejm letu je na njej (v mejah ajdovske občine) umrlo že petih ljudi (lani v vsem letu dva). Ne le slabe ceste, za katere upra-vljalec - Cestno podjetje iz Nove Gorice - nima denarja, tudi nevarnost, ki preži nanje, je za občino specifična. Tako na primer vsak dan iz Postojne pelje skozi občino po do kraja odsluženi cesti po 25 težkih tovornjakov goriva, da o prevozih eksplozivnih in radioaktivnih snovi sploh ne govorimo. Ce vemo, da prepelje vsak dan čez most reke Hubelj v samem središču Ajdovščine tudi po 20 tisoč vozil dnevno, je skrb zbujajoče stanje skozi sicer suhoparne podatke policije že kar katastrofalno. Artur Lipovž Otroci na kolesih CELJE, LAŠKO - Spomladi je na naših cestah največ nesreč, v katerih so udeleženi otroci, ki se šele privajajo na promet. Na Celjskem sta bili v četrtek dve takšni nesreči, k sreči brez najhujših posledic. Prek splavarskega mostu čez Savinjo v Celju se je proti mestnem parku malo pred poldnevom s kolesom peljal desetletni fantič. Ko je pripeljal na prehod za pešče na cesti, ki vodi mimo parka, je začel nenadoma obračati, v tem pa je iz smeri Laškega pripeljal osebno vozilo 63-letni Zvonimir G. Kljub zaviranju je v fanta trčil, da se je ta huje telesno poškodoval. Nekaj ur pozneje je prišlo do druge nezgode, v kateri je bil udeležen otrok, in sicer v Bnmški gori v občini Laško. V blag desni ovinek je po sredini makadamskega cestišča zapeljal štirinajstletni fant na kolesu z motorjem, takrat pa je z osebnim avtomobilom nasproti pripeljal 44-letni Alojz K. Prišlo je do trčenja in mladi voznik kolesa z motorjem se je huje poškodoval. (B.P.) Usodni potok MOZIRJE - V četrtek pozno zvečer je v prometni nesreči v Ljubiji pri Mozirju umrla sopotnica v osebnem vozilu, ki ga je vozil 21-letni Robert F. iz Mozirja. Voznik je pripeljal v pregledni desni ovinek pred Ljubijo in zapeljal v levo zunaj vozišča, nato pa je avtomobil dvignilo v zrak in poletel je čez potok Ljubija. Na nasprotnem bregu je treščil v betonsko steno in z višine treh metrov padel v potok, kjer je obstal na kolesih. Do ponesrečencev so se morali dokopati s pomočjo gasilcev, tako da so ju izrezali iz vozila. Ugotovili so, da je sopotnica, 49-letna Ana N. iz Kolovrata, umrla na kraju nesreče, hudo poškodovanega voznika pa so prepeljali v celjsko bolnišnico. (B. P.) Tretjina kršilcev CELJE - Na širšem območju Celja so policisti v četrtek zvečer šest ur preverejah, s kakšnimi vozili in v kakšni telesni in psihični kondiciji vozijo avtomobilisti. V tem času so zaustavili 586 udeležencev v prometu in ugotovili kar 177 različnih prekrškov. Zoper 90 voznikov bodo napisah predloge sodniku za prekške, 28 pa so takoj odvzeh vozniška dovoljenja. Lahko si mislimo, da je bila večina med njimi, torej kar vsak dvajseti voznik, v rožicah.(B. P.) Žito in seno zgorelo v dim 2ALEC - Električna napeljava v gospodarskih poslopjih ah na kmetijski mehanizaciji v njih je letos zakrivila že veliko požarov na dežeh. V četrtek dopoldan je zagorelo še gospodarsko poslopje v Podkraju. Policisti so ugotovih, da je požar najverjetneje 1 | zanetila prižgana električna žarnica prav v času, ko so domači spravljali seno. V požaru je zgorelo ostrešje poslopja, z njim pa tudi za tri nakladalke krme in približno dve toni pšenice in koruze. Škode je za blizu pol milijona tolarjev.(B. P.) m 30. maja »Lepo prosim, gosp0 predsednik, vi imate pt® dnost!« je pri vrtnih vra tih napravil prostor oslu Franfois Marie Arou®1-Tako je veliki filozof ki ga poznamo pod imenom Voltaire cenil francoski parlament. Rodil se je notaiju leta 1694 v Parizu. Sest let so ga vzgajali jezuiti in sp[e ‘ajues ‘ure^j ‘oubj ‘jjey ‘qey qsruq ‘mn •BAonqo ‘Iiubu ‘[IBS ‘ime ‘uepjoJ ‘Bsdqa ‘ui 'iaux ‘cey ‘emq ‘etax ‘zbx ‘B§e|n ‘tag ‘qcsau muABjopoA AHIISEM S 7 ti b 1 3 2 1 a b c d e f g h f Naloga 185 Naloga 186 ^ Šahovska naloga št.: 185 Euwe - Speyer / Amsterdam 1924 Črni, ki ni uspel kralja zaščititi v rokado, izvaja pritisk po d liniji in po beli diagonali a8 - hi. Toda Euwe, ki je na potezi, je Črne groZnje zavrnil s kombinacijskim udarom po odprtih linijah in diagonalah. Pri analizi boste spoznali pravo moe belih figur! Šahovska naloga št.: 186 Euwe - Flohr / Amsterdam 1938 Velemojster Euwe si je na šahovnici ustvaril veliko terensko prednost in Črna dama na polju a5 je lep motiv napada belih figur, ki posredno ogrožajo tudi rokadni položaj Črnega. Kako je beli, ki je na potezi, spremenil terensko prednost v zmagoviti napad na Črnega kralja! Rešitev naloge št: 183 Velemojster Aljehin je bil poln domišljije in je nasprotniku dokazal, da je v zmoti. l...Dc4! 2.f3 Lf3:l 3.gf3 Sd4! Po žrtvah dveh figur je beli kralj ostal nezavarovan sredi šahovnice. 4.d3 Dd3: 5.cd4 Le7! še zadnja poanta kombinacije. Aljehin je na 6.Dh8: pripravil 6...Lh4 mat! Rešitev naloge št: 184 Da so se znali svetovni prvaki tudi poigrati z nasprotniki, je lep dokaz Aljehinova poteza l.Kg2! Tfl: Seveda je nasprotnik videl, da na l...Dc3.? sledi 2.Le2 mat! Beli kralj pa nadaljuje s potovanjem! 2.Kh3! g5 3.g4+ Kg6 4.Se5+ in matni obroč je sklenjen! Črni se vda. Po umiku črnega kralja v črni tabor vdre bela dama in matira kralja! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Sobota, 29. maja 1993 EVROPA/ SEVER-HLADNO, JUG-TOPLO ALPE JADRAN /SPREMENUIVO Z NEVIHTAMI VREMi V MINULEM TEDNU ' DANES Vremenska slika: Spremenljivo oblačno bo, popoldne bodo posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj Celzija. -r' S topla hladna okluzija fronta fronta C A srediSOe središCe ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 A4** 5-10 iU *** j 30-50% 10-30 ^ ^ ^ : 10-30% 50-80% 30-60 664 ^NhK- 444 *** nad 80% nad 60 NEVIHTE t 5-10 m/s nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 20/26 TRST...... 22/27 CELOVEC...... 21/22 BRNIK..... 20/25 MARIBOR...... 20/27 CELJE..... 22/26 NOVO MESTO... 20/25 NOVA GORICA.. 22/26 MUR. SOBOTA.. 22/28 PORTOROŽ..... 22/27 POSTOJNA..... 17/20 ILIRSKA BISTRICA. 18/18 KOČEVJE...... 20/23 ČRNOMELJ.....- 23/26 SLOV. GRADEC.. 21/24 BOVEC........ 20/15 RATEČE....... 16/18 VOGEL.........- 10/11 KREDARICA.... 3/2 VIDEM...... 20/24 GRADEC........ 20/26 MONOŠTER...... 20/26 ZAGREB........ 22/28 REKA....... 20/23 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 4/11 STOCKHOLM..... 6/17 K0BENHAVN..... 8/17 MOSKVA........ 7/14 BERLIN........... 10/15 VARŠAVA....... 10/13 LONDON........ 9/15 AMSTERDAM..... 12/16 BRUSELJ.......... 12/20 PARIZ............ 12/24 DUNAJ............ 16/28 MÜNCHEN....... 12/25 ZÜRICH........... 11/22 ŽENEVA........... 10/25 RIM.............. 21/30 MILAN............ 15/27 BEOGRAD....... 21/31 BARCELONA..... 8/23 BUKAREŠTA..... 18/28 ISTAMBUL...... 14/20 MADRID........ 11/18 LIZBONA....... 18/23 ATENE............ 19/25 TUNIS............ 16/32 MALTA............ 19/28 KAIRO............ 20/31 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.16 in zašlo ob 20.43. Dan bo dolg 15 ur in 27 minut. Luna bo vzšla ob 13.41 in zašla ob 01.26. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Device, element zemlja. Menjava lune v prvi krajec ob 20.21. Lahko sejete, presajate, okopavate zelenjavo s podzemnimi plodovi - peso, korenje, peteršilj itd. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA jezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP, Vrbsko 17°C, Baško 19°C, Osojsko 1G°C, Milstalsko 17°C, Weissensee 17°C. ladransko morje: Koper 21,2°C, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 21.40C, Pulj NP, Lošinj NP, Split NP, Hvar 19,0°C, Vis 20,3°C. Reke: Mura (G. Radgona) NP, Sava (Radeče) NP, Savinja (Laško) NP, Ljubljanica (Moste) NP, Bistrica (Sodražica) NP, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) NP (Dvor) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvišje 27 cm, ob 17.09 najnizje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Tutri: ob 6.05 najnizje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvišje 41 cm Slovenija: Sosednje pokrajine: Oblačno bo, popoldne posa- Spremenljivo oblačno s mezne plohe in nevihte, popoldanskimi plohami Najnizje jutranje temperatu- in nevihtami, re od 12 do 17, najvišje dnevne od 21 do 26°C. V Sloveniji Obeti Sončno bo in spet bo začel V ponedeljek bo spre-pihati jugozahodni veter. menljivo oblačno s s kra- jevnimi plohami in nevihtami. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so normalno prevozne. Promet se odvija brez zastojev; tudi na mejnih prehodih ni daljšega Čakanja za prestop. Nam spet grozi suša? Janez Markosek Suša se je nadaljevala tudi v minulem tednu. Ponekod že primanjkuje pitne vode, ogrožena je pšenica, ki sedaj potrebuje največ vode v vsem svojem razvoju. Koruza stagnira v rasti in ponekod v severovzhodni Sloveniji že veni. Tudi sadno drevje letos plodiče odmetava bolj kot običajno. Globalna vremenska situacija se minuli teden ni bistveno spreminjala. Nad vzhodnim Atlantikom in jugozahodno Evropo se je obnavljalo območje nizkega zračnega pritiska, iznad severozahodne Evrope pa je proti Alpam segal greben visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je k nam pritekal zelo topel in včeraj tudi že precej vlažen zrak. Ves minuli teden je bilo vreme nadpovprečno toplo. Najtoplejše je bila v sredo, ko se je v vzhodni polovici Slovenije temperatura dvignila nad 30 stopinj. Povprečna dnevna temperatura zraka je bila kar za okoli šest stopinj nad povprečjem za ta čas. V nedeljo, torek in sredo ter včeraj so se pojavljale posamezne nevi- hte. Najhujšo nevihto so doživeli v sredo prebivalci severovzhodni Slovenije. Ponekod je padala tudi toča. Prijetno počutje na prostem je v drugi polovici tedna motil razmeroma močan jugozahodni ve' ter, ki je ponekod v sunkih dosege* hitrost tudi do 20 metrov na sekundo. Vsak teden pogosto pišemo o ciklonih in anticiklonih. Namenimo danes nekaj vrstic ciklonu. To so veliki vodoravni vrtinci v atmosferi z najnižjim pritiskom v sredini-Imajo bolj ali manj krožno polj6 izobar. Zrak v ciklonu kroži v smeri nasprotni urnemu kazalcu. Na desni oziroma vzhodni strani je toy pla fronta, na levi oziroma zahodni pa hladna. Ime fronta pove, kakšen zrak priteka za vsako od njih pri tleh. Topla fronta obsega v celoti zelo široko cono - okoli 1000 kilometrov, dolga pa je lahko več tisoč kilometrov. Hladna fronta zavzema ožje področje kot topla, vendar je izrazitejša, pojavi in procesi ob njej so intenzivnejši. (Slika: Pe-tkovšek-Trontelj: Skice vremena) A -------N Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Ne pričakujte, da se bodo danes zadeve odvijale tako kot ste si zamislili. Partner bo odločno nasprotoval vašim načrtom in tokrat bo bolje, da popustite. BIK 214/205 : Dan boste posvetili dodatnemu izobraževanju, saj boste prej ali slej morali razjasniti luknje v znanju, ki ste jih že dolgo časa uspešno prikrivali. DVOJČKA 21-5/21-6: Kljub jutranjemu sporn na dobro poznano temo nepotrebne porabe denarja, vam bo partner predstavil stanje, kot ga vidi on in Id sploh ni kritično. RAK 22-6/22-7 : Vaše želje se postopno izpolnjujejo. Uspelo vam je uresničiti določene osebne cilje, za katere ste hib že prepričani, da so neuresničljivi. LEV 23-7/23-8 : Zaželeli ste si spremembe pa čeprav je to le večerja v lokalu. Zaradi vašega psihičnega počutja, ki ni ravno najboljše, je vsaka spremembe dobrodošla. DEVICA 24-8/22-9: Ne veste, kako bi nekomu pokazali svoja čustva, ne da bi se pri tem preveč razkrili. Morda je prav vaše omahovanje dobrodošlo, saj potrebujete čas za premislek. TEHTNICA 239/22-10 : Ce se danes mislite posvetiti zaostalim službeni zadevam, se zavedajte, da doma ne boste poželi odobravanja. Rezervirajte si nekaj časa tudi za družino! ŠKORPIJON 23-10/22-11; Ko se odločite vsemu svetu pokazati svojo jezo, vas prav nič ne gane, če drage ob tem postavite v neprijeten položaj, kajti prepričani ste, da imate prav. STRELEC 23-11 /21-12 : Novica v zvezi z družinsko denarno zadevo, ki vas bo ujela zgodaj zjutraj, najbrž še v postelji, vas bo tako razveselila, da boste želeli objeti ves svet. KOZOROG 22-12/20-1 : Vedno bolj vam je jasno, da se s partnerjem popolnoma razhajata v mnenjih in da bosta težko prišla do sporazuma. Povprašajte za mnenje tretjega! VODNAR 21-1 /19-2: Okultne vede so nekaj, čemur se zavestno želite ogniti, po drugi strani pa vas privlačijo. Prepustite se notranjim željam, morda boste našli nekaj osebnega zadovoljstva. RIBI 20-2/203: Vaši načrti so narejeni za skoraj idealne pogoje, vendar je realna možnost za delno uresničitev - le trmasto vztrajajte pri svojem! v_________________________________________ ^ BMW / VESELJE DO VOŽNJE Bavarski lepotci na slovenskih cestah Marko Krautberger Da predstavljajo vozila BMW nekaj posebnega, je znano tako tistim, ki ta vozila vozijo, kot tistim, ki o njih le sanjajo. V četrtek so predstavniki podjetja Tehnounion iz Ljubljane, ki je zastopnik za uvoz in prodajo vozil BMW na področju Slovenije, in predstavniki matičnega podjetja pripravili predstavitev z naslovom »Doživite BMW fascinacijo«, na kateri so zbranim novinarjem predstavili osem vozil iz programa BMW. Med njimi tudi letošnjo novost BMW 325i cabrio ter BMW M3. Pred začetkom kratkih predstavitvenih voženj so predstavniki matične tovarne BMW AG spregovorili nekaj besed o svojih poslovnih rezultatih v minulem letu. Pri tem so še posebej poudarjali podatek, da so lansko leto prvič v zgodovini izdelali in prodali več vozil kot Mercedes-Benz. Skoraj 600 tisoč. Vendar po lastnih besedah tega podatka ne navajajo kot znak zmage v tekmi z Mercedes-Benzom, ampak le kot pomembno zanimivost, svojim kolegom iz konkurenčnega podjetja pa želijo, da bi še naprej ohranjali sloves nemške kvalitete na področju avtomobilske industrije. Tako gentelmenski so predvsem zaradi tega, ker imata podjetji drugačen pristop k oblikovanju vozil. Vozila iz programa BMW so po besedah predstavnikov podjetja BMW AG namenjena voznikom, ki ljubijo aktivno vožnjo in želijo izkoristiti vse pozitivne lastnosti teh avtomobilov. To velja še posebej za BMW M3, ki skriva pod pokrovom 210 KW oziroma 286 KM, kar požene športno oblikovan avto tudi do hitrosti 250 kilometrov na uro. Je pa kljub svojim športnim karakteristikam oblikovno še vedno v mejah kupejev iz serije 3, tako da na prvi pogled deluje »nenevarno«, toda z voznikom, ki zna izkoristiti vse dobre lastnosti motorja in samega vozila, je M3 kaj hibo »dobra« stranka radarskih konbol. Zbrane novinarje je v teh vročih dneh privlačil tudi novi BMW 325i cabrio, ki že na prvi pogled deluje kot nekaj športno osvežujočega in edino primernega za vožnjo v teh vročih dneh. Toda za volanom vozila se voznik hitro znajde pred dilemo, ali izkoristiti vse dobre lastnosti motorja in voziti hibo, ali pa misliti na svoje »zdravje« in malo manj pritiskati na plin. Pri hibosti okoli 180 km/h ali še malo več ima namreč voznik občutek, da mu bo prepih iz avtomobila potegnil vse, kar ni dobro pribje-no (v čebtek je to tudi v resnici doživel novinarski kolega, ki se je med vožnjo na avtocesti poslovil od svoje čepice). Poleg tega pa ne škodi, če tudi trdneje poprime za volan, saj se vozilo, glede na drugačen zračni upor, na benutke odziva nestabilno (vendar daleč od tega, da bi imel voznik resne težave). Na kratko rečeno, vozilo, ki ga je poleti užitek voziti, vendar zmerno. Seveda pa BMW ponuja tudi dovolj izbire za voznike, ki se ne navdušujejo le nad športno zasnovanimi vozili. Bolj umirjenim voznikom ponuja prestižno zasnovan BMW 740i, ki je po svoji notranji prostornosti in opremi zadovoljil tudi tiste, ki si sicer želijo avtomobil z dobrimi voznimi lastnostmi, niso pa se pripravljeni odreči dodatnemu udobju. BMW 740i jim lagodno in »nedelavno« vožnjo zagotavlja tudi z avtomatskim menjalnikom, ki nadomešča delo voznikove desnice. Voznikom, ki radi potujejo naokoli s svojo družino in temu primerno količino prtljage, pa BMW ponuja model 515i touring, ki združuje tako prijetno zunanjo obliko kot tudi dobre tehnične lastnosti, udobje med vožnjo in veliko veliko prostora za prtljago. Da pa ne bi le hvalili )inba ,obre- rožnj0 ehnili mako [ome' sselje i člo-