Stev. 12. V Mariboru 25. marcija 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora 8 pošiljanjem na | Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak a na velikem trga po & kr dom za eelo leto ii gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. (15 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvii v tiskarni sv. Cirila, koroške alioe j Za oinanlla se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., bštv. 5. — Deložniki tiskovnega draštva dobivajo list brez posebne naročnine. I dvakrat 18 kr., trikrat IS kr. Vabilo h na ro t bi, Z mesecem marcijem poteklo je, naročnikom cetrtlet-nikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo na-dalejmjo naročnino do poslat i, da se jim dopošiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija <15 kr., do 1. oktobra 1 Ji. 30 kr. in do konca leta 1 gld. 90 kr. — Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah. Upvdvništro. Na delo slovenski rodoljubi! (Dopis iz vranskepa okraja.) „To bil je vihar, to bil je vihar . . . Nikakor nikar ni bil to vihár . . ." To bil le volilni ¡e boj, ki je besnel po širnej Avstriji, kakor še nikdar poprej. In izid tega boja nam kaže, da izginjajo stare stranke, ki so nekdaj imele »svetovni glas.« Poražene so stranke, ki so naglašale, da zastopajo koristi narodov, a zastopale so le svoje koristi in tlačile uboga ljudstva ter jih pripeljale do skorajšnjega pogina v socijalnem oziru. Da, potrt, uničen je liberalizem vseh vrst, to spričuje glasovanje avstrijskih narodov v V. kuriji. Na svetovno pozorišče stopata dve novi, mladi, čili stranki, katerih vsaka je vzela kot prvo točko v svoj program rešitev socijalnega vprašanja. Ti stranki se imenujeta krščansko - socijalna in socijalno - demokratična. Prva hoče rešiti socijalno vprašanje po načelih pravičnosti in Kristusove vere, druga, katera je postransko dete liberalizma, pa s silo, brez Boga in z razrušenjem vsega obstoječega reda. Da se sedanje razmere morajo izpremeniti, to razvidi vsak človek, ki ima jasno pamet. Na tiste starokopitneže, ki hočejo, da bi vse pri starem ostalo, se nihče več ne ozira in jih tudi nihče ne posluša. Drugače mora biti na vsak način. Vprašanje je samo, katerej stranki se bomo pridružili, da bomo ta »drugače« dosegli. Slovenski narod je veren narod. Ko so bili prišli Turki v Evropo, hodili so pustošit tudi slovenskih krajev. Požigali so naše domove in cerkve, morili naše očete in v sužnost gonili naše mladeniče in deklice. Toda naš narod se je v teh žalostnih časih vzdignil kakor jeden mož in je bil s Turki grozovit boj celih 300 let za sveto Kristusovo vero in za drago domovino. In vztrajal je v tem boju in še vztraja zdanje dni, mej tem ko se Tur-činom bliža zadnja ura. Slovenski narod, skaži se vrednega svojih slavnih očetov in stopi v boju za rešitev socijalnega vprašanja kakor jeden mož pod belo kr-ščansko-socijalno zastavo! Ta zastava naj vzplapola nad celo spodnjo Štajarsko in naj kliče in naj vabi k resnemu delu za preosnovo sedanjih razmer vse rodoljube brez razločka stanu. Socijalni demokratje so na delu; hodijo od kraja do kraja, od hiše do hiše, slepijo ljudi z lažmi in neizpolnjivimi obljubami,- hujskajo jih na deželno in duhovsko gosposko. Socijalni demokratje so sovražniki naše vere in domovine. Liebknecht, jeden izmed voditeljev nemških socijalnih demokratov, je rekel pri zborovanju v mestu Halle leta 1890: »Jaz sem boga-tajec, jaz ne verujem v Bogá.« In Bebel, drugi voditelj, je rekel, da pusti nebesa angelom in vrabcem. (Unsere Ziele str. 39.) Ljubezen do domovine imenujejo socijalni demokratje »neumnost.« V nekej socijalističnej knjigi stojé besede: »Prekleta bodi tako imenovanadomovina!« (Der Emancipations-kampf des vierten Standes II., 116.) In v manifestu z leta 1848, katerega sta izdala Marx in Engels, dva mesija socijalnih demokratov, stojé besede: »Delavci nimajo nobene domovine. Ne more se jim vreti, čes^r n imajo.« Tako je, slovenski rodoljubi! Zato pojdite na delo zoper te slepivce in razlagajte narodu njihove brezverske, neizpeljive nauke! Ustanovljajte društva, sklicujte shode, podučujte priprosto ljudstvo v političnih, gospodarskih rečeh in posebno o socijalnem vprašanju! Kažite mu uzroke zdanje gospodarstvene béde, a razlagajte mu tudi, kako bi se dalo tej bedi pomagati na krščansko-socijalnej podlagi. Mi delajmo doma, gg. državni poslanci bodo pa delali na Dunaju za preosnovo sedanjim nižjim stanovom neznosnih razmer. Jeden za vse, vsi za jednega! Državnozborska volitev na Koroškem. Iz Celovca, dne 21. marcija. Končan je srditi volilni boj in sicer za Slovence toliko slavno in častno, da so si koroški Slovenci po velikem trudu ter mnogih naporih priborili prvega slovenskega državnega poslanca na Dunaju. Naš kandidat, preč. g. stolni školastik in kanonik Lambert Einspielerje izvoljen s tremi glasovi večine. Slovenci so se podali v volilni boj z vso silo. Naše katoliško-politično društvo je prirejalo shod za shodom. Včasih jih je bilo po več, po tri, štiri na jeden dan. Na shodih so navdušeni govorniki v spretnih govorih kazali ljudstvu, za kaj se gre v sedanji odločilni vojski in vnemali volilce za dobro, katoliško in slovensko stvar. Take žilave in odločne delavnosti je bilo treba, ker so bili tudi nasprotniki noč in dan, ter z najne-sramnejšimi sredstvi v boju zoper našo sveto stvar. Ba-bili so najdrznejše laži, najhujši pritisek, vse, kar so le premogli, v vojski zoper nas. Združili so se v lepi vzajemnosti stari liberalci, mladi nacijonalci z rudečimi so-cijalisti zoper »črne« katoličane in Slovence. Stari lisjaki »bauernbundarji«, ki tako strastno nasprotujejo slovenščini, so se ob tej priliki priučili zopet našemu jeziku, s slovenskimi pismi vabili ljudi na svoje shode in tako sleparili ljudstvo. Res se jim je tako posrečilo pridobiti nekaj občin; druge pa so stale trdno, neupogljivo na naši stranij do konečne — zmage! Nasprotniki so na najnesramnejši način, zlasti v celovško-velikovškem okraju pritiskali na slovenske volilne može in jim ponujali tudi denar. Našla sta se res dva Judeža, izdajalca, ki sta prodala svoj glas, izdala svoj narod, svojo kri in glasovala za nasprotnika. Največja sramota je tako grdo početje! Izid volitev je bil sledeči: V celovško-velikovškem okraju je dobil naš kandidat Lambert Einspieler 117 glasov, nasprotni »bauernbundarski« general Fr. Kiršner 114. — Nepopisno je bilo navdušenje med našimi ljudmi, ko se je naznanil srečni izid volitve v Celovcu: L. Einspieler je izvoljen s tremi glasovi večine! Krepki »živio-klici< so zaoreli iz grl našim slovenskim korenjakom, da so mo-' rali utihniti nasprotni »pereat«-glasovi. Kakor strela je uplivalo to naznanilo na nasprotnike, jih takorekoč omamilo. V psovkah so dali duška svojim čutilom in grdo pisarjenje liberalnih listov najbolj kaže, kaj pomeni za nasprotnike naša zmaga. Bliskoma se je vesela novica o naši zmagi raznesla po vsem Koroškem in tudi po drugih slovenskih deželah. Nepopisnim navdušenjem je slovenski narod sprejel veselo naznanilo. Od vseh stranij začulo se je hrupno streljanje topičev, zvečer pa so žareči kresovi po naših hribih kazali, kako se naše dobro ljudstvo veseli, da vendar enkrat Slovenec zmaguje tudi na Koroškem! — Kako so se z nami veselili tudi ostali Slovenci, pokazali so mnogobrojni in srčni brzojavni pozdravi, došli od vseh stranij. Objavil jih je »Mir«. — Povsod si čul veselje in čestitanje, ki se je združevalo v klic: Bog blagoslovi delovanje in živi našega poslanca Lamberta Einspielerja! Manj ugoden kakor v celovško-velikovškem je bil za nas izid volitev po drugih okrajih. V beljaškem okraju se je Slovencem pri prvotnih volitvah slabo godilo; zato se glavne volitve niso udeležili in je izvoljen prejšnji poslanec K. Ghon. — V okraju Šmohor-Špital je žal, propadel katoliški poslanec Peitler, ki je dobil 66 glasov. Nacijonalec Werniš je izvoljen s 86 glasovi. Za skupino mest in trgov so izvoljeni sami naci-jonalci, namreč: Dobernik, dr. Steinvvender in Eisele. — Kupčijsko zbornico bode zastopal Hinterhuber, veliko posestvo pa Milesi. V velikem posestvu se je tudi katoliška stranka udeležila volitve, in je nje kandidat, prošt Joas, dobil 22 glasov. Milesi je izvoljen s 55 glasovi. Vsi imenovani poslanci pripadajo, razven g. Einspielerja, nemško-nacijonalni stranki. Marsikdo bode radovedno popraševal, kam je na Koroškem nakrat prišla liberalna stranka. Koroška je prej veljala za najbolj liberalno deželo, a zdaj je tam liberalna stranka izginila, kakor kafra na zraku. Naj se nihče ne čudi! Ravno isti ljudje, ki so se prej imenovali »liberal«, so sedaj »tajč-nacijonal.« Samo ime je drugo, ljudje pa so isti. Dlaka je nova, osel pa stari! —rn— Mšm I. i Cerkvene zadeve. Blagoslovljenje bander v Dobovi. Dasiravno obhajamo postni čas, vendar je bila za nas druga postna nedelja polna veselja. Prišli so k nam vlč. g. dekan Henrik Verk blagoslovit treh cerkvenih ban- der. Prvi dve banderi, /vredni 180 gld., sta iz rudečega damasta, na vsaki strani z na platno slikanimi podobami. Nabrali smo denar pri velikonočnemu izpraševanju. Prvo bandero je fantovsko, drugo dekliško. Vsako pa je tako lično, da lepše ne more biti. Kar me je pa posebno zanimalo, sta lepa križa, ki sta še iz 16. stoletja; umetnik nam ju je v ognju pozlatil in tako smo od svojih starih bander ohranili majhno, pa za umetnost cerkveno velike vrednosti pomenljivo stvar. Toda tudi šolska mladina je imela ta dan svojo slavnost. Ker je bila šolska zastava že vsa strgana, umazana, ni sodila več svojemu namenu. Zavoljo tega so pridni šolarji in šolarice na prizadevanje svojega g. kateheta zbirati začeli za svojo novo šolsko zastavo. In glej, s pomočjo nekaterih drugih dobrotnikov smo spravili 40 gld. skupaj, ter si naročili lepo fino bandero iz belega damasta. Na tej zastavi je sv. Alojzij, patron učeče se mladine in nebeška kraljica Marija, na platnu slikana, tako milo, krasno in okusno, da se mora človek v resnici čuditi umetniku, da more tako duha vdihniti mrtvi stvari. Posebno smo bili željni slišati č. g. dekana v naši cerkvi; kajti odkar so dekan na Vidmu postali, niso še imeli priložnosti pridigovati na Dobovi. (iovorili so: Kaj pomeni cerkveno bandero? Spominja nas 1. prisege, katero smo storili pri sv. krstu, odpovedati se grehu in služiti Bogu; 2. pa nas spominja hvaležnosti, da smo to podarili Mariji za spomin; 3. kakšno naj bode naše življenje, da bode ta spomin Marija od nas sprejela. Slišali smo g. dekana prvikrat v naši veliki cerkvi, i.judstvo je neizrečno pazljivo poslušalo govor, ki je bil primerno izbran sedanjim razmeram. Beseda, ki je prišla iz srca, šla je k srcu. Glasno ihtenje malih otročičev in odraslih je pričalo, da so naš g. dekan zares popularen govornik, misijonar v pravem pomenu. Dobro vedo udariti na najtanjšo struno človeškega srca ter pridobiti hitro tudi še tako mlačnega kristijana na boljšo pot. Ako povem še, kako lepo, ubrano so peli šolarice in šolarji to nedeljo pri službi božji in kako lepo jih je spremljal g. nadučitelj Pire z orgijami, moramo reči, da ni bilo kmalu kedaj v naši cerkvi takega duhovnega veselja. Gospodarske stvari. Skrb za travnike spomladi. »Kadar v spomladi pade majhen sneg«, pravili so še stari ljudje, »takrat je to za travnike in pašnike, kakor gnoj za njive«. S tem so že najbolj priprosti kmetje prepričani, kolike vrednosti je za travniške rastline vlaga ali mokrota. Zlasti ima ona od snega to prednost, da zemljo povsod jednakomerno napoji, kar je zlasti v strminah veliko vredno, med tem ko dež le prenaglo steče v doline. To se pa tudi kmalu vidi, ker za pomladnim snegom je vsaka rastlina vse prenovljena in z dvojno močjo začne poganjati. Kadar dobrotno nebo rosi spomladi toliko potrebno mokroto, takrat je čas, da se tudi kmet spomni svojih travnikov. Ne bom mu priporočal v ta namen umetnih gnojil, ker veni iz skušnje, da to stane več ali manj denarja, da pa na njegovo pičlo mošnjo se le prerado zanaša mnogo drugih potreb. V obče mu hočem pokazati tri najnavadnejše pomočke, zboljšati travnike, kateri ga ne stanejo dosti druzega, nego — skrbi in to največ takrat, kadar v poznej jeseni ali spomladi dežuje! Prva in glavna skrb bodi vsakemu kmetu, kam odteka iz njegovega dvorišča gnojnica. To napeljaj z jarkom, kakor daleč moreš okoli po vrtu in dalje na travnike. Bog varuj, ta najcenejši in najuspešnejši pripomoček zanemarjati, da se pusti gnojnica teči naravnost v kako strugo! Kadar nastane deževje, da je gnojnice odveč, naj se ona napeljava po plitvih jarkih sedaj na jedno in potem na drugo planoto, zlasti tje, kjer raste najslabša trava. Ne sme se takrat groziti kmetu, iti v dežju z motiko uravnavat in pravilno napeljevat vode po narejenih jarkih. Kaj bode dosegel s takšnim napeljevanjem gnojnice, prepričal se bode kmalu, da bode imela trava dvojno rast. Torej dragi kmetic, pazi najprej na umno porabo gnojnice! Ker pa seveda ta ne more teči po celem travniku in senožetih, treba misliti na drugo sredstvo. Ako je na zemljišču kaj studencev ali malih potokov, je temu lahko pomagati. Od vsakega, tudi najmanjšega studenca bodi napeljan jarek po travriku, da daje vlago rastlinam, mesto da bi se pri njega izviru nabirala mokrota in delala močvirje. Ali to še ni zadosti. Pri vsakem studencu napravi umen kmet primerno jamo, v katero zapelje gnoja, okoli katerega naj teče voda, da izpiraje ga, nese rodovitnost po jarku daleč tje po senožetu. Večkrat, zlasti ob deževju, treba je gnoj v jami premešali, da se izpere in porabi vsa njegova redilna moč. Koder pa ni gnojnice in studencev, kaj pa tam? Ni prav vedno jedno pesem peti, nasprotno pa je res, da se dobro blago nikdar ne prehvali. Velikokrat se je že priporočal za travnike pepel, zlasti tam, kjer se z drugimi gnojili ne more blizu. Tako ga lahko mirne vesti priporočam tudi jaz, samo da mu k rabi priložim nekaj opazk. 1. Mora se paziti, da je pepel suh, nov ali dobro ohranjen. Pomniti je, da kadar pride pepel v dotiko z mokroto, izgubi svojo moč, enako milu, s katerim je tudi v žlahti. Moker ali vlažen pepel se ne loči od prsti, ker je že izgubil svojo redilnost — lug. 2. Treba ga je nasejati, kadar so tla prazna, ko ni rastlin, da more njegova moč do korenin zelišč. Torej velja v poznej jeseni, v spomladi, ali pa kadar se je seno ravno spravilo s travnika. Vsikdar pa naj se naseja med dežjem! Le ako bode nova mokrota splahnila nasejani pepel kmalu v zemljo, imelo bode to sredstvo povoljen uspeh. Od luga, ki ga tako nareja pepel, pognala bode trava mnogo gostejša, zlasti pa bode se oživila ondi rudeča »divja detelja.« Toliko bodi priporočeno kmetom o hribih za oskrbovanje travnikov spomladi, kadar ni več časa ali pa sploh ni prilike za — gnojenje. Le to, ako je mogoče, naj se vrši vselej v jeseni, da zimska mokrota splahne gnoja redilnost v tla. Pohorski. Sejmovi. Dne 26. marcija v Dobovi, na Bizelj-skenvin Teharjih. Dne 27. marcija na Podplatu, v Slov. Gradcu in Celju (tudi za konje). Dne 29. marcija pri Sv. Ani na Nemškem. Dne 1. aprila na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 2. aprila v Artičah. Dopisi. Iz Ptuja. (Ali pojdemo volit) prihodnjo soboto slov. volilci v južnoštajarskih mestih in trgih ? Na vsak način! Kdor ostane doma ali potegne z nemčurji, naj si na čelo zapiše: »Narodni izdajica!« S temi besedami nas je navduševal »Slov. Gosp.« v št. 11, da se tudi Slovenci v mestih in trgih udeležimo volitve, da pokažemo, da še živimo. Trg Središče je s 93 glasovi rešil svojo čast, — slava Središčanom! Tudi Ljutomer je oddal 50 narodnih glašov za dr. Rosino. A sramotno je, da se je pri nas oddalo samo 19 glasov za narodnega kandidata! Narodnjaki! Ste-li spali ta dan čez poldan? Slišali smo, da so izostali možje od volitve, ki drugače zvonec nosijo ali bi ga vsaj radi nosili! Kaj je temu uzrok ? Narodna mlačnost na eni in narodna enostranska prenapetost na drugi strani. Obžalovati se mora, ako se olikani (?) Slovenec nad svojimi sorojaki ob času volitve maščuje s tem, da od volitve izostane samo zato, — ker ni prodrl s kandidaturo Hribarjevo! Je-li to slovenski značaj ? In take vrste narodnjaki se predrznejo napadati pri vsaki priliki svoje sorojake, ako ne trobiš v njihov rog? Ta slučaj si bodemo zapomnili za pri-hodnjost! »Kdor maslo na glavi nosi, naj ne hodi na solnce —tako ali enako svetujemo tudi onemu olikanemu (?) Slovencu na Ptuju, da prilično ne zve še kaj »bolj mastnega« za svoj »neomadeževani« značaj! Za danes dosti. Hvala pa vsem tistim narodnjakom, ki so storili svojo dolžnost! V prihodnje bi še priporočali pred volitvami vsaj kakošen pogovor itd., da vsaj vemo, pri čem smo; sedaj smo šele v zadnjem trenotku morali zvedeti, da se Slovenci volitve vendar udeležimo. [z Celja. (Žrtev nemčurske brutalnosti.) Dne 14. marcija smo izročili materi zemlji moža, kateri je sicer zadnja leta tiho in skromno živel na svojem posestvu na Ostrožnem pri Celju, a naš pokojnik, Franc Krašovec, pozlatar, je že pred mnogo leti krepko in ponosno vihtel v nemčurskem mestu Celje našo narodno zastavo ter vsikdar in povsod neustrašeno se boril za narodno pravo. In tega moža ni več med nami. Smelo rečem, uničilo ga je celjsko barbarstvo. Kaj pa je zakrivil naš pokojnik, da se je nad njim toliko raztogo-tila celjska drhal? Ničesar druzega ni pouzročil, kakor samo svojih državljanskih pravic se je hotel poslužiti in to je bilo ob času volitve volilnih mož V. kurije v okolici celjski. Šel je namreč volit, ali ko je razkačena so-cijaldemokratična četa vidila, da vkljub vsem grožnjam voli le katoliške može,, ga začnejo suvati, po tleh valjati in neusmiljeno pretepavati, da ga vsled tega zadene kap. On si je seveda iskal pravice pri sodniji, katero je tudi deloma dobil pri obravnavi dne 12. marcija, a ker so se mu zločinci tako v obraz lagali in rogali, se je on tudi zjezil in tukaj ga zadene kap drugokrat. Tedaj pa ni bilo več rešitve za njega; kajti nekoliko ur potem je zdihnil svojo blago dušo. Da je bil rajni res priljubljen pri celjskih Slovencih, pričal je najbolj njegov pogreb, katerega so se udeležili vsi narodni krogi; na krsto sta položili vence čitalnica in slovensko obrtno društvo, pevsko društvo pa mu je zapelo dve nagrob-nici. Sveti mu večna luč! Iz konjiškega okraja. (Krivica in slab zgled.) K volitvi dne 12. marcija nas je v Konjice prišlo 45 možev, 39 Slovencev in 6 takih, ki se štejejo med Nemce. Če se tudi nič ne drži na krščansko pravičnost, bi moral vsak vedeti po zdravi pameti, da bi se pri taki volitvi morali skoro sami Slovenci voliti v komisijo, komisar dr. Poigger je pa z volil 4 Nemce. To je menda socijaldomokratična pravičnost. — Da bi Slovence še bolj jezil, je prinesel seboj samo nemške postave. Te je potem nemški predsednik tako grdo na slovensko prestavljal, da se vrabcu studi. Rekel je n. pr.: Forzicender ima dolžnost povidati, komu je d r -laubano voliti. Tistemu je drlaubano, ki je 24 let nazaj položil itd. Potem je še debeli spak pristavil, da je sramota, če ne zna vsak izmed nas nemško. — Ni tako res, ampak to je sramota, če pride človek k nam kruha jest, pa je prenemaren, da bi se slovenščine naučil. — Pri drugi volitvi, dne 17. marcija ni komisarju enako dobro izteklo. Trije Nemci so prišli prepozno. Pri njihovih imenih je imel komisar 2 črki: d. n. Ne motimo se, da pomenita deutsch-national. Bili bi ti trije gotovo v komisijo voljeni, pa so bili »sala- menski« konji prepočasni. To je hudo za nemško srce! — Proti ljudem se je nemški komisar tako obnašal; proti Bogu še slabejše. Pri drugi volitvi je ob koncu volitve poldne zvonilo. 50 možev je roke sklenilo in molilo angeljsko češčenje. Pravični komisar je pa stoje uprl roke ob mizo in nas debelo gledal. Hudo je, da sme katoliške Slovence tak mož voditi in s slabimi zgledi kvariti. --- . Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. Veličanstvo svetli cesar so se v soboto vrnili z južnega Francoskega. — Cesar bodo imenovali 22 novih udov gosposke zbornice, med temi tudi barona Chlumeckega. — V mestni skupini so razun prvega in drugega dunajskega okraja pri državnih volitvah zmagali antisemitje. — V treh dunajskih okrajih se podpisuje prošnja za češke šole. C e š k o. Nemci so močno potrti; zgubili so v dveh mestih državna mandata, v Budejevicah in pa v OIu-mucu na Moravskem. — Dr. Vašaty je zopet državni poslanec, dasi mu je mladočeški klub hudo nasprotoval. Štajarsko. V mestni skupini so zmagali nem-škonacijonalci, samo v Ljubnu je izvoljen liberalec Lorber. — V Gradcu je nekaj dnij bil namestnik in župan — Resel, poslanec socijalnih demokratov, ki so dne 17. marcija na ulicah smrtno ranili predsednika katol. delavskega društva. Koroško. Izdal se je ukaz, da morajo pri deželni sodniji v Celovcu biti zmožni slovenščine: jeden predsednikov, 4 sodnijski svetovalci, 3 pristavi in 7 av-skultantov, pri okrajnih sodiščih na Koroškem pa 10 sodnikov in 15 pristavov. Kranjsko. V mestni skupini sta zmagala »Na-rodovca« in sicer Kušar v Ljubljani z 882 glasov proti 541, v gorenjskih mestih Dr. Ferjančič s 560 glasovi proti 348. Dolenjska mesta pa so izvolila dvornega svetovalca Šukljeja. V Ljubljani so »Narodovci« in Nemci vlekli skupaj. Primorsko. Tukaj smo zgubili Slovenci dva mandata; na Goriškem je v veleposestvu propadel Alfred grof Coronini, v Trstu pa Ivan Nabergoj. Slovenci imamo torej 16 državnih poslancev. — V tržaškem mestnem svetu so potrdili izvolitev 5 Slovencev, Na-bergoja pa ne, čeravno proti njegovi izvolitvi ni pritožbe. — Lahoni so grozno nesramni in nasilni; ni čuda, da je prišlo do izgredov v Borkovljah pri Trstu, pa tudi v Istri okoli Poreča. Vnanje države. Rim. »Osservatore Romano« je pisal, da tudi za letos velja, da se katoliški Italijani ne smejo udeleževati državnih volitev. Katoličani so ta glas lepo ubogali. Italijansko. Državne volitve so dovršene. Vlada ima veliko večino. Vsi ministri so izvoljeni. Zopet pa je tudi izvoljen stan lisjak Crispi in pa kacih 20 soci-jalistov. Dansko. Druga zbornica je odklonila proračuu za vojaštvo. Vsled tega hoče odstopiti ministerski predsednik in vojni minister. Poslanci v vseh državah se naj tako po robu postavijo zoper vedno večje stroške za vojaštvo! Rusko. V Spoli pri Kijevu je bila oni dan krvava rabuka zoper Žide, ki ljudstvo preveč izsesavajo. — Učni minister je naročil gubernatorjem, naj ne dovoljujejo zemstvom več, snovati ljudskih šol. Ta ukaz je na korist cerkvenim šolam. Turško. V Macedoniji na reki Vardar se je raz-letel most, ko je šel ravno vlak s 3000 vojaki čezenj. Pok je bil strahovit. Nekaj vozov je strmoglavilo v reko, drugi so skočili s tira in se porušili. Mnogo vojakov je utonilo, drugi so ranjeni. Most so gotovo razstrelili grški ustaši. Kreta. Ustašev je okoli 40 tisoč. V Retvmnu so bili novi nemiri. Na obeh straneh jih je mnogo padlo. — Vojne ladje evropskih velevlastij so se v nedeljo zasidrale v krečanskih pristaniščih, da zabranijo vsak dovoz živeža in orožja grškim četam. Grško. Po vsem kraljevstvu se je nabralo pod imenom prostovoljcev veliko upornežev in prekucuhov, ki hočejo vojsko. Ako se kralj Jurij ne uda, utegne nastati prekucija. Tudi je došlo veliko prostovoljcev iz drugih dežel, celo iz Amerike. Špansko. Karlisti imajo ob severni meji že 7000 vojakov. Bržčas pa ne bodo začeli upora, ker še ustaja na Kubi ni udušena. — Na Filipinskih otokih je v Manili prišlo spet do boja. Ustašev je mrtvih 300, še več pa ranjenih, španskih vojakov pa je padlo samo 20. - - Za poduk in kratek čas. Zvesti pastir. (Češki spisal V. Kosraak; poslovenil Ciriljev.) (Dalje.) In ko je že bilo vse drevje v cvetju, jablane in hruške, je ležal župnik v postelji in duhovni pomočnik je šel iz cerkve z Najsvetejšim k župnišču. Pred njim je pozvanjal cerkovnik, ¿upnišče so ljudje kar oblegali. Vse je klečalo in jokalo, kakor da bi vsem oče umiral. Samo župnik je mirno ležal in molil. Ko je prejel sv. zakramente umirajočih, je pogledal na rakev, katero so mu na njegov ukaz prinesli v sobo zajedno z mrtvaškim prtom in zašepetal: »Nune dimittis servum tuum, Domine!« (Sedaj izpustiš svojega hlapca, o Gospod!) Toda Gospod še ga ni izpustil, ni še prišla njegova ura. Nastal je večer, prikazale so se zvezde in odzvonilo je »Zdravo Marijo«. Župnik pa vedno mirno leži in neprenehoma moli. Služabnica mu sedi pri vz-glavju in mu streže. Pride polnoč. Na enkrat pridrči kočija in zvonec se oglasi. Služabnica odpre. V sobo vstopi kapitanova sestra vsa zajokana in pade pred postelj župnikovo na kolena. Župnik ji poda roko in jo vpraša: »Zakaj jokate?« — »Oh, prečastiti gospod! Moj brat je naglo zbolel na smrt in nikdo na svetu ga ne pregovori, da bi se dal prevideti, razun vas — in vi — moj Bog! Vi ste sami —!« Ni dokončala. Položila je čelo na postelj in bridko jokala. Župnik vzdihne in sklene roki. Čez nekaj časa pa reče: »Saj je tukaj moj duhovni pomočnik«. Sestra kapitanova skima z glavo: »Tega on ne pozna in ga ne bo poslušal — morda bi še ga nagnal.« — Župnik pogleda na križ na steni in zašepeta: »Gospod, le to noč še!« in se obrne k služabnici in jej reče: »Pokličite duhovnega pomočnika!« Duhovni pomočnik pride. »Idite v cerkev!« reče župnik, »in prinesite semkaj Najsvetejše, greva skupaj previdet. Obleciteme!« ukaže na to služabnici. Duhovni pomočnik in služabnica obstrmita. »Storite, kakor sem vam rekel«, veleva župnik skoraj resno. »Kliče me dolžnost«. Duhovni pomočnik in služabnica ubogata. Župnik je nekako oživel. Bolno, umirajoče truplo je bilo pokorno duhu. Posadili so ga na voz in duhovni pomočnik je prisedel k njemu, držeč v rokah presv. Rešnje Telo. Majeva noč je bila čarobno lepa in topla. Visoko na nebu je plavalo ozvezdje »voz«. Župnik upre vanj svoj pogled in zašepeia: »Še ne zahaja, še to izvršim. Salve Regina!« (Zdrava Kraljica!) (Konec prih.) Smešnica. Na kvaterni petek popoldne je šel počasi po Tegethofovih ulicah v Mariboru mlad kmet, o katerem bi vsakdo mislil, da je poštena slovenska duša. Dojde ga sivobradat gospod ter ga vpraša: »Ali ste hodili volit?« — »Da, gospod! — »Kako so pa volitve izpadle?« — »Slabo!« reče kmet. »No, koga ste pa volili?« — »Franca Girstmavrja«, odgovori žalostno nemškutarski kmetič. Razne stvari. Domače. (Najiskrenejšo zahvalo) izreka p. n. gg. slovenskim kandidatom, volilcem za njihov trud, požrtvovalnost, slednjim pa še posebej zaradi izborne in vzgledne discipline, katere so se držali in tako omogočili sijajno zmagati v 5. in 4. skupini. V mestni skupini Maribor-ptujski smo dospeli do častne manjšine, v Središču dobili vse glasove. Zmago v celjski skupini pa so takrat zabranili krivo sestavljeni zapisniki volilcev. Zaradi tega predloži se državnemu zboru temeljito izdelan ugovor zoper volitev. — Predsedništvo »Slovenskega društva.« (V j u ž n o š t a j a r s k i h mestih) sta bila izvoljena nemška nacijonalca, za Maribor dr. Wolffhardt in za Celje dr. Pommer. Prvi je dobil 1080 glasov, Slovenec dr. Rosina 267, dr. Pommer pa je zmagal s 640 glasovi, dočim je dr. Hrašovec dobil 508 glasov. (I z j a v a.) Celjska »Domovina« je trdila, kakor da je predsednik »Slovenskega društva« na shodu volilnih mož za Hribarja došla pisma preziral. To je popolnem neosnovano. Oziral se je na vsako pismo. Da jih je veliko več bilo za Žičkarja, kakor za Hribarja, to so dej-stvene razmere pouzročile, katere je izid volitve najbolje osvetlil, ker je Žičkar dobil 484 glasov, Hribar pa — 41, prvi je imel v vseh okrajih večino, drugi pa v nobenem, v dveh le 1 glas in šestih 0. — Dr. Gregorec. (Nepotrebno) povdarjajo nekateri listi, da smo gospodu Robiču preveč naložili, ker njemu z državnim poslanstvom sedaj prizanašati ni kazalo, ker zastopa najnevarnejši volilni okraj. (Kje je o n i S v. R o 1 f a n k), od koder sta na Ptuju dne 12. sušca dva moža volila Wisenjaka? Ta Bolfank je pri Majšbergu. (Hroščevo leto) se napoveduje; da se sovražniku kmetijstva vsaj nekoliko v okom pride, sklenil je slavni okrajni odbor gornjegrajski plačati vsaki liter kebrov po 1 kr. šolarjem nabiralcem. Sklep se tudi drugim odborom v posnemo priporoča! (Občinske volitve) na Ljubnem v gornji Savinjski dolini so se ob obilni udeležbi ugodno vršile; zmagala je stranka prava, varčnosti in resnice. (Iz No ve Štifte) nad Gornjim gradom dohajajo nam tožbe, da neke zlobne moči — navdušene strupenega alkohola — trosijo po fari liberalne ter demokratične časopise. Posebno navdušen rovar božjega miru je bojda neki trebuhovič z izbuljenim obrazom in počasnih krač, ki novo vero oznanjuje. Ali bodo mladi tudi tako peli, kakor jih stari učijo? Gorje potem starim! (A 1 i res?) Celjski okrajni glavar grof Attems bojda odide za deželnega predsednika v Ljubljano, in baron Hein pa pride za cesarskega namestnika v Gradec ? Mislimo, da Hein prej stopi v pokoj. (Fr. Girstmayr) ie izvoljen državnim poslancem v mestni skupini Lipnica-Radgona. No, zdaj se vsaj več ne bode vsiljeval Slovencem! (Imenovanje.) Deželni okrajni živinozdravnik g. Alojzij Pavlin v Rogatcu je imenovan c. kr. okrajnim živinozdravnikom. (Pozorpristrojih!) Na Zavrču je Ulmov hlapec Jurij Žiher rezal s strojem slamo. Vsled neprevidnosti pa pride z eno roko med valjarje, ki mu potisnejo roko proti nožu, in roka je bila proč! (Iz Št. Pavla v Savinjski dolini) so volili volilni možje v V. kuriji Ropasa in v IV. kuriji po sili Nemca Lenkota, Fuj! Kako je že, ali niso zvezani nemški liberalci, nacijonalci itd. s socijalnimi demokrati ? (Bela žena). V ponedeljek, dne 22. sušca je mati državnega poslanca, g. Hugona viteza pl. Berksa po dolgem in težkem bolehanju v 85. letu svoje dobe umrla. Sveti ji večna luč! (Požar.) Dne 9. marcija je v Kicarju pri Ptuju zgorela viničarija Antona Petroviča. Koča je bila vredna 200 gld. Petletni in 121etni otrok viničarja Antona Hermeca bi ■ bila gotovo zgorela, da ju ni rešil Franc Košič. (L e š č e r b a.) G. učitelj pri Sv. Petru na Medvedovem selu nas prosi, naj objavimo, da je res »Luč pod zavitkom delil v šoli, kakor druga pisma; toda nikakor ni vedel za tako strupeno vsebino. (Duhovniške spremembe.) čast. gosp. Fr. Zdolšek, kaplan v Vuzenici, je dobil župnijo Sv. Jerneja pri Ločah in č. g. provizor Fr. Pečnik župnijo Podgorje pri Slov. Gradcu. — Dne 22. marcija sta umrla g. Jakob Terstenjak, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja, po dolgi bolezni, in g. Franc Ferk, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, nagloma, od kapi zadet. Naj v miru počivata! Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali preč. g. J. Meško, častni kanonik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 5 gld., č. g. Val. Mikuš, župnik v Št. Juriju ob juž. žel., 2 fl., in trije gg. v Mariboru, 3 fl. (V Trbovljah) ima prihodnjo nedeljo, dne 28. sušca katoliško delavsko društvo ob treh popoldne v šoli pri iarni cerkvi svoje mesečno zborovanje. Udje se uljudno vabijo. (Mozirska posojilnica) je darovala za novo cerkev pri sv. Radegundi v šmihelski župniji 100 gld.; župnijski cerkvi v Mozirju 50, v Nazaretu tudi 50; na Rečici 25 gld, ter za cerkveni tlak na Kokarjih 50 gl. Zavod, kateri že za cerkve toliko žrtvuje, vreden je vse hvale in popolnega zaupanja. Iz drugih krajev. (Princ menih.) Princ Filip Hohenlohe-Schillingsfiirst je stopil kot novinec v benediktinski samostan Sekova na gornjem Štajarskem. (Sneg) je te dni zapadel po južnem Tirolskem, po nekaterih krajih tako debel, da je bil železniški promet za nekaj časa ustavljen. (S Krete). Grška ladja-jadrenica je pred tednom napadla avstrijsko vojno ladjo »Sebenico«. Ladja »Se-benico« je streljala na jadrenico, da se je ta potopila. Listnica upravništva: J. St. na St. še 3 gld. 10 kr. l^oterijne številke. (iradec 20. marcija 1897: 59, 18, 22, 61, 42 Dunaj > » 60, 7, 72, 1, 4 Heimebergova svila — edino le pristna, če se naroči naravnost pri mojih tovarnah — črna, bela in barvana, meter od 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lit.) Zurich. Rumeni čebelni vosek kupuje v vsaki množini po najviših cenah Jožef Dufck, sveear v Maribora, Viktringhofgasse št. 5. 1-6 1 Dr. L Praunseis | okrožni in praktični zdravnik ^ V Celju 4 22 H ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v Celju Ringstrasse št. 9. Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskem sistemu .. brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev. Deloljubne osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zukunftvorsorge" Gradec, poste restante. 5 Milan Hočevar, trgovina špecerijskega blaga v Celju, glavni trg. nasproti farne cerkve. Priporoča svojo zalogo zanesljivo najboljših poljskih semen za setev, kakor: Stajarsko domačo, nemško ali francosko, esparseto in inkarnat de-telno seme. Semena trave za suhe in mokre travnike. Korenjevega, repe bele in runkelnove repe, rudeče in rumene za živinsko rejo. 5-8 Priporočam svoje doma izdelane, 4V2 kilo težke, bakrene valtuvi 111 komad 12 gld. Kdor vzame 6 komadov, dobi 7°/0 odpustka. 1500 komadov že v rabi. Bakrene plošče, cevi, izdelani kotli za z 9 9 (!) 9 9 9 o Najboljši in najceneji bicikelni m šivalni «troji se kupijo pri 1-10 G. Schmidl ™ nasledniku, Celje. Zaloga manifakturnega in modnega blaga. 9 6 9 9 9 (!) 9 9 6 Y---------M/ v7v \7v/ \7X/ N/ \7\7N7V/ V/ V/ \7Ñ7Ñ7 \/ \/ 0^7\7v7\7v7v $ Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 Zaloga manufakturnega blaga na debelo in drobno P. n. Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo sntaeea, platnenega in modna Map za možke in ženske obleke: črne gladke in pisane kašmirje od najcenejše do najboljše vrste in najnovejše židane robce. — Narejene bele, pisane in Jiigerjeve srajce, kolirje, manšete in najnovejše zavratnike, katere prejemam iz najboljših tovarn. Zagotavljam vsakemu po nizkih cenah pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 2—6 Franc Dolenc. Zaloga manufakturnega blaga na debelo in drobno Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 G/N ^ /N AN /\ /S /N/N /N v^ \/w vv v v/v \7\7 v7\/ n/ w/w s7\7W v7"|/ l\ 9 --------- ---------------7 --------- ----- -------"5 -------- 1--------------------, j nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železna vrata vseh Vi/ slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi. /Iv Napeljujem vodovode in strelovode, liišne telegrafe in telefone. Pre- M' vzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela, bodi si: strehe, stopnice, \p cvetličnjake itd. itd. /K —= Vse po na-jnižjili. ceiiali. ==— ^ Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim. *9Q ^ij V s/ wW\/ V V V V/ S/ N/V v v vv/ vž v \iWVW>y 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 o Ivan Rebek umetni in stavbeni ključar v Oelji Poljske ulice 14 (Feldgasse) v lastni hiši. Priporoča se preč. duhovščini in slavn. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopij, osobito za cerkvena dela, katera se najlepše krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, y(do pve WathrcB^K -J^eipP^S- Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. S^e^^erererer^erererererereJ^e) U1