V e s t n i k. ,,UčiteIJskl ToTariš" je najstarejši slovenski list. Učiteljstvo, ki ga je zdrževalo šestinštirideset let, naj svoje neodvisno glasilo tudi v sedeminštiridesetem letu podpira duševno in materialno! Ingerati t ,,Učlteljskem ToTarišn": Razne tvrdke so začele v našem listu obljavljati svoje oglase. Zavedno učiteljstvo opozarjamo na te inserate in ga prosimo, da se pri vseh svojih naročilib ozira s a m o ua tvrdke, ki inserirajo v našem listu. Pri naročilih naj se sklicuje vsak na oglase našega lista. Podpirajmo samo tiste, ki podpirajo nas! Učlteljskl dobrotniki. nDruštvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: Neimenovan iz Metlike kot izgubljeno stavo 20 K; zbrano omizjev Višnjigori ob otvoritvi novega šolskega poslopja zložilo 18 K 40 h; E o njiško učiteljsko društvo na račun pokroviteljine za leto 1906. (2. rok) 12 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledaiki! Bog plati! Letnino za učlteljski konrikt so plačali: tov. Ivan Eelc, nadučitelj pri Novi Štifti (3 E); tov. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem (4 E); tov. Alojzij Račič, nadučitelj, tov. Marija Račič, utiteljica in tov. Marij a Vider, učiteljica, vsi vBoštaDJu; tov. Albin Štrekelj, učitelj v Škocijanu pri Divači, 4 E za 1.1905. ia 1906. Živili! Poštne položnice (čeke) za pobiranje, oziroma pošiljanje letninezaučiteljskikonvikt za 1. 1907. bodo prejela šolska vodstva koncem tega meseca in v začetku meseca februarja. Osebna Test. Učiteljska kandidatinja Lea Pogačnikova je imenovana za suplentiDJo v Šmartnem pri Kranju, ker je dosedanja učiteljica Slavica Orehkova resignirala na to službo. Pozor! Ta raesec je razposlal blagajnik »učiteljskega konvikta" prošnjo in poštne položnice vsem slovenskim hranilnicam in posojilnicam za podporo. Opozarjamo vse tovariše, da zastavijo vsak svoj vpliv na korist konviktu. Eolekta poštnlb znamk št. 45 se je iz šmarijskega okraja srečno vrnila. Rodlteljski Teder bo v soboto, dne 12. t m. ob šestih zvečer, v telovadnici 1. mestne deške ljudske šole v Eomenskega ulicah s tem-le sporedom: 1. nPomen roditeljskih večerov". Por. J. Dimnik. 2. BTobak in alkohol." Por. Earel Wider. 3. Razgovor s starši šolske mladine E obilni udeležbi vabi starše, njih namestnike ter prijatelje in vzgojitelje mladine — šolsko vodstvo. Šolskl referat e. kr. mestnega šolskega sveta lj ubljan skega je z novim letom prevzel g. magistratni svetnik Evgen Lah, ki je že v prejšnji dobi opravl.jal ta posel z veliko vnemo in natančnostjo ter v splošno zadovoljnost ljubijanskega nčiteljstva. Iz seje e. kr. okr. šol. sveta t Kranju z dne 22. deeembra 1906. Slavina Orehkova je resignirala na suplenturo v Šmartnem, ker je dobila službo pri Uršuliokah v Celovcu. Na njeno mesto je bila imenovana učiteljska kandidatiuja Lea Pogačnikova. — Prošnja za denarno podporo zaradi bolezni nekega nadučitelja se predloži dež. šol. svetu v ugodno rešitev. — Nekemu učitelju se pripozna tretja starostna doklada. — Er. šol. svet Zabrdom pri Savici prosi, naj bi se na ondotni ekskorendni šoli poučevalo namesto dosedanjih 5 v prihodnje 7 mesecev. Prošnji se ustreže. — Eraj. šol. svet v Tržiču prosi, naj bi se, ker so šolski prostori prenapolnjeni, izšolala vas Bistrica, ki itak ni ničesar prispevala k zgradbi novega šol. poslopja, ter všolala v enorazdnico Eovor. katera naj bi se razširila v dvorazdnico, ki bo kot taka bolj ugajala potrebam prebivalcev vasi Bistrica. Prošnja se reši v principu, vendar se vrne zaradi nekaterih pomanjkljivosti v novo posredovanje. Simon Gregorčič. Po smrti ljubljenega našega pevea Simona Gregorčiča se je začela kruta gonja za to, čigar je bil. Liberalci pravijo: Naš je bil. Klerikalci kriče: Naš je bil. Tega ne vedo ni eni ni drugi, da je pesnik last tistega naroda. ki ga je rodil in kateremu je prepeval. Pravi pesnik je last vsega človeštva, a ne samo goriških in kranjskih klerikalcev. Ti si ga prisvojajo sedaj, ko je mrtev. Eo je bil v dobi najplodnejše Bvoje tvorne sile, so ga tepli toliko časa, da so ga ubili. Zato je to sedanje glorifikovanje gnusna in nedostojna politiška mahiuacija, ki je žalostna slika naših malenkostnih, popoloem nezdravih razmer. nGorica", ki jo pišejo in urejajo goriški klerikalci najtesnejšega obzorja, majhni in slabotni ljudje, izda.ja sedaj po pesnikovi smrti uredniško tajnost, kričeč, da je nek^ dobe verze s strankarsko-politiško tendenco, pisal vanjo Gregorčič. Tisti ljudje, ki so /.amorili v njem blago pcvsko silo, se niso mogli zdržati po pesnikovi smrti, da ne bi pljunili na njegovo gomilo. Taki ljudje ne zaslužijo nobenega pesnika. Ne vemo, ako je še kje tako, da mora visoka umetnost služiti umazanim politiškim samopašnežnem. Samo med Slovenci je mogoč neodpusten greh, da vlačijo umetnost v blato in jo oskrunjajo s podlo brezobzirnostjo! ,,8oča" izhaja od novega leta po trikrat na teden, in sicer vsak torek, četrtek in vsako soboto. Prosimo pojasnila! Deželni šolski svet v Ljubljani je dne 3. januarja 1906, štev. 15, razpisal šest M>telkovih ustaiiov po 84 K (štiriinosemdeset kron) za ljudskošolske učitelje na Eranjskem, ki so si pribobili posebnih zaslug za gojenje slovenščine, šolskih vrtov itd. Znan nam je slučaj (morda jih je tudi več!), da je eden prosilcev dobil to ustanovo, a ne 84 E, temveč samo 62 K 47 h, torej so mu odbili 21 K 53 h, t. j. 25 %! Ako so storili tako pri vseh šestih ustanovah, daje ta odbitek lepo vsoto 129 K 18 h. Radovedni smo, zakaj se je to zgodilo in kam je nameDJenih onih25% odbitka. Deželni šolski svet naj blagovoli to zadevo pojasniti! V Dohu prl Domžalah se je vršila v šolskih prostorih na dan sv. Štefana prvič in na Novega leta dan drugič božičnica 8 petjem, deklamacijami, božičnim igrokazom in z živimi jaslicami. — Vse so izvajali učenei in učenke tukajšuje šole tako pohvalno, da je poslušaleem jako ugajalo, kar je glavna zasluga tukajšnjega kaplana pesnika Silvina Sardenko, g. dr. Al. Mrharja. Večina vzporednih točk so njegove pesnitve. — Oisti dobiček obeh vprizoritev 129 E 70 h se je izročil tukajšnjemu šolskemu vodstvu v šolske namene, kar s tem zahvalno potrjuje M. Hiti, šolski vodja. Štajerskl nčitelji, oborožitese! Dne 2. februarja 1907 bo v Gradeu občni zbor vseh učiteljev in užiteljic Ijudskih in meščanskih šol na Štajerskem, v zadevi poboljšanja plač. Govorniki, oglasite se in naznanite naši nZvezi" v Celje posebno drastične odnošaje. Natančnejši vzpored pride. B. R. N. Obiteljski Tečeri so na dnevnem redu. Nova stvar, ki zahteva novo ime. MElternabende" so nekateri slovenili: večeri za starše, a to se jim je takoj zdelo nerodno, zato so rajši rekli roditeljski večeri, kar pa strogo rečeno nErzeugerabende" (ime Erzeuger = roditelj naj bi se rabil le v poetiški besedi), drugi so zopet prileteli z izrazom rodbinski večeri, kar pomeni ^FamilieDabende'*, kateri obs^g je preobširen, zakaj k familiji sodijo tudi otroci in druga sorodovina. Da pa ne bodo rodovinski večeri. naj se rajši imenujVjo — obiteljski. Ta izraz pa vendar ni nič drugega nego sinonim od prvega. Kaj hočemo torej storiti? Za razrešitev gordiškega vozla je bilo treba Aleksandrovega meča! Ne bodimo preveč sloveusko boječi, pa kar mahnimo! — ^Starši"1 (napačoo rabljeno do novejših časov nstariši") je kompaiativ od pridevka nstar", kakor je tudi nemški nEltern" komparativ od nalt" (v naši raladi dobi smo še pisali ,,Aeltern"). Toda s kompaiativom ^starši" ne raoremo bogvekaj napraviti. Zato pa vzemimo pozitiv ns(ari". (Odrasel sin imenuje oeeta nepietetno tudi nstari".) To pa je posamostavljen pridevnik, katerih v slovenščini sicer nimamo v obiliei, najvcč le v lastnih imenih: Okiški, Eoaeski. Eomenski. — Ako vzamemo tu pridevnik »stari" za samostalnik, potera pa prav lahko brez skrbi izvedemo nov pridevnik stariški. Morda bi kdo po pravilu zagovarjal obrazilo — ski, namesto — ški. Vendar je sleduje blagoglasnejše. Saj imarao tudi drugih nepravilno izvedenih pridevnikov, recimo : nemški (pravzaprav nemečki), deški (namesto dečeški), a jih rabimo z mirno vestjo. Odkraja se nam zdi neprikupna ta oblika, pa polagoma se prilagodi ušesu. Eakor rečemo ^otroška ljubezen", tako tudi lahko nstariška ljubezen". Torej — pogum velja — za nemški (,Elternabende'' rabimo odslej „8tariški večeri"; izraz je pripraven, a tudi — točen. J. St.