Doleiijfjke Novice iuliujajo vsaii ^«trteli ; ako : ; je ta tlau praznik, dim poprej. : : Cena jim je za celo leto 8 Iv. za pol leta 4- K. Naročnina za Nemčijo, Boauo in clnige evropske države zuaSa 8-50 K, za Ameriko i)'50 K. List in «glasi se [iliiëiijejo iiaiu'ej. Vne (lopiHe, uiiroj^niiio in oxiiaiiilii sprejeiiiH tiskarna J. linijec niial. Narodne vlade SHS v Ljubljani. Poziv zaradi priglasitve terjatev in povračil škode, ki bi jih bila dolžna poravnati prejšnja Avstro-Ogrska vojaška uprava. 01) gospoilaiskih pogajanjih med (iržavaiiii, ki so nastale iz bivše avstro-Ogrske države, m orda pi ide tudi ilo apora/.unia glede plaííila obveznosti na podlagi vojiiodajatvenega zakona od strani prejšnje Avstro - Ogrske vojaške «prave. Narodna vlada SUS priglasi te teijatve za svoje obiiioťíje, ne da obljubi iipi'avi-čencetii ugodnega iispelia. V svrlio priglasitve teli terjatev pozove podpisano poverjeiiištvo vse posestnike-kinetovalce, priglasiti svoje terjatve, in sicei' : 1.) Neplačane zaknpniiie ali najeni-ščine za zeitdjišča ali poslopja, ki jih je vojaSka uprava vzela v zaktip, v najem, ali jih je neopravičeno zasedla. 2} Neizplačane kupnine prodane knietij^kp pridelke. itna upnik v l'okali kako potrdilo o zahtevani oddaji blaga vojaštva. 3.) Turjatve za škodo, storjeno po vojaščini na zemljiščih in kmelijskih stavhah vsled Èiiiov, ki m bili v zvezi in ki jih gtl) fiovriiit.i po rirji)«i1itjatvmi«ni znkoini, Škode, ki jili je naredila armada v svojem lazsiilu po sklepu prtMiiiija brez povelja pristojnih vojaških povtiljstev, nikakor ni pi iglasiii, kei- zanje nn bo liotel biti iiilu'^.e odgovoren. Terjatve v tem okviiii je priglasiti do 1. januai-ja 1919 pri Narodni viadi SMS „Poverjeiiištvo za kmetijstvo" (v poslopju Slovenske kmetijske di'užbe) v Ljubljani. Tei-jatve je utemeljiti s piiložeiiimi prepisi obveznih aH pi'avoveljavnili listin prejšnjih vojaških olilasti, oziioma s pre-])isi županskih zapiifhikov o cenitvi škode {izvirnih listin ni prilagati, ker se lahko izgube, marveč jiii je skrbno jjraniti). S tem pozivom podpisano poverjenistvo ne pievzame nobenega jamstva in ohljube za svoječasno resnično izposlovanje popla-čevanja takill npravičenih terjatev, zato naj priglasilci rešitve svojih priglašenih tei'jatev sploh nikar ne dregajo, kajti, če tudi pride do sporazuma med vladami glede popolnega ali delnega izplačila teh terjatev, utegne to tiajati vendaile zeto dolgo. — V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. Poverjenistvo za kmetijstvo Narodne vlade sns. Poveijenik: prelat A. Kalan 1. r. Opozoritev glede postopanja z ranjenimi, bolnimi in ponesrečenimi vojaki. Ob vračanju vojaških tiansportov a fronte se dogaja, da polagajo tned vožnjo zamrle ranjence in bolnike ter ponesrečene ranjence in bolnike ter itonesrečene vojake kar na posameznih štacijah, da celo na prosti progi z železniških vozov. Ne le, da nam člove-Čanstvo veleva, dostojno postopati s takimi mrtveci, treba je tudi posebne pažnje, da se ne razpasejo nalezljive bolezni. Vsem občinam se loi'ej naroča, da nemudoma v lastnem delokrogu tozadevno vse potrebno ukienejo. Mrliče je takoj prenesti v mrtvašnico ali v ditig prostor, ki se za to določi. Poski'beti je, da mrliški ogledniki take mi'tvece nemudoma ogledajo, po možnosti doženejo njib identiteto lei njih imena s piedpisaiiitiii ogledtiimi listi naznanijo župnijskim ui'adom. Vse dokumente in vied-nostne predmete, ki se najdejo pi i mitvecth, ima shraniti županstvo. Le če je ninavičen sitm, da se je zgodilo kako zločinstvo, ima se o slučaju obvestiti tuiii pristojno okrajno soa nekvarno njih obvezi za položitev računa o svojem poslovanju. 3.) Začasno vodstvo in likvidacija deželne uprave sta se poverili posebni komisiji petorice, sestavljeni iz enega člana Narodne vlade kot načelnika, njegovega namestnika in treh iiadaljnih prisednikov. V komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave so imenovani: Za načelnika: Član Narodne vlade SHS dr. Karol Ti'iller; za načelnikovega namestnika; višji ravnatelj deželnih uradov Matija Zamida; za prisednike: dr. Fran Novak, odvetnik in deželni poslatiec v Ljubljani; Bogumil Retiiec, gimnazijski profesor v Ljubljani; Josip Gostinťíar, državni iti deželni poslanec v Ljubljani. 4.) Ta komisija prevzame začasno vse posle dosedatijega deželnega odbora; za njeno poslovanje so zmiaeliio merodajiii vsi dosedanji predpisi za poslovanje deželnega odboia in deželnih uradov. 5.) Vsi deželni uradi ostanejo začasno v funkciji. 6.) Vse dosedanje deželne naklade in davščine vseh vrst in brez vsake izjetiie se do nadaljnega ukrepa pobirajo in zaračunavajo v isti izmeri in na isti način kakor doslej. 7.) Vrhovno nadzorstvo nad komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave pristoja predsedniku Narodne vlade SHS v Ljubljani. Končnoveljavni sklep o načinu likvidacije je pridržan Narodni vladi. 8.) Za revizijo poslovanja dosedanjega deželnega odbora se imenuje posebna revizijska in kontrolna komisija treh članov, ki itna neomejeno pravico, da pregleduje vse knjige in uradne spise brez izjeme. To pravico stue uporabljati komisija tudi po svojih izvedencih. Proti tej komisiji so odvezani vsi deželni uradniki in uslužbenci dolžnosti uradiie molčečnosti. V revizijsko in kontrolno komisijo so imenovani: dr. Vinko Gregorič, pritnarij in deželni poslanec v Ljubljani; Adolf Ribnikar, deželni poslanec v Ljub^ani; Ivan Ogrin, svetnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Hoini dogodEli na Savi. Epizoda h francosko vojske. Smrtna tišina vsenaokoli. Monotono so se valili visoki valovi bistre Save, ki je tekla v globoki strugi obdani od obeh strani od strmih gora iti pečin. Tedaj so Zadoneli udarci ure iz zvonika bližnjega trga in odmevali bobneče od vseh strani. Bilo je poltioči. Mesec se je prikazal iz gostih oblakov in pogledal, Če je kje sploh kako živo bitje in je razlil svojo zeleno mesečino v mogočnih žai'kih nad vso poljano. Na strmi skalni pečini pa je stala neka moška postava, zavita v bel plašč, ki je zvesto poslušala bitje ure polnoči, kajti ta Čas se ji je zdel važen. Kotiiaj je ura odbila, je oil zaČel pozorneje poslušati in gledati v deročo reko. kot da nekoga pričakuje. Gotovo je bil vojak, kajti na glavi je žai'ela v bledi mesečni luči jeklena čelada in pod plaščem je ble-sketal roč ostre sablje. Tedaj sta se premikali na nasprotnem bregu dve postavi, ki ste stopile v čoln. — „Ona je!" je polglasno spregovoril vojak in si od veselja nianil roke. Ôoln je drsel z vso naglico po mrzli, deroči vodi in se je kmalu ustavil ob bregu. Oolnar je ostal v čolnu, neka ženska postava pa se je zmotala z noči in hitela po strmi poti proti vojaku. Vrgla se je v njegove razprostrte roke in zavpila od veselja in razburjenosti: „Ah moj Ivan, kak sprejem!" Nekaj minut pozneje je spi'egovorilo dekle z otožnimi hesedatni: „Moj Ivan! Kako naj popišem mojo žalost in strah radi tebe I? Kaj si storil, nesrečnež? V vedtii nevarnosti se nahajaš, saj te tudi .širina Save ne loči od sovražne kroglje. Zgubljen si, kajti oko izdajalca čuja Tvoj beg k Avstrijcem, katerim si ovadil francoske postojatike je postal v fi'ancoskem taboru znan in sedaj je vsakdo opozoi'jen nate, da te vjatiie. Tn če ne zbežiš je tvoja aiint gotova! Ah Ivan! Kako velik smilni strah si storil mojim starišetii s svojim pismom, v katerem si želel, da se vidiva še enkrat. Vendar, moja brezmejna ljubezen do tebe in želja, da te vidim še enkrat, da ti podam morda zadnjikrat roko — to me je gnalo do tega, da sem se dala v taki noči prepeljati čez Savo do tebe. Ko so doma že vsi zaspali, sva se s čolnarjem prepeljala čez deročo reko in pristala tu. Zato, moj Ivan: prisezi pri silni ljubezni tvojega dekleta, pri strašni nevarnosti v kateri sva izpostavljena, da boš bežal, bežal, bežal!" — Ona je padla pred njegove noge in ga s sklenjenimi rokami |)rosila naj se reši. V nepopisni bolesti je poslušal vojak mehke in proseče besede njegove angeljsko lepe deklice. Nato jo je vzdignil, jo vroče poljubil in zroč proti mesečnemu nebu govoril svečane besedo: „Da, pisal sem ti, da pridi sem. Moral setii te videti še enkrat, morda zadnjič! Jutri bo naš polk odmar-Širal, ne da bi mi bil znan cilj poti. Kar sem storil, sem ravnal kot sin Avstrijske domovine in zato sem po svoji vesti moral izdati Francoze. Marija, jaz sem častniki Mogoče bom padel na bojnem polju ali meni je zdaj vseeno, da sem le zrl tvoje nebeško lepe oči in poslušal tvoj sladki glas... Kar si velela, hočem spolniti; bežal bom! Ne toliko radi sebe, temveč radi tvoje prošnje, ker te ljubim. Pošlji mojim in svojim starisem moje zadnje pozdrave, ti pa se spominjaj vedno svojega nesrečnega Ivana in moli zanj!" — Solze so polile njegove bistre oči in v mehki otožnosti sta se oba nesrečno ljubeča objela. Tedaj je udarila ura ena ponoči in v daljavi so se začuli neki glasovi. „Pozdravljen, dragi Ivan!" je zašepetala komaj slišno Marija. „Nek velik strah se me je jiolastil v trenutku ločitve in neka tajna govorica praví mojemu srcu, da se gledava zadnjikrat. Ko sem se vozila s čolnom Čez Savo je bilo moje srce otožno in je plakalo jio ljubih stariših, ali silna ljubav do tebe me je gnala do cilja, da te se enkrat objamem. Sedaj se morava ločiti — ah zadnjič mi 9.) Glede zaiasnega vodstva in nadzorstva deželne uprave in dežetnilr naprav izven mej dosedanje vojvodine Kranjske se izdado naknadno posebni uki'epi. 10.) Ta naredba stopi v moč z dnem razglasitve. Nagovor staroste Telovadnega društva „Sokol" v Novem mestu dr, Ivana VasiČa ob otvoritvi 27. občnega zbora dne 11, novembra 1918. Cenjeni obfini zbor! — Po preteku skoio petletne dobe otvarjam 27, občni zbor. Najpiisrčneje pozdravljam vse brate .sokole, sesti'e sokoliće in došle piijate^e društva. V posebno zadoščenje mi je, da predsedujem prvemu občnemu zboru, ki se ne vrši več pod strahovlado Avstrije iie-blagega spomina. Odborová dolžnost bi bila, da Vam polaga račnn o svojem delovanj» in poslovanju. Žalibog sem pri.siljen izjaviti, da prihajamo pred Vas praznih rok. Vzroki so znani. Leto 1914 se je pričelo v znatiienju intenzivnega sokolskega delovanja, vsepovsod v sokolskih vrstah je bilo opažati Živahno gibanje in vi'venje, v Ljubljani se je piipravljal vsesokolski zlet, ki je obetal postati sijajna manifestacija sokolske ideje na zunaj, na znotiaj pa dati svežega impulza za nadaljnje plodonosno delovanje — tedaj je v usodnjh julijevih dnevih 1914. leta avstrijsko - madžarsko - tiem.ška diplomacija in vi.Šja soldateska, i'ačnnajoč na zmago surove sile, v brezmejni svoji zaslepljenosti vrgla plamenico v tlečo gi inado na Balkanu. Efekt — od povzročiteljev ne povsem pričakovati — je bil ta, da je izbruhnil svetovni požar z vsemi svojimi grozotaini in strašnimi posledicami. Avstrija, od nekdaj „ljubeča" mati svojih naiodov, upravljena od visokega nemškega in madžarskega plemstva tei' nadute generalitete, je bliskoma vi'gia krinko raz obraz. Zdrknila je halja — in kainilja se je pokazala v vsej svoji ostudni nagoti. Pi'edvsem je spodvezala vse slovansko sokolstvo, ustavila sleherno delovanje, vtisnila premnogim odličnim sokolskim delavcem pečal politične nezanesljivosti, s tem jih pa izp()stavila neííuvenitr. preganjanjem in ši-kanam vojaških komand. T« je bil uvod. Zatem je ves narod SHS, kronan s tnijevo krono narodnega mučeništva, nastopil svoj križev pot na Golgato. Pričeli so s perse-kucijami, internacijami, konfiiiacijami, zapirali in vlačili so po ječah naše najiioljse može, razdivjana sodrga jim je pljnvala v obraz in jih bila s pestjo. Širom naše domovine, zlasti pa v Sremu, Erccg-Bosni in Srbiji, so uprizoiili strahovit pokol, postavili cel sistem vislic in jadi'no obešali. V naši beli Ljubljani datira iz one dobe suhi bajer. Krvoločna ta gonja, sti'emeča zati'eti naš troimeni narod, je tiajala z nezmanjšano ljutostjo vse tja do snnli velikega obe.Šalca Franca Jožefa L, poraženca pri Solferinu in Kialjevem Gradcu. Franc Jožef I, — impicatore, ne im])eiatore ! Zasedši prestol degenerirane habsbui-ške lodovine je s krvavo loko potlačil in udušil vsak svobodni pokret in ko je nmrl, je ntonil v moiju krvi. Njegov naslednik Karol Poslednji je [lokiizal morda nekoliko dobre volje, a slabič ni bil kos vsemogočni dvorni kamarili. Vse to so znane stvaii, ali ct memiiiissc invat, dobro in koristno je, da si jih vedno znova pokličemo v spomin. — Skoro pa je začela vstajati zaija novega drieva. Naroda zastopniki, jioklicani klicarji njegovih pravic in svoboščin v bivši itionai'hiji in zunaj nje, so iiovzdignili tie-ustrašeno svoj glas — in čul jih je Pariz, London, Washington. Orožje entente je prihajalo zmagovito, vsem na čelu legije čehoslovaške, ki so z nesmrtno slavo ovenčale sebe in svoj narod s tem, da so i'ešile visoko kulturo zapada in nje si ce — Pariz pred poplavo bai'harskiit nemških hord. Sibija — nezlomljena je doživljala svoj preporod. Katastrofi Bolgarije je sledil ](olom Turčije, le-temu pa za petami debacle Avstrije, ki nni ga v svetovni po-veshiici ni primere. Razki'oj njenih armad doživljamo te dni. In tako je napočil dan našega od-1'ešenja. Doživljali bi trenotke neskaljenega veselja, če ga nam ne bi grenil pekoč spomin na vse one, ki so z istijii hrepenenjem pričakovali zlate svobode kot mi, a-jim je smrt i»rerano piestrigla nit življenja. Nebroj jih je! Pred vsem pa je naša sveta dolžnost, da se spominjatno kratov sokolov in sester sokolić, kt jih ni več med nami. Prekruto je razredčila smrt naše vi'ste, med njinji je pobrala naše najboljše. Od zadnjega občnega zboia sem ste od sestei' sokolić zamrli Doia Lepičeva in Albiim Kopačeva. Vse hujše pa je divjala smrt med brati sokoli. Nevzdi'amno spanje spe bratje Božič Franc, Uarovec Franc, Gačnik Anton, Kenda Fiane, Weiss Ivan, GeidešiČ Josip, ki ga visoka stopnja avsti ij-skega državntíga uiadnika ni ovirala, da ne bi sim[)atizital z našim dinštvom in bil njega podporni član, iskreni lodoljnb dr. Štefan Kiant, velezaslnžni domoljub di'. Albin Poznik, mož tjajčistejšega značaja, skromen in till, vsepovsod spoštovan, anima Candida v piavem pomenu besede, politično in žurnali-stično agdni di'. Karol Slane, ki je skozi več kot dve desetletji zastavljal z nemalo spretnostjo svoje pero v pulitično-knlturnem boju. Bolesluo pogrešamo Ivana Toporiša, neumoi'tiega delavca na vseh poljih društvenega in kultni'nega življenja našega naroda, Intenzivno in uspešno delujočega podaj roko, moj Ivan!".,, Hitro se je izvila iz njegovega sti'astnega objema, naiiiignila Čolnarju in stojnia v čoln, ne da bi se oziia nazaj na Ivana. Čoln je lahno drsel proti sredini deročih valov. Istočasno so se pretj'gali na nebu oblaki in posijal je spet z bledo lučjo mesec — nočni pastir na okolico. Na pečini je stal z razprostrtimi rokami Ivan in zrl proti dekletu, ki se je vozila v čolnu. Ona pa mu je z belo rutico mahala v pozdrav. In nočni veter, ki je šeleste) nad bučečim valovjem Save je plahutal ruto, da je pozdravljala Ivana. — Naenkrat pa so iz nekega skalovja zabliskali istočasno trije streli in zaiezali osti'0 kot nož s svojim i'ezkim sikanjem v mrzlo noč. Bol»nenje je odmevalo po skalni okolici. „Moj Bog!" je kriknila deklica v Čolnu in je hitro pogledala proti obrežju, kjer je stal Ivan. Ubogo dekle! V trenutku je videla, kako je omahnil njen nad vse ljubljeni Ivan in padel laz pečine smrtno ranjen brez glasu. Nad njim so se zginili mrzli peneči valovi in ga pokoi)ali v svojem naročju. Ôe en vzklik, ki je rezko [iretresel vso nočno tišino in deklica je skočila iz Čolna v mrzlo vodo. Komaj da se je Čolnar ozrl že je videl, da je sam brez mlade potnice... Na bregu so bile opaziti luči. Več glasov je [U'erezalo sti'ašen in mnčen molk. Čolnar je zavozil do brega. Z razpletenimi lasmi je skočila proti njemu neka Žena. Vpila je obupno in pretresljivo: „Ne-si'ečnež! Povej, razoileni [iii, kje je moja hčM? Ti si jo peljal!" Nemo je pokazal zvesti čolnar proti valovom, ki so bežali v gluho noč, položil roko na srce in zroč proti nebesom rekel: „Mati, pri Bogu, jaz sem nedolžen I"* — za časa svojega bivanja v Novem mestu, zlasti za naše di'uštvo. Tudi bratu Davo-1'inn ZwitLru ni bilo usojeno, da bi dočakal onega trenotka, po katerem je hrepenelo njegovo srce s slehernim svojim utripom. Tik pred njedinjenjem Jugoslavije je legel v grob. Njegovo — dejal bi — strastno navdušenje za našo sveto stvar in neomajno prepričanje o nje ui'csniČenju je bilo nam vsem v vzpodbudo. Kot stai'osta Mo-kronoškega Sokola si je pridobil mnogo zaslug za njega uspešni I'azvoj. Bil je odličen sokolski bojevnik. Prebridka izgnba pa je zadela slovensko sokolstvo sploh, naše društvo pa še posebej vsled amiti nepozabnih naših voditeljev in prvobo)'itc|yev, bivšega pod-staroste Frana Sajovica in načelnika Frana Gregorca. Prvi je za|iadel smili kot žrtev nemškega birokiatizitia. Čepi'av nad vse vesten in izboren niadnik, ki je bil vedno rahlega zdravja, je moral kot „pogrešljiv" v vojake. Bil je pač iskren narodnjak, kreinenit, neupogljiv značaj. Prečisti ogenj rodoljul)ja je plamtel v njegovem srcu. Vsled tega je jenjalo bili to srce v tujini, niti ta želja se mu ni izpolnila, da bi zemeljske njegove ostanke krila domaČa grnda, ona zemlja, ki jo je ljubil z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. Ře kratko pied smrtjo je v pismu svojemn prijatelju izi'azil bojazen, da ne bo več videl ono zemlje, ki jo je tolikanj ljubil. Pionir v sokolskih vistah je bil vedno med prvimi neiniioi'110 delaven. Za organizacijo našega društva si je pridobi! ogromno zaslug, vednO| bodreč in podžigajoč, zlasti mlajše brate, ki jim je bil učitelj in vodnik. In kaj tiaj porečem o našem vzorniku, blagopokojnem načelniku Franii Gregorcn? Piebolest.no občutimo izgubo tega muža ol> svežem njegovem grobu, občutimo tem bolj današnji večiir, ko smo se sešli, tla na novo zgradinui naše društvo. Fran Gregore je bil mož. ki je iz večletnega mrtvila vzbudil naše društvo k spešnetiiu življenju, ki ga je ustvaril tako-rekoČ iz nič, dvignil na visoko stopnjo sokolske strumnosti in ga vodil od ztiiage do zmage. Sam je vzgojil sokolski telovadni naraščaj, ki ga je tekom iet tako izpop(dnil, da je vseskozi častno in odlično nastopal pi i vseh javnih nastopih in tekmab. Bil je dnša našega društva, ki ga je z neumornim delom reformiral po vzornem Češkem sistemu. Njegove zasluge kot načelnik so nepi'ecetiljive. O vsakonnir pravijo, da je nadomestljiv. Jaz pa dajeui našemu nepozabnemu načelniku največjo, v polni meri zasluženo hvalo. Danes na tem mestu pravim tn trdim, da je vrzel, ki jo je zasekala neizprosna usoda v naše vrste s smrtjo Frana Gregorca, neizpoln-Ijiva, njegova izgulta za nas nenadomestljiva. Dokler se bo po naših ki'ajih pojavljala rdeča sokolska srajca, bo ostalo njegovo ime v neizbrisnem spominu. Slava in trajen spomin njemu i[i njegovim sobojevnikom ! ICo smo se poklonili . manom naših dragih umrlih, je treba misliti na živeče, treba graditi zlasti potomcem srečnejšo- in jasnejšo bodočnost. Bolj kakor kdaj poprej je v naši svobodni državi poklicano sokolstvo, da vrši vzvišeni svoj poklic v prospeh domovine. Njej smo dolžni, da se z vsemi silami oprimenio sokolskoga dela, da iiritegnemo v svoj krog vse, ki jim narodna mlačnost in sebičnost nista zaprli dohoda do požrtvovalnosti in vztrajnosti. Sokolsko delo je absolutno potrebno in mi vsi brez razlike smo poklicani, da to delo vršimo. Programa ni treba ustvarjati, program je podan. Naloge sokolstva so jasno začilali naši voditelji i na tem polju, bratje Čehi, oni narod. K' ga je nazval sedanji francoski ministrski predsednik v resnici velik narod. Razlagati vzgojno nalogo sokolstva ne spada v okvir današnjega večera in tega nagovora, neobhodno pa je potrebno, da se bo četverna vzgojna naloga sokolskega dela prej ko mogoče raztolmačila vsem bratom in se.stram tako, , da jo bo vsak docela pojmoval, se je zavedal in da si bo zlasti v svesti svoje odgovornosti kot član sokolske družine. Eno pitvdarjam ! Nobeno sok(dsko društvo ne sme biti paradno društvo, še manj jia sme služiti v Štafažo reakcijonarnim prireditvam, Sokolsko delo bodi posvečeno napredku in svobodi, ne reakciji in za-sužnjevanju duhov! Pozivam Vas, brate in seslre, (hi strnete svoje vrste in razvijete svoje moči v požrtvovalnem delu za sokolstvo; iz njega bo zajemala tndi naša liova doTiiovitia krepkih sil za vseobči razvoj. Vabim Vas jia tuili vse drug«, da stopite v našo sredo. Zakaj nepobilna resnica — doživeli smo jo pravkar nanovo v bratih Čehih ~ je in ostane: „V sokolstvu je spas!" Lnšho nasilje v jugoslovsnshi zemlji. Gorica. Italijansko poveljstvo je proglasilo vojno stanje. Stanovanje in opravo našega jugoslovanskega orožništva je dalo za.seČi; orožnike hočejo internirati. Že 14 dni ni v Gorico nobenih listov, ne iz Ljubljane ne iz Trsta, Zaprti smo, kakor V ječi . . . Vse objave so pisane le v laškem jeziku. Dr. Hugo Crislofcdetti, ki je postal „p^^sindaco^ je magistratnim uslnžltcncetn prepoveiial, med seboj in s strankami govoriti slovenski. Na kolodvorih, v bolnišnicah in drugod pritiskajo na delavce in delavke, naj se izjavijo za Italijo, sicer bodo odpuščeni iz .slnžbe. „Goriška Straža" izhaja po trikrat na teilen, ob četrtkih za naročnike, ob torkih in sobotah za mesto in okolico v pro.sti razprodaji. Ljudje jo silovito kupujejo in Čitajo. Italijansko poveljstvo pa ju določilo, da se morajo Časopisi in v.ijo Pii reditelj i. Pisatelj Peter; Miklavec umrl. V Ribnici na Pohorju (Štajersko) je umrl znatii slovenski pisatelj Peter Miklavec, znan pod pisateljskim imenom „Podravski". Blagopokojni je pozna! vse slovanske jezike in je preved(^l na slovenski jezik mnogo spisov najodličnejših slovanskih pisateljev. Svoj čas je deloval tudi delj Časa pri tiskarju g. J. Krajec u v Novem mestu, kjej' je spisal In poslovenil več spisov za „Narodno biblioteko", ki je bila v istem času zelo priljubljena kot prva slovenska kirjižnica. Izmed dnigili lepih povesti in romanov omenimo le: „Za kruhom", „Spisje", „Z ognjem in mečem Sicer je pa bil lajni Peter mali koi'ar na Pohorju in je živel v sredini veliko otrok prav v sii'omašnih razmerah — pač usoda, ki je nehvaležen naroden delež vseh naših vrlili iiisateljev za njihove zasluge. Doživel je starost 65 let. Naj mn bo Bog večni plačnik ! Društvo poštarjev in odpravnikov vabi vse svoje cenjene tovai'iše obojega spola k mnogobrojni udeležbi občnega zboj'a, kateri se vrši v nedeljo 24, novembra ob 2. uri popoldne -v Ljubljani, hotel Ilirija. Naj pridejo gotovo vsi, ker gre za stanovsko bodočnost v Jugoslaviji. Presojevalnioa za obleke v Novem mestu ojjozarja občinstvo, da naj v kolikor isto še ni pi'evzelo izkaznic A, iste prevzame v pondeljek dne 25. t. m. med ui ad-ninii urami v odvetniški i>isarni dr. G!o-bevnika, ker poZneje se ne bode tam nikakih izkaznic delilo. Wilsonova cesta In podobno. Pod tem naslovom je nasvetoval v Slovencu dopisnik JI-l novomeščanom, da naj odpravimo ofici-clno„Ruiiolfovo" In imeinijemonašo dolenjsko metropolo „Novo tiiest,o". DotiČnenm pisatelju vljudno naznanjanio, da se je ta sklep izvršil že v slavnostni seji občinskega odbora povodom pi'aznovanja Jugoslavije dne 29.oktobi'a na predlog g. žiipana Rosmana. In pri slavnostnem obhodu istega dne je g. župan še enkrat javno in glasno izjavil zbrani uniožici pred okrajnim glavai'stvom, da se imenuje naŠe mesto dalje samo ,.Novo mesto". Staroavstrijsko bii'okratično spako Rudolfovo-Rudolfswert in tudi nemški „Neii-staiitl" smo tedaj z vstalo svobodno Jugoslavijo poko])ali za vedno. — O prazno-vatiju narodnega praznika Jugoslavije v Novem mestu smo natančno poročali v 45. številki našega edinega dolenjskega lista. Cudinto se, da ljubljanski dnevniki nič kaj radi ne poročajo, kar prinaša naš tednik iz Dolenjskega. Zanaprej bo morda boljše, ker se ustanovlja, kakor slišimo, nov list za Dolenjsko, ki bo bolj priljubljen kot 34 let stare občekoristne Dol. Novice. Se pač vse spreminja na tem božjem svetu! Zadnja seja avstrijskega državnega zbora. Dne 12. t. m. se je vršila zadnja seja poslanske zbornice dunajskega državnega zbora. Seja je bila slabo obiskana. Navzočih je bilo le malo poslancev. Večinoma Nemcev. Slovanov je bilo pi'av malo. Od Jugoslovanov Fon in dr. Řustei-šič, Predsednik dr. Gross se je spomnil najprej umrlega poslanca dr. Adlerja, potem je pa držal nagrobnico avstrijskemu parlamentu. Omenjal je deklaracij z dne 30. maja 1917 ; debate, ki so se vršile v zvezi s tem, so bile le predigra delitve Avstrije. Dogodki so se prehitevali in Avstrija je razpadla v številne male države, ki si danes stoje deloma soviažno nasproti, Zbornica nima danes nikake naloge več rešiti. — lier se v smislu ustave ne more sama razpustiti, predlaga predsednik, da se seja zaključi, ne da bi se določil dan prihodnje seje. Odpoved ogrskega kralja Karola, Budimpešta, 14. nov. (K. n.) Ogrski ko-respondenčin' urad poroča: 1'red.sednik magnatske zbornice Julij Wlassics je danes ministrskemu predsedniku Karolyju izročil tole kraljevo lastnoročno pismo. Odkar sem zasedel prestol, sem si vedno prizadeval, svoje nai'ode Čimprej rešiti iz grozot vojne, na koje izbruhu nimam nobene krivde. Ne maram, da bi moja oseba ovirala razvoj ogrskega naroda, do katei'ega me navdaja nepromenljiva ljubezen. Zaradi tega se odpovedujem vsakršni udeležbi državnih poslov in že vnapi'ej priznavam tisto oblast, ki bo določila bodočo državno obliko Ogrske. — Dano v Eckartsau, 13. nov. 1918. — Karol m. p. Načrt za zvezo narodov ima Wilson baje že popolnoma izdelan in tudi načrt za mednarodno razsodišče za pravne spore, kakoi' tudi načrt za meilnaiodno policijo na moi-jlh. Ne bomo več stradali. Ar^entinija je oldjuliila po svoji'm poslaniku na Dunaju dr. lVrt.>zu 160.000 ton pšenice in 100 000 ton koruze, a za pivvoz pride v poStev le 15 v Španiji int<'rnii'anili avstrij>!kih ladij. Iz Hobokena odpelji 19. t. m. prvih osem par-nikov živil, namenjenih Nemčiji in Avstiiji. Slovensko-angleška slovnica prirejena za slovenski narod je izšla v založbi Ig. pl, Kleiinnayr & Ferd. Banibei'g v Ljubljani. Ker je knjiga prav za sedanji čas velike vi'ednosti, jo slehernemn piav toplo piiporočamo. Cena^-Jiujigl ô ôO K. Dobiva se tudi v drugih knjîgai'nab. Raznotero. Upanje na več tobaka. Ministrstvo narodne vlade SHS za tigovino In industrijo je vse potrebno ukrenilo, da bodo naši kiaji čitiipreje dobili dovolj tobačnih izdelkov iz tujine. Gospodarstvo pri Rdečem križu. V skladišču Rdečega križa v Pragi se nahaja velika množina živil, ki jih pa niso porabili za ranjene in bolne vojake, temveč so si vse to lepo razdelili med seboj člani visokega plemstva, ki so imeli pii Rdečem križu glavno besedo, in njih piijateljl. Neka kotiiisija je takoj ugotovila, da se v skladišču nahajajo živila, ki so vredna tri milijone kron, in da se je s temi živili delala nečedna manipulacija. Zaplenjena koresponilenca dokazuje, da so grofice, baronice, veletržci, lavnateljl, advokati itd. dobivali iz omenjenega skladišča živila in delikatese po neveijetno nizkih cenah. Tako n. pr. grofa Nostica ni bilo sram, da je tam kupil celo vrečo kave. Grofu Andrassyju so poslali 5 kg kave, 10 kg čokolade in 5 kg masla. Za 1 kg kave je plačal 18 K. Neki gi-of Almeyda je vzel 4 kg čokolade in 2í5 kg iimrmelade, grof Wolkenstein je kupil 45 kg kave, 40 kg čokolade, snmkve, cigarete itd., grofica Coudenhove (žena bivšega namestnika) 42 kg maiinelade, 1 kg čaja in druga živila. V imetiiku kupovalcev Rdečega križa se nahaja skoro vse odlično 'češko plemstvo. V zvezi s to umazano zadevo sta bila aretiratia bivši češki namestnik grof Coudenhove in žena. Grofa so med tem izpustili, groflca je pa še vedno v zaporu. PrispEuajtB ZĐ shlad S. L. 5.! Razpust Narodnih straž. Naiodne straže na Kranjskem so izvršile v polni meri svojo dolžnost. Velika nevarnost pred razki ajajoČo se soško ai iuado je minula in predvsem imamo se zahvaliti delovanju narodnih straž, da se je prehod le-te preko Kranjske Izvršil v lepem redu in brez posebne škode prebivalstvu in deželi. Otresli smo se s pomočjo narodnih svetov in od njih organizii'anib straž tujega jarma In vpostavlli lastno narodno vlado. Nastopiti morajo zopet normalne razmere in vso javno varnost prevzeti ima v pidnem obsegu Narodna vlada SHS v Ljubljani po svojih organih. Zato je Narodna vlada sporazumno z Narodnim svetom v Ljubljani sklenila, da se najkasneje do 20. novembra 1918 razpuste vse narodne straže oziroma narodne obrane. Narodna vlada pa sedaj nujno rabi za vpoklicano vojaštvo, katei'o se pri svojih kadrih I'ekrutira, in za oborožitev koroškili in štajeiskih Slovencev orožja in municije, ker namerava s pomočjo orožništva in oiganiziraiu^ga vojaštva skrbeti za varnost domovine, življenje in last posameznika in za noti'anji i'ed in mir po deželi. Zato je treba, da se vse vojaško orožje in strelivo izroči Narodni vladi. Vsakega ilržavljaiia in tudi dosedanjega filana narodne straže dolžnost je torej, da odda vse orožje, iircdvseni puške in municijo takoj [tri najldižji oiožniški postaji in jili stavi tako Narodni v!adi v korist domovine na 1'azpolago. — V Ljiibljanî, dne 14. nov. 1918. - Josip Pogačnik 1. r., predsedtiik Narodne vlade. Dr. Lovi'o Pogaínik 1. r., poverjenik za narodno brainbo. Skupna jugoslovanska vlada vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov od Soče do Vardarja. Zagreb, 15. novembra. Kakor se poroča, je srbska kraljeva vlada v Belgradu priznala „Naiodno veče" v Zagreba kot vlado tistili Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo na teritoriju nekdanje iiabs-bui'ške monarhije. Storjeni so koraki, da Francoska, Angleška, Nemška in Združene di'žave Severne Amerike priznajo Nai'odno veče kot zakonito vlado Slovencev, Hrvatov in Srbov v inejali nekdanje avstrijsko-ogiske monarhije. Dalje se porořía, da so storjeni koraki, da se prizna jugoslovanskim piosto-voljntm Četam znafiaj na strani entente bojujoče se vojne sile. Pričakovati je, da se dogovorno med srbsko vlado iti „Nai'odnim veČem" v Zagiebu ustanovi skupno ministrstvo 12 članov, ki bo predstavljalo vlado celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Sitov od Soče do Vardarja ter bo pripravljalo konstituanto. Odpravijo se vse politične in carinske meje. Dosedanji predsednik jugoslovanskega odbora di'. Trnmbić bo imenovan pri ententi za diplomatičnega zastopnika „Narodnega veča". To so uspehi konferenc v Ženevi. Italijani ne smejo dalje prodirati. Poveljtiik srbskih čet v Ljubljani podpolkovnik Švabić je po naročilu pover-jenistva Narodnega veča SUS v Zagrebu in načelnika srbskega generalnega štaba vojvode Mišića poslal parlameittarja k italijanskemu generalu v Logatec z naslednjo noto: _ Poveljniku italijanskih čet v Logatcu. Čete kraljevine Srltije so v sporazutnn z vlado Narodnega veča SHS v Zagi ebu v imenu entente okupirale vso oblast v Ljubljani. Imam nalog, da preprečim vsak vbod italijanskih čet v okupirano oblast. Bilo bi mi zelo neprijetno, ako bi se v svrho izvršitve odredbe moral poslužiti orožja. Če bi moralo i»iiti do prelivanja zavezniške krvi, odklanjajo srbske čete vsako odgovornost. Prosim poveljnika italijanskih čet, naj odredi, da ostanejo italijanske čete na črti Reka ter razvodje Save in Soče, dokler kraljeva srbska vlada tega vprašanja ne uredi s kraljevo italijansko vlado. — Poveljnik srbskih Čet: Švabić, poilpolkovnik. Italijanski general je bil iznenađen, ko je pi'ečital noto in je začudeno f»ii'ašal, kako je prišla srbska armada v L/lřiiíljano. Opravičeval ae je, da ni vedel tmtanko, kod da teče demarkacijska črta in da se hoče na vsak način strogo držati Črte, ki je bila določena v premirju. Obljubil je tudi, da noče prodirati proti vzhodu, posebno da ne napravi nobenega koraka bliže Ljubljani. Kakor smo poučeni, obstane italijanska vojaka na Črti: Vrbnika-Iiorovnica-Lenart-Dobeči vrh-Okilje-Rakek-vrh Nadlišek. Odstavljeni vladarji v Nemčiji. s proglasitvijo republike v Neitičiji se odpovedujejo prestolu, oziroma prisilijo vladai'je nemških držav, da odstopajo. Nemška di'žava je imela, ko se je pi'ičela revolucija, sledeče vladai'je: 1. Viljem II., nemški cesar in kralj Pruske. 2. Ljudevit III., kralj Bavarske. 3. Friderik Avgust, kralj Saške. 4. Viljetii IL, kralj Virtejii-bei-ške. 5. Friderik IL, veliki vojvoda Badenske. 6. Ernest Ljudevit, veliki vojvoda Hesenske. 7. Fi'iderik Avgust, veliki vojvoila Oidenbiirga. 8. Friderik Fi'anc IV., veliki vojvoda Meklenbnrga Šverina. 9. Viljem Ernest, veliki vojvoda Saške Vaj-mai-ske. 10. Nezaseden je bil prestol v Mecklenbnrgu Strelicu. 11. Joahim Ernest, vojvoila Anhaltske. 12. Ernest Avgust, vojvoda Brunšvika. 13, Ernest IL, vojvoda Saške Altenburga. 14. Karol Edvard, vojvoda Saške-Koburga in Gote. 15. Bernard vojv. Saške-Meiningen. 16. Henrik XXIV., knez Reuss star. črte. 17. llennk XXVIL, knez Reuss mlajše črte. 18. iti 19, Knez Schwarzenburga RiidolLstaata in Soniler-hansna. 20. Leopold IV., knez Lippe-Detmolta. 21. Atlolf, knez Schaumburga-Lippe. 22. Friderik, knez Waldecke-I'yrmonta. Ne dajmo sramotiti somi sEbe! Iz krogov doslužetiih vojakov smo prejeli: Kakor večji nemški listi, so v zadnjem času tudi nekateri naši časopisi objavili oklic, na pomoč tistim vojakom, ki jih razburkano moi'je vojnega gorja zdaj trumoma meče na obrežje; sicer še žive, pa duševno iti telesno ubite, nage (če slečejo razcapano, ušivo vojaško obleko), koliko jih je, ki na tem obrežju do novega življenja ne najdejo nikogar, ki bi jih Iju-bezttjivo sprejel pod streho gostoljubja. Doma so, pa se čutijo bolj tuji, nego so se čutili po daljnih tujlnali. Če se bližajo hiši prejšnjih prijateljev, se pred njimi zapirajo vrata, kot se niso pred vojno niti pred nadležnim beračem. Kdor teh grenkih presenečenj sam ne poskuša, si ne more predstavljati, kaj trpita duša in srce teh do zadnjega Časa tako proslavljenih jutiakov-braniteljev domovine; danes so pozabljeni, skoro zaničevani siromaki. Ali naj je to njih plačilo za vse, kar so žrtvovali za domovino? Za nas Jugoslovane je ta temna točka Še temnejša, kot ona za nemški njii'od. Kajti dočim je nemški oklic izšel iz vladnih krogov, iz Ijnd-stva samega, je pri nas ta klic na pomoč prišel iz zagi'enele duše vojakov-žrtev samih. 1'ri nas je sicer deževalo opominov za crknjene konje (sicer tudi potrebno, ker si vboga Žival sama ne moi'e pomagati, usntiljenje do trpeče živali pa pri nas tudi še pi'ed vojno ni bila nasa posebna dika). Ampak ravno tako, kot se je na poklicanih mestih mislilo na konje brez gospodai'ja in oski'lie, bi se bilo moralo misliti tudi na ljudi, na te vojne žrtve, ki so v današnjih razmerah posurovelcga egoizma ravno tako, kot konji brez gospodarja, na cesti izpostavljeni poginu, ali pa primorani v tolpo cestnih roparjev. Sicer pa bi bil imel samo oklic brez dejanj tiuli od olicijelfie strani bržkone isti nspeh, kot oni od strani prizadetih, natureč — nobenega. Mi Še vedno maniťestiratiio, trosimo po ulicah v blato dragoceno cvetje v času, ko tisočeri revežev hodi po prvem snegu bosi, na pol nagi, lačni, brez strehe ill službe. In sicer na popolnoma demokratični podlagi: bivšega najvišjega podčastnika preganja ista usoda, kakor navadnega infaiiterista. Potom oglasov v listih išče eden že ves mesec skromno nadomestilo za izgubljeni doni; drugi istotako brez sredstev, išče istim potom „dobrotnika", ki bi mu posodil 2000 K za vzpostavitev nove eksistence. Oba pa iščeta — zaman. Ne, plačati morata svoji prošnji, čeprav jima do danes še ni izplačala ne bivša vojna nprava, ne nova vlada plačo za tekoči mesec. Koliko več ko 2000 kron še danes „zaslužijo" vojni dobičkarji v par urali brez truda in koliko teh prenasitežev še danes meče po cele šume bankovcev v eni sekundi v Ijiato razkošja, pri pijači, kvartali itd. Koliko milijai'd hranijo tudi naši denarni zavodi, vojno - dobičkarska podjetja in zasel)niki? Zakaj, če že nimajo si'ca nekaj drobiža žrtovati za vojne siromake, že iz sebično-inaluičniii nagibov ne n-itanove kreditnih zavodov, ki bi takim vojnitii žrtvam iz obrtniškega in trgovskega poklica pripomogli do novo eksistence? Na večino teh siromakov, inteligentni proletarijat, bi pač moralu misliti tudi naša imovita inteligenca. Delavec prostak dobi tudi danes laglje záslužek, nego izobraženi pro leta rec. Skratka, tega javnega prosjačenja teh doslej od nas prosljavljenih junakov, današnjih siromakov, mora biti konec! Ne zadene njih sramota, če svoj ponos klonijo tako globoko, da morajo pred poginom na cesti javno beračiti. Sramota pade na vse tiste, ki so poklicani, ki so zmožni odvrniti to sramoto od samih sebe in od naše — nove domovine! Razvedrilo. Slovenščina na avstrijskih železnicah. Zgodaj zjutraj se razgovarjata na kolodvoru dva železniška delavca. K njima pristopi mlad železniški uradnik in ukaže enemu izmed možakaijev: „Vzemite svetilko in pojilite v kurilnico pogledat, če so stroji zakurjeni!" Nato odide. Delavec svojetmi tovarišu: „Viž ga prokletoga Hrvata, saj bi ga kmalu ne zastopii. Ali veš, kaj hoČe imeti? Laterno moram vzeti in iti pogledat v iiajchaus, če so mašine zahajcane." Mala škoda. Odvetnik: „Gostilničar! Ko sem bil sinoči pri vas, sem pozabil plačati večerjo in vino. Kaj bi neki bilo, ko bi bil po noči umrl?" — Gostilničar: „No, to bi bila pač mala škoda!" Dober svet. Mati: „Anica, veš, le vzemi učitelja. Tvoj oče je tudi mene tako zgodaj vzel," — Anica: „liaj pa pi'avite vi, ljubi papa?" — Oče: „Veš Anica, meni se pa poprej tudi iii sanjalo, ila bu lo vse tako strašno dolgo M'pelo!'' Pijančeva bolezen. Bolnik: „Vode mi dajie, vode! Le en požirek vode, vode!" — Žena došh-niu zdravniku: „Poslušajte, gospod (b>ktoi-, kako se blede mojtMiin možu!" Zavarovan. Soseda: ,Ali veš, sosed, da je Kovač ujurl?- So.-í(í