' rlcuvmick'

Ulttax-S>pra$e

Urin Baubbud;

jiii* beit Kmrgeje^fEn im FtrlteFjrB mtt Hnfergs&Mttn.

/


Seiinel ! s Jililitaf-SpfarfilEljfEit ilr. 5.

SIoDcnifcbc

5$U£ifar=§:prac§e.

(Etn ifanbfmdj

tiir tiEit BorgEjEtjfEti im BrrkEfirE mit HntagEbEUEn

JulVf Pfsi ffev,

it. h  Oberlieiitenant be§ 4. f5eftiing§=3XrttHerie«:fRe9imentc§

1«  TL

ilDien.

Derlag uou £. ID. Seibel & Soijn, f. u. f. £jof-8udjbanbler.


110436


2)ruc! oon Greife! & ©rofler in 2Bien.

§pvac§te§ve.

■  ;  ' - •' . g . l '

1

I. imiptpiidt, — in« Alpljnlict.

2)aš V((pE)d6et Deftetjt a uš 25 93udjftaben, meidje im
aflgemeineu biefettie Siušfpradje Ijabeit mie im ®eutfdjeu.

a, b, c, č,  d, e,  i', g,  h, j, k, i, m, n, o, p, r,
s, š, t. u, v, z j  ž.

Sibmeidjuugeu in bev ^tn-sfpvadje:
s mie ff, fj (fdjarf) iit ©trafje;
z  mie f (meidj) in 9ioje;
š mie fdj;

ž meidj mie j in Journal;
o mie tfdj;
v mie m.

®ie fdjarfen unb meidjeu 3ifdj(aute inUffeit in ber
Stužfpradje geitau uuterfdjiebeu merben, ba fonft ®ermedjš=
Iuitgeu etitfteffen fonnen:

sit (fpr. feitt) fatt — zid (jpr. fieb) bie SJfauer.
sDaš e fjat uiererlei Slušfpradje:
e: mie baš beutfdje;

e: offett, breit: cesar (fpr. gdpar) ber Slaifer;
e: gefdjloffen, Ijod), mituuter aufliugenb ait i: zvečer
(fpr. fmetfdjier) abeubš;

Ijafblaut, mnndjiuai ftuinm: dober gut.
b mirb uidjt mie baš beutfdje ij (tpaudjeiaut), fonberu
mie dj: braber (fpr. djrabdp tapfer, aušgefpimdjeu.

4

lj, nj Itiugt lueiclj (mouittiert) lote gl, gn im Staiiettijdjen:
življenje bag Sebe«.

Saš 1 mirb in ber gemotjulidjeu ©pracfje itacf) einem SSotat mie
ti gefprocEjen: sobice bie ©mine (fpr. sounce), dal gegeben (fpr. dau).

ShicI) v toirb nad) SSocateu nicfjt reiit gefprodjeu: vojakov (fpr
vojakou), ovca (fpr. ouca) baš ©d)af.

II. gjrtttptfHidt. — Hi« |Ubctl)i'tle.

3m ©looenifdjeit gibt e§ neun tRebetljeile:

1. tpauptmort;

2. ©igenjdjaftgmort;

3. giirmort;

4. jjatjlroort;

5. geitmort;

6. Umftanbgmort;

7. ŠSortoort;

8. 93inbewort;

9. ©mpfinbunggtoort.

pns #efdjfedjt.

®až ©ejdjledjt ber tgaupt= unb @igenfdjaft§=, ber meifteu
giir= ttnb gemiffer jjafjtroorter ift breifacb): mamtlidj, toetblid),
jadjtidj. Stud) in getoiffen gormeit beg 3 e itteorte§ toirb
breiertei @ejd)ted)t uuterjdjieben.

S« attert gade« r id) tet fidj bag ©ejdjtedjt biejer 9febe=
t£>eite nad) jenent beg ©ubjecteg, bejieljuuggtoeife bež tpaupt=
tuorteš, ju metdjem fie gefjorett.

Pie 54f.

®ie galjt ift breifad); (SiitjaC)! (singular), .gtoeijafit
(dual), Sftefjrjat)! (plural).

5

L Das ijauphuort.

(fmfdjledjf.

®až ©efdjtedjt ber §auptmorter Setreffenb taffen ficf;
fofgeube einfadje diegetit aufftetten:

a) nad) bet 93ebeutitng finb fie mdnntid) obet meibtid), je
nadjbent fie mannlidje obet meibtidje SSefeu bejeidjnen;

b) nadj ber (Stibung finb

niamtlirf): bie meiften, metdje auf einen SJČittaut enbigen;
meibtid): jene auf -a;
fddjtid): jene auf -o mib -e.

3ufa|: ®en beutfd£)eu 23itbuugžfitben fitt abgeieitete
fpauptmorter: <ljeit, =feit, =ung, =fd>aft, =ni§, 4ei entfpredjen
im ©totienifdjen: ast, -est, -ist ?  -ost, -ust, -azen, -ezen,

-ad, -ev. ,'pauptmorter mit biefeu ©nbitngen finb meibtid).

pccfinationeit.

§iebei gibt ež 6 gade:

1. SZomiuatio auf bie $rage: mer obet maž?

2. ©enitit) „ „ „ meffeu?

3. ®atio „ ,, ,, mem?

4. itfccufatm „ ,, „ men obet maž?

5. Socat „ „ „ mo?

6. ffnftrumentai „ ,, „ momit?

®ie fpauptmorter merben nad) brei ®ec(iuatioueu
bediitiett:

I. SDectination: mdmitidje, bie uidjt auf -a ettbigen;

fadjtidje oitf -o unb -e;

II. ,, jene auf -a, -ev;

III. „ meibtidje, metdje nidjt nttf -a enbigen.

6

L pccfinatio«.

a. 9)iiiunlid)e:

@ityat)l.

]. 9t. vojak — ber ©otbnt

2. ®. vojak-a

3. 3). vojak-u

4. 31. vojak-a (-)

5. S. pri*) vojak-u

6. S- z  (s)*) vojak-om

Bmeiaafjl.

1. 9{. vojak-a

2. ®. vojak-ov (ev)

3. (£). vojak oma (ema)

4. 31. vojak-a

5. S. pri vojak-ili

6. S- z  (s) vojak-oma (ema)

S0£e£)r^at)(.

1. 3t. vojak i

2. vojak-ov (ev)

3. 2). vojak-om (eni)

4. Sl. vojak-e

5. £. ]>ri vojak-ili

6. z (s) vojak-i.

Bujane:

1. 2lcc. jing. er^alteu bie belebten an ben ©tanim
-a,  alfo trne im ©euitio; bet unbelebteu ift ber Slccufatiu
g le id) bem jJiominatto.

2. beit fJfiCCeit, luo jrnei ©nbuugen angefuEjvt fiitb,
erfjalten bie §auptmbrter, beveit ©tamm meidj (auj c, č, ž,

*) pri Ijeijjt lici; z Dor ipeicljciu, s »or (jcnteut Jlulaut Ijcijjt mit.

7

š, j, ]j, lij, rj) aužtaulct, bie ©iibett Ulit c: eni, -ev, -enia
(fietje oben); Dte ubrigen -oin, -ov, -oma.

3. ®a§ fjatbfaute e iit beu ©nbungeu -ec, -ec, -ck,
-el, -em, -en, -enj, -er, -et roirb mit meuigeu 3(iiguaf)mm
auSgeftofjen; bovt nidfjt, mo fjiebitrtf) eine Stuijdufitmj mm
(Sonfoitanten entfte^eu miirbe: jezdec ber 9ieiter, ©enitio
jezdeca nid)t jezdca.

4. .jpauptroorter ouf -ar, -ir jdjiebeu ^luijdjeit -r ititb
bie 93iegititg§fi(be j ein : cesar ber Saifer, (Senitio cesarja.
_ o. ISintge (Siiifiibige bilbeit beu Oenitiu and) nuf -u: sin ber
@of)it — sinu, zid bie flJimier — zidu. ®iefe fcbiebeu fobaim iit
eiirgeu giitteu jtoifrfjeu ©tanim uub SBicguitgšfiibe -6v ein.

sin — ber ©o£)n.

getjdiigt uub banu bie iibrigen gade ait§ očet- gebiibet nacf)
bem SRufter vojak. ?I(fo ©enitit) o čet-a, ®atio očet-u

8

b. ©adjticfje:

®teje roerbeit faft g(etd) bectiuievt, luie bie mdnnUdjeit.
3tt inerten ift, bafž ber 2Iccufatio intmer gfeicfj ift bent
s Jčontinaiin. 3nt gofgeitbett fiitb bie abtoeidjenben govmeu
fett gebmift.

1. 9i. mesto — bie ©tabt

2. mest-a

3. ®. mest-u

4. 21. mest-o

5. £. pri mest-u

6. S- z  mest om (em bei lueidjem 2(uš(ante).

1. 9Č. mest-i

2. ©. mest-

3. 3). mest-oma (ema)

4. 21. mest-i

5. 2. pri mest-ih

6. S- z mest-oma (ema)

2)ieljv^at)f.

1. 9?. mest a

2. @5. mest-

3. 3). mest-oma (em)

4. 21. mest-a

5. 2. pri mest-ih

6. 3- z mest-i

Suffifee:

1. (šinigc nuf -o evt)ci(teu au beit ©tanim -es nnb
gefjcn banu nad): mesto:

iO ZD

9

kolo ba§ 9?ab ©ettitil) kolesa

pero bie geber „ peresa

tel6 bet -  Slbrper „  telesa

oko bo§ Sluge „ očesa*) (mir in ber

(Sinja!)! nad) bev I. ®ec!tnation.)

uho baš 01 ) 1 ' ©euitio ušesa*)

2. (Siuige auf -e ertjatten mt beu ©tanim -en, -et:
ime ber Ščante ©eititio imena
vreme bas SBetter ,, vremena

11. pecfutrttioit.

*) ®ic .fel)l(aiite g, h, k qet)eu iiPer bor i in z. s, e ; Dor e in:

10  —

3 11  t « t> :

1. ®te ipauptumrter auf -ev merbeu and) oft mit beut
Siomhiotin auf -va get>raud)t itub bectiuiert mie puška:
cerkev obel* cerkva bie Širclje, ©euititi cerkve.

2. mati bie SJtutter, liči bie Stodjter erfjatteu au ben
©tanim -er itub merbeu bectiuiert mie puška. Stbmeidjenb
ift ber Stccufatiu unb Suftrumeutat ber (Siugatjt:

1. 9t. mat-i — bie SKutter be-i — bie Sodjter

2. @. mat-er-e he-er-e

4. St. mat-er lie-er

6. 3- z  mat er-jo s he-er-jo

S3e$itgtid)j im Suftrumeutat ngt. 9Jčduulid)e auf -ar, -ir.

III. pecfimttiou.

9čad) biefer merbeu jene meibtidjeu ,‘pauptmorter becliuiert,
meldje auf eiueit SJcitlaut enbigeit uub im ©euitiu -i au=
uetjmeu. ©ie merbeu berfdpebett bectiuiert je nadjbent biefeS
-i uubetont ober lietout i|t.

uit — ber f^abeit klop — bie 83auf
(uubetonteS -i) (betouteS -i)

Siujatjt.

11

5 u f a  ij e:

1. ®ie tpauptnmrter rtltf: -azen, -ezen, -eni, -en, -el,
ftofseu bag e au§:

bolezen — bit' S'rniif()eit, ©enitit) bolezni

misel — bet ©ebnnfe, „ misli

pesem -— boš Sieb „ pesmi

3>iefe, fomie aucfj jene anf -ast, -est, -ist, -ost,- ust, -ad
geljeit nad) nit.

2. Oko bag 5(uge, ©enititt očesa ift im Siiigular
jadjtid). 3weyal)l ift luenig gebraudjlicfj. Sit ber &M)rjat)t
ift eg meibtidj itub gel)t nad) klop:

filtrat: 1. 9i. oč-i

2. is), oc-ij

3. ®. oe-em

4. ?1. oč-i

5. S. pri oč-eli

6. S- z  oč-mi

3. Pot ber SBog tuivb flcbrmicfjt in bcr ©iiijnt)!

mnmtlict) — ©enitio pota ober

tueib(id) — „ poti (nad) nit)

12

iit bet -  induitlid) — Siominatib pot-je ober

fSdjlid) — pota.

4. Ljudj« bie Seitte, mir im ^(ltrnl oebrfiuctjtict) (micf) klop):
filtrat: 1. 9J. Ijnd-je

2. ®. ljud-ij

3. ©. ljud-em

4.  ?t. ljud-i

5 S. pri Ijnd eli

G. 3. z ljud-mi

2. D as (EigeuMiaftsumrt.

(4ii)enJd)aftžiuovt f)at im aUgemeiiteit uitr eiite
gonit. SRttr beint mamdidjeit uuterfdtjeibet umit im 5Ro=
ininatio ©iitgulat eiite intbeftiiumte gonit (tuo inait im
jDetttfdjeit beit ttnbeftimiitten Srtifel je|t) mit confoitaittifdjent
9lu§taut ttitb eiite beftimmte cntj -i (too umit im SDeutidjen
beu beftimmteii Slrtifet je^t).

3- 93.: eiit tapferer ©olbat — hraber vojak,
ber tcipfere ©olbat hrabri vojak.

Pecfittattoit.

13

®ag tjatbtaute e iit beit ®nbfit6en -ek, -el, -en,
-er, -ev lutrb auggeftojjen : hraber tnpfer — hrabra, hrabro,
bolen frartt — bblna, bdlno.

P«5 Bc|tt}(tttjetgenbe figetttdiaftsuiort.

@iue SigentljiimtidEjfeit ber ffobeiti^cfjen ©pracfje ift bag
befijjanjeigenbe Gčigenfdjaftgroort, luefc^eS ftatt beg beutfdjen
@enitit>g attgemettbet ttrirb. @g rnirb gebilbet:

a)  tno im SDeutfctfen eirt beftimmter Sefitjer im ©enitiu
©iitgular fteEft, bei bett mdrnitidjeit itnb fddjticffen mit
ber Snbung -ov, -ova,, -ovo,

l-  S. vojak-ova puška— bag ©etoefjr beg ©otbaten;
bei beit roeibticfjen mit ber Gčubitng -in, -ina, -ino,
h-  33- mater-ina hiša — ba§ fiaiig ber SDttttter;

b) mo tiont SBefits im altgemeineit bie Dtebe ift, bei beit
mannlidjeit uitb fadjticfjeit mit ber (šnbmtg -ski, -ska,- sko,
S., avstrijski cesar — ber Jtaijer pen Dfterreid)
(Avstrija);

14

lici bat meiblidjen mit ber ©itbitng -ji, -ja, -jo,
j. S. lisičji lov — bie jjptdjžjagb (iisica bev giudjš).
3Bo a 6 et im ®eittfd)en baS .gauptmort burd) ein @igen»
fcfjaftžmort ob. bgl. ttafiev beftimmt ift, mirb and) im ©io=
ttenifcfjen bev ©enitio gebrancf)t, 3 . 93.: baž @emef)r bež
bvatteit ©otbflten — puška vrlega vojaka.

©iittge 6efi^an§eigeitbe ©igenjcljaftoloorter toerbeit au» bcu $aiipt»
tobrterit abtoeidjenb roti ben obtgeit Slegeln gebilbet, 3. S.

Bog @)ott — božja liiša ©ottešljauš,

mčsto bie igtnbt — mestni zbor ber Stcibtratl),

tele baž fflnlb — telečje meso Sillbfleifrf).

Srtcigmtttg ber figenfdjaffstudrter.

®te jpueite 93ergleid)ungžftnfe luirb gebilbet, inbem man
au beit ©tanim bie (Sitbftlben

1 . ejši, -a, -e; 2 .  -ši, -ša, -še; 3. -ji, -ja, -je atd)dttgt.
ad 1 . §iel)er gef) 6 ren alfe iitefjvfilbigen ititb bie meifteit
ein-- unb groeifilbigett :

pdmeten Oevftnnbig — pametnejši, -a, -e,
priden fteijjig — pridnejši, -a, -e,
čist rein — čistejši, -a, -e.
ad 2 .  Gšinfilbige, bie onf b, p, d anžlauten:
ljub lieb — ljubši, -a, -e,
lep jrimn — lepši, -a, -e.

2 )a§ d bež ©tamniež luivb, menit ež aitf eiiteit 93oca(
fofgt. in j oermaitbelt:

hud boje — hujši, -a, -e.
fonft anžgeftofien:

trd (javt — trši, -a, -e.

15

:»d 3. a) (Siufilbige anf g, h, k, urnbei [id) biefe (£ 011 =
[oimuteit tit š, č Uenuaitbefu:

drag tfeeuer — dražji, -a, -e,
gluh tciuh — glušji, -a, -e,
jak [tarf — jačji, -a, -e.
b) $Weifi(bige aitf -ek, -ok, liielcfje ©ilbeit aužgeftofeeu,
bie Sigenfcfeaftžloorter aber fjieburd) einfilbig luerbeit:

®ie britte 23ergleirf)itugž[tufe luirb gebilbet, iubem umu
ber erfteu ©tufe naj uorfefjt.

Sei ber erfteu SŠergteidjungšftufe luerbeit bie uergiidjeucu
©egenftditbe uerbiutben burd); kakor, kot, jo luie, tuie;

bei ber jjioeiteu ©tufe mit: kot, ko, nego ober od mit
beut ©euitiu = uoit . . .;

bei ber britten ©tufe burit) bie SSorlubrter : od uou,
med, izmed miter.

Uuregelmdjjig  fiub:

velik grofe — večji, -a, -e, — največji, -a, -e,

majhen, mal fieiu — manjši — najmanjši,

dober gut — boljši — najbbjši,

dolg (ang — daljši — najdaljši.

Jlnbcre Hrt ber ^tcigerung.

SDie jmeite uub britte SkrgieidjuiigSftufe touneu and)
burcl) SJorfefcen uou bolj (nteijr, beffer) uub najbolj (am

16  -

meiften, ant beften) bor bie evfte gebifbet tucvbett. ®iež
(jefdjietjt ftetS bet beit Sigenjdjaftstoiktevn auf -eč, -oe,
-en, -an:

vroč fjeifj — bolj vroč — najbolj vroč,
znan befaunt — bolj znan — najbolj znan.

gonfftge

Zel6 . . . jefjr, gar fefjr . . .

jako . . . feljt . . . ,

silno . . .
m&čno . . .

ii6erait§ . .

posebno . . .
mnbgo ... j
veliko ... \

d6sti . . .
precej . . .
malo . . .
nekaj, nekoliko .
pre-

befottberž . . . ,

btel, ittit 9Siele§ . .

geiutg . . . ,

jiemlid) . . . ,

etn tueitig . . . ,
ettt>a§ . . . ,

Sit, jubtel, sujetjv.


3. Das iFitnuort.

la) |)ie perjonficficit §furwbrler.

1. ^5er'fott: jaz id); 2. ^erjott: tl bit; 3. ^erjoit:
on, ona, ono er, fte, e§.

1 . dl

2 . &.
3. $.

perfitttttton.

1. ^evfott.
©ittjaf)!

jaz

men e, me
rnen-i, mi

2, perjem.

ti

tebe, tč
tebi, ti

— I?

4. 91. mčn-e, me tebe, te

5. S. pri men-i pri tebi

6. S- z men-6j (manoi s tebdj, (tabo).
3)ie tangere gonit luirb mtr gebrandjt

1. loeiirt man bejonberen diadjbrud baraitf fegeit luiif;

2. ant 9tnfange be§ ©atse§;

Uiie cin (£igenfrf)aft§tt)ort mit bem ©fantine „nj-“.
9tfnoeidjeitb ift ber Siominotio nfler gatjlen.

Sftditidid), ©ddjtidj. SSeiblidp
@in^at)t.

]. 9i. bn, ono ona

2. ®. njega, ga nje, je

18

®ie (attgeren govmeit finb gteict) mie jene ber 1.
uitb 2. 5j3erjou ju gebvaitdjen.

3 n f d ^ e:

l. ®er ?(ccujatio, ©in^al)! njega wirb iit SSerbinbung mit
ben SBovrobrteni za fitr, na auf, po mn, v in toevfiirjt jn nj:

®od) tann autfj bie evjteve <yovm gebvandjt mevben.
*) '/.  nmb Dor betu lu. idjett Slutaiile nj p i.

19

2. SBill umit auf bie s ^5erfon bcfottbereit Viadjbrncf
fegen: id) felbft, fie felbft, fo oerbinbet man baš betreffenbe
fyiirU)Ovt mit sam, sama, samo (felbft, nlleiit), mobei biefeS
mit bem fprmort nad) @efd)led)t, $al)l mtb fjall itbereim
ftimmt mib bediniert tuirb mi e ein Gšigeitfdjaftžmort.

b) ftMliegugficlje ;3furtui>rter.

1. sebe, se mivb bediniert:

1. 9i. —

2. sebe, se

3. ®. sebi, si

4. VI. sebe, se

5. £. pri sebi

6. Jv. s sebdj (sabo).

‘SDiefeS mirb in allen brci galjleit "»b fiiv alte
ionen gebrandjt, menit baš ©ubjeet be§ ©atsež mtb bas
^itrmort biefeibe iperfon be^eidjneit:
on se hvali — et lobt fid),
jaz se umivam — id) majd)e ntid),
on sam sebi pomaga — er t)ilft fid) fetbft,
on je bil pri nas doma — er mor bei nn§ gn Jpaufe,
aber: on je bil pri sebi doma— er mar bei fid) gn §aiife,
on je bil pri njem doma —• er mar bei it)m gn ipaipe.
‘ 2 .  „einanber" tuirb auScjebriicft burd) sebe iit SSerbinbtmg mit bem
'-Borituut med = miter:

govorite med seboj — i()r rebet mit einauber,
govorili so med seboj — fie tjaben miteiitmiber ge’)trod)eu.

2 .  pSeltfpmgeigcttlie jSfurmdtder.

1. ^erfoit. 2. iJJerfon. 3. tperfon.

@ingaf)f.

mpj, -a, -e meni tvoj, -a, -e beiit njegov, -a, -o fein

njen, <a, -o if)r

20

Broeigaf)!.

najin, -a, -o unjer vajin, -a, -o eiter njiju it)r
SMjr^alil.

naš, -a, -e uiijer vaš, -a, -e eiter njih tf)v.

giir alte $erjonen gitt aitcf) fjier ba§ riicf6ejitg(itf)e
befi^anjeigenbe gikroort sv6j, -a, -e, menit 93efi|er unb
©nbject biefelbe iverjo n finb:

vojak mora svoje predstojnike častiti — bev ©olbcit
ntufg feitte SSorgefegten e£)ren.

$>ie befitjcmjeigenbett ^iivtuorter merbeit bediniert mie
@igenf<f)aft§tt»brter.

3. jSiiniactfeubc ^turmiirfer.

Ta, ta, t6

ta-le, to-le ober le-ta, le-to
oni, -a, -o

oni-le, ona le, 6no-le
tisti, -a, -o
isti, -a, -o
tak. -a -o (
tikov, -a, -o j
takšen, a, -o
tdlik, -a, -o
tolikšen, -a, -o
toliker, -a, -o

biejer, =e, =e§
bieier ba
jetter, »e, =ež
jener bort
ber*, bie», baSjelbe
ber, bie, ba§ namliclje

jo Oejdjajjeu, jotcfjer, »e, =e£

joldjer Strt
jooiel

fotuetfacf)

jotiirierfei.

®ieje merbeit bediniert mie ®igeufd)aftgmorter, atu
loeidjettb fjieoon blojj ta, ta, to, melcfješ im jjujtrumeiitul
@iu^af)( unb itt ber $mei= unb 9JM)qal)I ftatt i immer e
aitninnnt:

21

3it fat}:

©oioie ta, ta, to lutvb and) ves, vsa, vse gaitg, nit, jommtlid)
beottniert. ®er ®unl ift ntcf)l gebrandffid).

Cel, -a, -o gonj, unberfetjrt, ift in ber 95ebeittnng bon ves, vsa,
vse ju lmterfdjeibeu:

siikno je celo — bn$ Tud) ift gnii; v

vse snkno je raztrgano — bab gonje ®lld) ift jerviffeil.

22

4. ^ragcttbe ^ntnuitter.

I. kdo? tuev? — kaj? um§?

®ieje tuerben becliniert tute GfigenjdjaftSrobrter.

5. SJejttgfidje Sumtibtder.

1. kdor tuer, kar um?, finb eiitftunben ait§ ben
frageitbeu biivd) 9(nfiiguug oott r. ®ie ®ediitatton ijt
g(eid) jetter uott kdo ? itiib kaj ?, bocf) bleibt ba§ r ant (Sttbe:

1. kdor, 2. kogar, 3. komur it. j. f.

1. kiir, 2. česar, 3. čemur n. j. f.

2. kateri, -a, -o tudrfjer, »e, »e§

kakeršen-a, -o jo bejdjaffeit Utic

kolik, -a, -o joDiet a(§

kolikeršen, -a, -o jooielfad) alž.

Ki tnddjev, *c,  -c? ittirb banju} ftatt kateri, -a, -o
gefmindjt ttitb ijt itnbedinierbnr, bleibt bober ftet§ lmoeraubevt.

23 —

Gfš mirb im Oiomiimtit) atletu, iu bcit itbrigeu giitteu
itt 8$ert>itibuug mit beu fiii^ereit gonilen beš perji) ntidjeu
jjfurmorteš bet 3. igerjoit, iibereinftimiiiettb mit bent
pgeljorigen Sauptmort nad; ©ejdjtedjt, gatjt mtb
gefeit, i.  83.:

®et ©olbnt, metdjer ()ier mar: vojak, kateri ober ki
je bil tukaj;

ber @o(bat, meldjeit id) gejefjeit (jabe: vojak, katerega
sem videl ober ki sem ga videl.

6. |l«(ieftimmte jjurmbrter.

(. kdo mer
nekdo jemaub
nikdo, nihče niemaitb
malokdo jelteit jemaub
marsikdo jo mandjer
vsakdo jebermaitu
kaj maš
nekaj etmaž
ni e uidjtš.

2. kateri, -a, o j mandjer, =c,
kak, -a, -o j =eš
neki,-a, -o eiit gemiffer, =e,
=eš

nekateri, -a, -o eiuige,

mandjer, =e,=eš
marsikateri,-a, -oI jo mam
marsikak, -a, -o (djer,=e,=eš
vsak, -a, -o jeber, -e, =eš
vsakateri, -a, -o jeber Strt
raznoteri, -a, -o Oerjdjiebeit
ves, vsa, vse afl, jamuttlidj.

®ie miter 1. augefntjrteit merben becliniert, mie kdo,
bejiefjmtgšmeife kaj.

Nihče trie nikdo; nič trie kaj: 1. nič, 2. ničesa, 3. ničemu,
4. nič, 5. pri ničem, (j. z ničim.

®ie miter 2. angejitfjrteu merben becliniert mie. (Sigem
jdjaftšroorter.

Včs, vsa, vse ttef)i luie ta, ta, to. (S. ©. 21.)

— 24

4. Dns JaljUuovi.
1. cfottubjafifeit.

1 jeden, -a, -o (en, -a, -o)

2 dva, dve

3 trije, tri

4 štiri

5 pet

6 šest

7 sedem

8 osem

9 devet

10 deset

11 jednajst

12 dvanajst

13 trinajst

14 štirnajst

20 dvajset

21 jeden in dvajset

30 trideset

31 jeden in trideset
40 štirideset

50 petdeset
60 šestdeset
70 sedemdeset
80 osemdeset
90 devetdeset

100 sto

101 sto in jeden

200 dve sto

201 dve sto jeden
300 tri sto

1000 tisoe
2000 dve tisoe
10.000 deset tisoe
100.000 sto tisoe
1,000.000 milijon.

Pecfinatiott.

a) jeden-a, -o, en, -a, -o Vute etit @igeiijcf)aftSWort.

b) dva, dve giuei — obH, obe beibe:

25

5. ij. pri dveh, obeli

6. S- z dvema, obema.

Sit bet' ,3ufainineitfe|nng obadva, obedve beibe ^tuci,
luerbeit beibe becliniert.

c) trije, tri brei — štirje, štiri Dter luerbeit nad) ber
HI. ®eclinatioit, trije nad) klop, štirje nad) nit be=
cliniert. 9lbtueid)eiib fiitb blofj bie fett gebrncften $orineit:

]. 9c. trije, tri

2 . @. treh

3. ®. trem

4. 21. tri

5. S. pri treh

6. S. s tremi

štirje, štiri

štirih

štirim

štiri

pri štirih
s štirimi.

d) bie itbrigett' jjafjlen uierben becliniert nue štirje, mtr
bleibt ber 2(ccufatib bem SRominatib gleid).

3)ie galjlcit »on 5 auftuartž »ertattgen im 9?ominatit)
nnb 2Iccitfatio ftctš ben ©enitio 8Jief)rgal)I bež gngefjorigen
l£>auf>ttt)orte§. Sit ben iibrigett gdllett luerben fie gleidjtuie
bie jjoljlen uon 1—4 luie bie ©igenfdjaftžiuurter mitbecliniert:
f)ier fiitb jeljn ©eluefjre tukaj je deset pušk;
id) fjnbe get)n ©olbateit gefeljeit videl sem deset vojakov;
er ift mit jeigt s D?cimt abniarfdjiert odšel je z desetimi
možmi;

aber: id) [jabe brei ©olbateit gefeljeit videl sem tri
vojake.

2 .  ^rbttmtgsjaijfen.

®iefe luerbeit, ottžgenoitmteit bie »on 1—4, an§ ben
@riutb ( )af)(eit bttrd) 2(nf)aiigeit »on -i, -a, -o (-e) gcbilbet
nnb luie bie C£ i g e 11  f d; n f t§)»o r te r becliniert.

2fi

Srn Snljre..im  DJtoimtc... luirb iiberfe^t mit bem ©euitiu; bic
3nt)ie$jnl)l obev bfl' Strnite brš SOtonnteš fteljen gteid;f«tlž im (Senilit):

im Qat)re le9b: leta tisoč osem sto pet in devetdesetega
(Drbrtmtgžjnljl);

im SJfonote ffltfivj: meseca marca;
a m 18. SKftrs: osemnajstega marca.

3.

aSSic im 5)cuticf)eu mi bie ©vnnb» uitb Drbmuig^aijlen
»mat, fo luirb im ©loueutidieit -krat obev -p6t angef)nngt:

a) einmat jedenkrat, -pot
jefjnmat desetkrat, -pot;

b) baž erftemat prvikrat, -pot,

ba3 f)uubertftentat stotikrat, -pot.

4. (jiattungsjajjftDdrler.

Dliit 9lit?nnf)iiie bet' erften Uier tnerbeit fie auž ben ©runbjnfjlcii
burit) Sliif)8iigiuig bon -er, -era, -ero gebilbet:

jednoter, -a, o etnerlei sedmer, -a, o firbenerlei

dvoj, -a, -e jroeierlei stoter, -a, -o tjunbevtertei.

troj, -a, -e breiertei

četver, -a, -o trercrtci

peter, -a, -o fiinferlrt

27

5. ^emcffaftifluuflsjaljltoortcr.

9(už beit ©nttimflšjciljlen burd) 9litf)iiitgen Uou -en, -a, -o gebilbet:
jednoteren, jednoterna, -o ciufacf)
stoteren, -a, -o tjunbertfnd).

®er ,Qdl)(er ift C>5ruub^nt)t, ber Sienuer eiit jjauptluovt,
gebilbet aus ber ©rimb^at)! bitrd) 2lttf)čingmig ooit -ina:

Va (jedna) polovina, geioolfttlidjer polovica

1 / 3  tretjina

1 / i  četrtina „ četrt

3 / 4  tri četrtine „ tri četrt

3 / 5  tri petine,

7 / 10  sedem desetin (®euitiu).

8“fafe:

Ura ©tmibe ober U(;r.

3lDfi (Stlinbeu dve uri, brei ©timben tri ure.

ift 1 Ut)l' jedna ura je.

„ „ 2 „ dve je ura.

„ „ 7 „ sedem je lira.

©alb Ijeifjt; pol.

<£$ ift 1 / 2 1 Ul)f pol jedne ure (ffieilitib) je.

„ II 1 U II  pol sedmih (@euittu> je.

9(uf £)eigt na ntit brat 9Iccufntio :

©3 ift 3 / 4 l ll()r = ed ift s / 4  <*«f 1  Ul)t tri četrt na jedno je;
n a 1 lt i  n  ,N etrt na dve je.

n a  3 / 4 7 „ tri četrt na sedem je.

„ „ 2 „ 10 SRiituten dve je vira in deset minut.

Um Ijeijjt ob mil bem Sočni :
um 1 Ut)r ob jčdni (viri)

„ 2 K  ob dveh

„  8 „ ob osmih

„ t/ 4 9 ,. ob četrt na devet.

ilJiitlag l)cifjt: poldan ipol = Ijolb, dan = Sag).

28

9Jlitteniacf)t tjcifjt : polnoč (noč = 9čnd)t)

3u SDlittag : o poldne

Šiormittag : predpoldan

9tacf)mittag: popoldan

mit 9JJttteriiad)t: o polnoči.

5. D as Jeituiort
fittf^cifttitg.

2J!ait nnterfdjeibet ba3 ^ilfSjeitroort biti feitt itnb bie
^janptaeitmbrter. 2e|tere merbett 6ef)uf§ Stbmanbtung in
fedjš Slaffeit einget^eitt, je nadjbem bie (Snbung ber 9icnn=
form -ti unmittetbar ober mittetbar bnrdj ©nffipe an bie
SBiirjet angefjangt mirb.

gfaflett bes ^citmorfes.

I. ©taffe.  -ti mirb unmittetbar an eiitjitbigc
SBnrjetn angefugt. 9?adj bent StuSlaute ber SBurjel unter*
fdjeibet man:

1. ©rttppe: 'žtušfaut -d, -t; d, t getjeit bor -ti iiber in s:
pad-e-m id) falte, ftatt pad-ti — pas-ti,
plet-e-m id) fted)te, „ plet-ti — ples-ti;

2. ©ruppe: Slušlaut -s, -z:

pas-e-m id) meibe — pas-ti,
lez-e-m id) friedje — lez-ti;

3. ©ruppe: Slušfaut -b, -p, -v; nad) b, p bor -ti
mirb s etngefiigt:

tep-e-m id) jd)lage, ftatt tepti — tep-s-ti;

4. ©ruppe: lužfaut -g,  -k; g,  k merben mit t bon
-ti jn e jufammengejogeit. Sit ber ©egenmart get)t g  bor
e in ž, k in č iiber, in ber 33efet)(§form bor i in z mtb c:

29

strig-, striž-e-m id) fdjere, ftatt strig-ti — striči,
rek-, reč-e-m id) fage, „ rek-ti — reči;

5. ©rnppe: 21itž(aut -m, -n;

6. ©ruppe: Služlant -r, -1: -er gel)t iiber in -re, -el in -le:
odper-, odpr-e-m id) offne, ftatt odperti — odpreti

7. ©ritppe: Služlaut ein ©efbftlaut; jtmfcfjen biefen
itnb beti 93inbetiocal bet: ©nbung roirb bež 2Bof)ltlange§
tregen j eingefdfattet :

gre-, gre-j-e-m id) marate — gre-ti,
pi-, pi-j-e-m id) Irittfe — pi ti.
aber: zna-, nidft zna-j-e-m fonbern znam id) fattn — znati.

II. © 1 a j f e. 3»t>ifd)en Stamm uttb -ti tommt -ni (-no):

mig-, migne-m id) toittfe — mig-ni-ti.

III. ©laffe.  gtoifdjen ©lamin uttb -ti tommt e obor
(nad) č, š, ž) a:

let-, leti-m id) laufe — let-e-ti
sliš-, sliši-m id) Ijore — sliš-a-ti.

IV. ©laffe.  .gnrifdjett ©tamm nnb -ti tommt i:

čast-, čast-i-m id) etjre — čast-i-ti.

V. ©laffe.  .groifdfen ©tamtn uttb -ti tommt a:

1. ©ruppe bel)d(t a in ber ©egenumrt:

del -a- ti arbeiten — delam

2. ©ritppe: ftatt a in ber ©egeninart e: beadjte 9Ser=
dnbentngen ber DJiitlaute:

jbk-a-ti meitten — jofi-e-m
dih-a-ti atfpnen -— diš-e-m
lag-a-ti liigett — laž-e-m
klic-a-ti rufen — klifi-e-m
pfs-a-ti fdjreiben — piš-e-m
vez-a-ti binbett — vež-e-m
met-dti tnerfen — meC-e-m
kbp-a-ti baben — kop-lj-e-m

30

3. ©ntppe: ©tanim a, @egemuai'teiit anberer©etOftCaut:

bni-ti lejeit — ber-e-m
pra ti unijdjeu — per-e-m
zva-ti nemim — zdv-e-m

4. ©ruppe.■ @tamm a, ©egenmavt e:
sij-a-ti fdjeiiiejt — sij-e-m,

smej-a-ti se ladjeit — smej-e-m se id) tad)e
VI. ©laffe.  jjtmjdjeu ©tanim unb -ti -ova, -eva
(nod) tueidjen 2Rittauteu).

iinen-ova-ti iteitlietl - imen-uj-e-m
kralj-eva-ti l)enjd)en — kralj-uj-e-m.

|)as ^iffsjcitutorf.

1. 9feiiufoviu: biti  jein.

2. ŠDiittehuovt ber Sergangeutjeit:  bi-1,-a,-o

*) 'Sla*  pcijoitit he giinuort loitb mu gejejp, luemi man baranj
[vjoiibnen Sinrtibrmt tegrn miti.

31

y)  33evgmigeiit)eit.

1. | i^ji  jsein id)bin ge*

2. > J  si roefett

3. h -°b

4.  33 e f e I) i § f o v m :

1. — bodiva feieu luir bodimo feieu mir

2. bodi fei bodita feib bodite feib

3.  bodi er fei bodita fie feieu bodite fie feien

5. 33ebiugeitbe gonu:

©egeumart.

1. i  bil, -a, -o bi

2. id) luitrbe fcin bila, -i bi bili, -e, -a bi

3. 1 * 2C.

bili!

sva

sta

sta

bili, -c, -

smo

sto

so

G. 333 it n) d) form:

©egeimmrt.

1. j l sem id) fei i bodeva

2. naj si naj t bodeta

3. ) fje | bodeta

I bodemo
naj J bodete
| bodo

33ebingenb.

1. j  naj bi bil, -a, -o

2. id) follte feilt naj bi bila, -i naj bi bili, -c, -a

3. j JC.

7. geitijauptmort:  bit je ba§ ©eiit, SBefeit.

jpilfsjeitroort biti itiirb felbftanbig itnb and) ,)itv
33i(bung ber jitfammengefe^teit ,3etten bor ii brige« Opaupbi
$eitm5rtev gebraudft.

32

Ne biti - nicfjt feiit. git ber ©egeuluart pfantmem
fl^ogeit ju

1. nisem nisva i nismo

2. nisi nista niste

3. ni nista niso.

jMiuutttbiuitfl bes Niuupljcifioortes.

SR it [ter.

1. tReitnf orm:  nes-ti trageu; ©tanim nes, -ti ©nbuitg
ber Siemtform. SBerbinbunq itarfi ber ©affe bež jjeitmortež,

(©. <3. 28.)

2. ©upiitunt:  nčs-t trageu; gebitbet auž ber Sienn=
form btircf) SBegtaffuug bež -i. s ilujutoenben nad) 3eitmbr=
tern ber tBemegung: mož gre delat ber SRauu get)t arbeiteit:

3. a) SR i 11 e t m o r t ber ©egeutoart:

a) nmftanbžiubrttid): n ur bei Siauerjeitmortern; bejeidjuet
einen bauernben Buftanb; (SnDnng -je ait ben SJleun*
formftamm ber V. mtb VI. Staffe, fonft -e ftatt -im
nnb -em ber ©egemuart:

del-a-ti arbeiten, del-a-je arbeitenb;
sed-e-ti fi^eit, sedim — sed-e fi^eitb;

/?) eigenfdjaftžmbrttid): nes-6-e, -a, -e tragenb; gebitbet
mtž ber britten tperfoit tpturat (fiir^ere gonu) burd) o;
luirb gebraudjt roie ein ©igeufdjaftžioort; ber 9Ro-
minatio and) ftatt bež umftanbžmorttidjeu, in metdjem
gade ež uitoerdnbert bteibt.

b) SRittetioort ber tt)dtigen 93ergaugeufjeit:
«) nmftanbžmorttid): uur bei SSodenbnngž^eitrobrtern;

dones-ti jutragen--dones-ii^ugetrageu tjabenb; gebitbet
auž bem ©tautm ber Sfeunform burd) *ši, nad) Setbft«
tauteu vši.

33

/?) eigenfdjaftžmbrttid): nes-e-l, nesla-, lo getrageu; ge--
bitbet nuž bem ©tanim ber Siettitform butd) Stnfiiguttg
trn it -1, -la, -lo; 9Serbiitbung§t)ocat tierfcfjieben bet »er*
ftfjiebenert geitroorterit.

c) !>Di 1 11 e (t» o r t b er t e i b e ub e tt 93e r ga it g e n t) e i t:
nes-e-n, nes-e-na, -no getragen; gebilbet auž bem ©tamm
ber Siemtform mittetž bež ©uffigež -n bei ber I Staffe mit
©tammaužlaut -e, -i, -u mittelž bež ©uffijež -t: zade-t
getroffen. 9iur bet tranfittoett, b. i. geittobrtern, berett
Ijaitbhtttg auf einert ©egenftanb im Stccufatio itbergeljt:
tranfitib: tragen (mett obet maž), intvanfitie; brentten.

4. Slnjetgenbe Strt.
a) SE f) d t i g e gor m.

a)  ©egenroart.

©ebilbet nad) ber (Staffe bež gettmortež (fiet^e (žintfjeitung
©eite 28).

/?) Butunft.

(Sebilbet auž ber ^ufunft oott biti — feitt uitb bem
eigeitfd)aftžtoort(id)en Sliittetmort ber S^ergangen^eit:

©iitja^t.

3weijat)I. SJMjr^afjt.

1. nes-e-m id) trage

2. nes-e-š

3. nes-e —

nes-e-va nes-e-mo

nes-e-ta nes-e-te

nes-e-ta nese-e-jo, neso

©ingaJ)!.

3>»<^af)t.

3)ie^^at)t.

1 bodeva

/ Knrl

nesli, )j 0( ) e te
' e .- ‘ a  bodo

bodemo

bodeš j merbe
a ’  °) bode | trageit

3

34

?)  SSergangenlfett.

©ebilbet au§ ber ©egemoart oott biti uitb bem eigett=
fdjaftStoortlicben iOfittetteort ber SBergaugentjeit:

1 .

2 .

3 .

nesel,
-a, -o

šemi
si J

Ije I

tcE)

f)abe

getvagett

nesla

-i

(sva
’  Ista
Ista

j nesli,
j -e, -a

I smo
ste
so

S)  SBorOergangenljeit.

©ebilbet au§ ber 93ergangenf|eit »mt biti unb bent
eigenfdjaftgtoortlicften SJiittelloort ber SSergangenljeit:

©njaljt: nesel, -a, -o sem bil, -a, -o id) Ijatte getrageu;
jjtoei^aljl: nesla, -i sva, bila, -i;

Sliefjr^af)!: nesli, -e, -a smo bili, -e, -a.

b) S e i b e n b e gor m.

1. gebilbet burd) ba§ rudbejiiglidje giirtoort se unb
bie tljatige gonu:

«) ©egeutoart: puške se delajo bie ©etoeljre ioerben ge»
arbeitet;

/?) ,gufunft: puške se bodo delale bte ©etoeljre toerben
gearbeitet toerben;

y)  tBergangenfjeit: ptiške so se delale bte ©etioebjre finb
gearbeitet toorben;

2. gebilbet burd) ba§ Skitteltoort ber leibenbeu 23er=
gaugeutjeit unb biti:

a) ©egentoart: puške so izdelane bie ©etoeljre finb fertig
gearbeitet;

/?) 3ufunft: puške bodo izdelane bie ®etnel)re toerbett
fertig geftellt toerben;

35

j') SSergaugeit^eit: puške so bile izdelane bie ©emefjre
maren aužgearbeitet;

3. iimfctjriebeu burd) bie tfjatige gonu:
govore e§ mirb gefprodjen, utatt jpricEjt; hvalijo ga er
mirb gelobt.

®iefe Silbttng ift bie gebraudjlicfifte.

5. SSefetjlSform.

©ebilbet aits bem @tatnme ber ©egenmart burdj S(u=
l)angung ooit -i:

@tnjat)I. 3meigaf)l. SJJeljrgal)!.

1. — ! nes-i-va i nes-i-mo

2. nes-i trage 1  nes-i-ta

3 . nes-i ! nes-i-ta

nes-i-te

nes-i-te

®iefe§ i erleibet SJerdnberungen:

nadj -a unb -e gu j: del-a-j arbeite
pov-e-j ergdl)le

mit -e utib -i 311 i: ber-(e)-i liež

hval-(i)-i lobe

nad) Selbftlauteu mit j gu j: pij - (i) trinfe
e unb ž, entftauben auž k unb g mirb oor -i gu c unb z:
rec-i fage.

6. SBebitigenbe Sl rt.

a) ©egenmart.

©ebilbet au§ ber mmeranberlidjen ijšartifel bi unb bem
cigenjdjaftgmortlidjeu SKittetmort ber tljntigen 23ergaugenl)eit:
©ingaljl: jaz, ti ... bi nesel-, -a, -o id; miirbe trugen
jjmeigaljl: midva, -e ... bi nesla, -i
SJletpgaf)!: mi, me ... bi nesli, -e, -a.

*

ter |ett

minici' nlln* ©Iit0cn.

38

( 1 )  SBergangenljeit.

©ebitbet aug ber bebingenbert gorat ber ©egemoart o o n
biti unb bent eigenfdjaftgtoortlidjeu SJUttelmort ber tljatigen
SSergangenfjeit.

(Sirtgafjt : jaz ... bi bil, -a, -o nesel, -a, -o id) Ijdtte
getragen,

3weija^I : midva, -e ... bi bila, -i nesla, -i
ŠDMjrjaf)!: mi ... bi bili, -e, -a nesli, -e, -a:

7. 2Sttnfd)f onn.

©ebilbet aug ber ^artifel naj unb ber ©egentoart ber
atpeigenbett ober ber bebingenbett ober ber iSergangenljeit
ber bebingenbett 9Irt.

«) ©egentoart: naj nesem id) jod trageit.

/?) Scbittgenb: naj bi nesel, -a, -o id) jodte trageit.
y)  SSergangentjeit ; naj bi bil, -a, -o nesel, -a, -o id) Ijdtte
trageit jotlen.

8. 3 e itf)attp ttoort  (nttrbei tranfitiben .geitioortern).
©ebilbet aug bem SKitteltoovt ber leibettben 95ergangen=

Iieit bttrdj 9tul)angen bon -je: nesen-je bag Siragen.

3 11  f o | e:

Iti g el) e it I)at brei ©ttimine: id-, šed-, gred-.

®ie ©egentnart fann gebilbet toerben att§ id- ttttb
aug gred-. 9(btbaitblititg regetitidfšig; bag d bon gred-
fiillt bor m, š unb v 'ang, bor t getjt eg liber iit s :

@itpaf)l.

1. id-e-rn

2. id-e-š

3. ld-e —

gre-m
gre-š
gre -

39

•8wegaf)l.

1. id-e-va gre-va

2. id-e-ta u. f. f. gresta.

eigeufcljaftšmbrtlidje 9Jiittelmort ber 93ergaugem
l)eit mirb gebilbet auš šed-: šel, (d fdllt au§) šla, š!6.

5)ie pfantinengefefsteu geiten fittb regetmdfsig, šel
ititb bie bejitglidje fjform be§ Ipilfšjeitmorteš.

53efef)lšform: regelntdfjig au§ id-: idi getje! fdite-
geljet!

55n§ SDiittefmort ber ©egenmart loirb au§ (id-
unb) gred- gebilbet:

grede, ide geljeitb (mimogrede im SSorbeigeljen)
gredoč, idbč geJ)enD.

55a§ jufammeitgefefste geitmort priti fomuteit (auS
pri-iti ju^geljen) mirb abgemaubelt trie iti.

Jesti e f f e it — vedeti nji j fen.

©tanim: jed-; d fdllt nor m, š, v n uš, t)or t tuirb eš
^u s; iit ber S3efe£)lšformmirb eš mitbem folgenben i $u j;
— ved-; d fdllt nor m, š, v auš, nor t ju s; nor i
bleibt eš unoeranbert:

jem id) effe
ješ bit ifšt
jeva mir jmei effeu
jeste ifjr effet
jedo, jejo fie effeu
jej ifš!
jejte effet!

jedel, -dla, -o gegeffeit

vem id)  meij?
veš bu meifet
veva mir ^uet miffett
veste ifjr miffet
vedd, vejo fie miffett
vedi miffe!
vddite miffet!
vedel, -dla, -o gemufšt.

Povedati — e radiji  c it:

mie vedeti: povem id)  erjdf)le, poy.este ifjr etpfjlet ;

40

povej er^dtjle! povejte ergčiljtet! Povedal erjdtjtt.
Prepovedati — uevbieten jomie povedati.

Dati — gebeit.

©tanim: dad-; d fdttt burdjmegg au§, jeigt fidjiutr
in s nermanbelt in:

dasta ifjr jmei gebet
daste tf)r gebet; —
dam icf) gebe
dal gegebeit.

J me ti — () a b e n.

©tanim: ima; ©egenmart:

imam

imaš n. j. j.

Sefetjtsfornt: imej!

iDiittetmort SSergangenljeit: imel, -a, -o.

Gledati  — jdjaneit.

©tanim: gled-; d mit i in ber 93efe£)tšfornt jn j:
glej frfjaue!
glejte jdjaut!

Moči — fonnen, im ©tanbe  je in.

©tanim: mog-; g in ber Siennfornt mit t jn č, in
ber ©egenmart §it r:

morem id) faitlt
moreš bu faitnft tl. j. j.
mogel, mogla, -o gefomtt.

Hoteti — molteit.  •

©tanim: hot-; t mirb iti ber ©egenmart jn č:
(Silirali!: lidčem, čem id) miti
hočeš, češ

41  —

hoče, če

^tue^aljl: hočeva
hočeta

SlMjr^cil)!: hočemo
hočete
hočejo.

®ie tterlnrgten gormert finb in ber gemoljnlidjen
©pradje gebraudjlid).

Hotel, hotela, -o gemollt.

Ne hoteti — nidjt molleu.

9Zur in ber ©egenmart jufatnmengejogen gu nočem
obeš nečem id) mili nidjt n. j. tt>.

ne bom hotel id) »oerbe nidjt moden
nisem hotel id) Ijabe nidjt moden.

Biemerftttngen.

SO? ii f f e n mirb anšgebriidt bnrd):
morati — mitffen
treba, potreba je — e§ ift nott)ig
primoran sem — id) biti gejmungeu.

© o U e n mirb mtlgebriidt bittdj:
morati — niiiffen
treba, potreba je — eS ift nbtl)ig,
burcf) bie SBnitfdjfovnt mit naj.

Safjen  mirb anSgebriidt burd):

pustiti, pri-, do — faffen, jttlaffen
dovoliti — geftatten

dati, reči, ukazati, veleti — befefjleit, nnorbnen
nehati, pustiti — auftjoren, aufgebeit;
bnrd) bie 2Bunfd)form: naj pride—(af§ ifjtt foutmen
burd) bie Šefetjlform: pokaži — lafž fef)en.

42

SKogett tuirb auSgebriicft bitrd):
hoteti — inollen
želeti — tounjdjeit
rad, -a, -o bi — id) tthirbe gern:

rad bi delal — id) motite arbeiten.

$ on n en mirt ausgebriicft burd):
moči ■— fiimten, befaljigt jein
utegniti — 3 e il fjaBett

lahko je, mogoče je — eš ift (leid)t) moglid)
znati, umeti, vedeti — Oerftefjen, loiffen.

SS5 e r b e n mirt aužgebviidt:
bddem — id) toerbe jein
postati — ettnaš inerten, ju etma§ gelangen:
on postane vojak — er mirt ©ofbat,
on je postal vojak — er ijt ©otbat geinorben.
storiti se, delati se — jtd) mad)en:
dan se dela — e§ mirt Xag.

£) ei jjen.

Meni je ime Franc — id) fjeijje jyrnrtj (mir ijt ber
Sporne grauj).

Pisem se Golob — id) fjeijje @olob(idj jcfjreibc ntid)...).
To mesto se imenuje — bieje ©tabt fjeijjt. . . (nennt ficfj).

3«ja|:

„9ftan'' tnirb liberjefet mit ber britten iperjon (Sinjaljf
nnb se: govori se man jpricfjt, ober mit ber britten s jBerjon
l)Jfef)rjal)I: govore — bie Seute jpredjen, enbticf) mit ber erften
iperjon liJJJeljrjafjf, menn „man" aitd) mit „mir" nertanjdjt
inerten fanti: svoje dolžnosti moramo spolnovati — man
muj§ jeine ijSffiditen erfittten, (ober mir miijjeu nnfere
■Pftid)tt'n erfitfleu.)

6. D tis Mutftaitiistuort.

3tttt|i(tttbsnidrfer bes @rtcs.

mo?

•  Ijier
bort

tu, tukaj
tu-le,tukaj-lej
tam, tam-le
tu pa(in)tam Ijier
ititb bort, l)te
ttnb ba

drugje anberžiuo
kje iuo?

kjer n?o (rutfbg.)
nekje trgenbiuo
kjerkoli j iuo
kjersibodij itmner
nikjer nirgeitbš
povsod ilbevatt
doma gu £>auje
zimaj braujjen
zndtraj brinttett
spodaj tmten
zgdraj o6en
spredaj »orne
zadi riicfnidrtž

na desni red)tš
na levi linfS
(v) sredi rnitteu
brin.

SBofjin?

28of)er?

fjer

tja (ke) l)iit
sem ter tja l)iit unb
Ijer

drugkin auberž)uo=
fjitt

kam iuollin?
kamor tu oljiti (riitf 6g.)
nekam irgenbiuofjin

sem,semkaj

sem-le

kamor¬

koli

kamor-

sibodi

iuo

inuner*

Ijin

tbd, odtdd j »on
od tukaj ( l)ier
od tam »on bort
drugod »on on=
berlodrtž
odkod luofjer?
odkbder luoljer
nekod irgenbi»o=
t)er

koderkoli »on iuo*
immer^er
nikoder »oit nir-
genb§f)er.

nikamor nivgenb§£)in
povsod iiberallljin
dombv nad) jjaitfe
ven f)itiau§
nOter Ijereiu
dol Ijinuntev
gor jinauf
naprej »ovluiirtž
nazaj guriic!
na desno nad) redjtž j
na levo nnd) tinfš
sredi | mitten
vsredo I f)inein.

— 44

blizu naf)e
daleč lueit

krog, okrog, okoli umljer,
um

poleg neben
naproti gegeniiber
mimo neben, boriiber

zraven batteben
proč meg

vprek, povprek gner bil
riiber

na vrhu obeit barauf
kvišku fjtnauf, aufroartž

gimftanbsitiotiet bev jBeit.

Kdaj toonn ?

tf"|

sedaj, zdaj jefct
nekdaj etjemaiS, eiuft
davno liingft
kadarkoli
kadarsibodi

mami unmer

nekolikokrat mandimat
marsikdaj jo nmncf|e§ 9JJof
malokdaj jelteit
vsekdar, vselej jebežutal
zmirom, zmiraj intnter
nikdar, nikoli nie
še nocf)
šele erjt
že, uže fcf)on
tedaj mtn, at jo
tačas berjeit
ravnokar joebeit
precej, takoj jojovt
potem, potlej banu, jobatin

danes tjente
včeraj gefterit
i jutri ntorgen
| predvčerajšnjem tiovgejtevn
pojutrišnjem itbermorgen
zjutraj morgenS
dopoldne DormittagS
o poldne mittag§
popoldne nacfjmittagš
zvečer abeitbS
ponoči nadjtž
sinoči gefterit abenb§
davi fjeute jritf)
letos tjeuer
lani oorigeš 5af)r
drugo leto nčic£)fteS tjvafjr
sčasoma mit ber ijeit
spomladi im ^ruljjatir
poleti im Sotnmer
jeseni im fjerbft
pozimi im 'SEBinter
naposled eitb(icf)

45

prej, poprej jritljec
kmalu bafb, itddpteitž
zgčdaj friif), balb
prizno fpat

zadnjic lejstfpit
doklej bi§ tuattit ?
dokler bt» (bafž)
odkar feit.

koli(ko)krat it)ie oft ?
toli(ko)krat jo oft
marsikrat jo manrfjeg Mal
nekikrat etnmal

večkrat ofterš
malokrat jelteit
časih ijk  unb ba
zopet, spet nheber.

gtutffattbsntottet bet jtrf ttttb |5etfe.

Kdjliko tmebiel
tdliko fohiel

nekoliko } etU,aš
me ntrfjtš

marsikaj jo ntaitcijež
kolikorkbli nheuiel irnnter
kčlikor mogčee fotiiet alš
mbglid)
celo fogar
čisto nur alleiu
dosti genng

jako, silno, močno jeljt
komaj fautn

tbliko da gerabe baj§ . . .
k večjemu tjbdjftenš
da ja

kaj pa tua§ bemt!
kajpada naturfid)!
to se ve felbftberftanblid)

mčrda oieCteic^t
mendd id) glaube ...
lahko da Otelleidjt
blizu nafjeju
le blojj
malo roenig
menj toeniget
najmenj, ioenigftettš
mnbgo biel
včč metjr
bolj bejfer, me^r
naravnost gerabe, genau
narazen aužetnattber
narobe berfeljrt
počasi langjam
po malem fleinioetje
posebej bejoitberž
površno oberjTadjlid)
premalo ju iuenig
preveč ju Diet

46

gotovo getoifS, ftcfjer
pač bod)
prav redjt
res
zares
pač res
ne rtic£)t
nak, ne neiit
nikar (ne) tiur itidjt
celo ne fogar itidjt
na noben način auf feiite
SBeife

nikakor ne nur ja itidit
zastdnj umfonft, Pergebeng

vkup, skupaj jujamnten
zaporedoma nadj ber IReiljC
všeč redjt, einPerftaitben
morebiti pieITeic£)t, fantt
fetn

neki etoa
namreč nandid)
sploh iiberljaupt
prav za prav eigentlidj
zato besf)alb, bafitr
tedaj alfo

zaradi tega, zategadelj
begljalb.

loaljr,

loofjl tuatjr

Brez oljne
do bi§

iz, z au§, Ijeraug
od ooit
s aitš, Poit
za tpčtfjrenb, bet

7. Da* ttoruiort.

a) mit bettt (k uiti o.

izmed ttitler, auž
iznad Poit Ijernnter
izpčd oon itnten Ijeraug
izpred Pon Porne Ijeraug
izza poit t)inteit Ijeraitg.

blizu itafjbei
glede inbejug auf

okSg I um ' $ crum
mesto, namesto ftatt
mimo oorbei, neben
zunaj aitfjerfjalb
znotraj iuiterfialb

j poleg neben, aufjer

razven aufjer, abgefeljeit Pon

sredi niitten

vpričo in ©egempart

vrha ober

vsled iitfolge

zaradi toegett

zraven neben.

47  —

b) 'gTormortcr mit bcm Putin.

K (nor g unb k, h) ju
proti gegen, in ber 9tict)tuug
zoper entgegen
navzlic, kljubu tro§.

c) ^Jormortcr mit bcm pccufatio.

Na auf (motjin?) j nad liber

ob pod unter

po um č(r)bz iiber

v in (mol) in?) raz oon fjerunter

med unter, jmifcfjen sk6z burcfj

pred nor j zdper gegen (feinbtid)).

za tjinter

d) ^Toriudrtcr mit bcm 4iocitf.

O jur geit ob lang§

pri bet | po auf, iiber

na auf (mo?) j v in (mo?).

e) ilTormdrtcr mit bcm git/trumcntaf.

S (z) mit | pod unter (mo?)

med unter jmifdjen (mo?) j pred oor (mo?)
nad iiber (mo?) j za Vinter (mo?).

if. Bas Btitktuort.

I, in, pa, ter unb
tudi, i aucl)

i — i fomotjf — a(l aurf)

a aber

ali aber, allein, benn
pa, pkk jeborf), aber

48

ne samo (le) — ampak
tudi nic£)t nuv — fottbertt
ancE)

tako — kakor )’o — mit’
naposled meitevg
potem, potlej bcum
nato, k temu gubem
časih — časih mdndjtnal ■ —
mandjmal

deloma — deloma. tljeitg —
ttjeilS

kakor, kot, ko joiiue
namreč ndtnlidj
kjer luo

kadar metin, mattn
ko afe

kar, odkar jeit
predno beoor, el)e
kakor — tako jdote —
jo aud)

kdlikor — toliko foOtel
fottiel

ko, kot alg, mie
nčgo alg

kakor bi alg menit

toda jebodj, atlein
leda nur bajg
vender tro|bem
pa vender nnb bod)
ne — ampak uidjt —
fonbern
ali obet

ali — ali enttoeber - obe:
bddi(si) — bodi (si) fri
eg — fei eg
zakaj marunt?
kajti bettn
saj bodj, toentgfteng
sicer jrnar
drugače fonft
zato, torej brtVltnt
vsled tnfofge

potemtakem jontit, nad)
OTent
ker meti
ako, če,
samo da
da le
da, da bi bajg
akord vno, dasi, čeprav,

obmofjl, obgletd).

ko menit
nur bajg

49  ->

9. D it5 (£mptinbmijgsiuort.

9Juf)f! mir!

Iport! cujte!

Set ®ott! za Boga!

®ott jei ®aitf! hvala Bogu!

Die Derneinuiu}.

Diidjt fjeijšt ne.

Sin ©looenifdjett lutrb buvdj bie boppelte Sernetnung
bie Sebeutung be§ ©a£e§ nid)t gednbert fonde itn ®eutfdjen,
mo groei Senteimingen fid) gegenfeitig aitffjeben.

Ne barf in letnem ©a^e feljlen, mol)! aber foititctt
neben bentfelben nod) meffrere Serneinungen fteben.

3- S. Nikoli ne grem tja — id) get)e nid)t bortt)in.

Ne mit ber ©efleutoart Bon biti — fcitt, ttitrb jufammeugejogett
JU nisem, nisi i. t. d; mit bet @e;tentnart Doti imeti — IjoBeu Jlt:
nimam, nimaš, i. t. d; mit hoteti — lnollen JU nočem, nočeš i. t. d.
ober nečem nSčeš i. t. d.

Sn uerneinenben ©S|eit roirb bas Dbject, baS jonft
im ?Iccufaiit> fteljen nritrbe, in ben ©enitio gefeijt.

3- 23.: vidim drevd — id) felje ben 23autn.

ne vidim drevesa — id) fef)e feinen 23nitiu.

®aS ©ubject mirb, tuenn baS gnlfS^eitroort feitt bjpvabicat
ifi, in tierneinenben ©a|en in ben ©enitto gefefct.

3- S-: boe je tukaj ber Sater ijt l)iev

očeta ni tukaj — bev So ter ift nidjt l)ier.

50

Jragefntje.

$ragefd{je, ruetcEje fetn gragemort: kdo, kaj, kdaj,
ti. j. f. entf)alten, merben mit ali ober li eingeteitet.

S.: Kdo je tukaj? — SBev ift f)ier?

Ali ste bili tam?

ober and) Steli bili tam? — SSaren <5ie bort?

ci I e.

gfraficn.

28er ift f)irr?

2Ba§ ift Part?

ffier ift tjeute im ® i e n ft e ?

3Baž batPer £err §aup trnann
bef o I) I e n ?

28er mar geftern ^ter?

'-8ott roem tjaben ©ie bcn 33efef|l
betommen?

28em tjateu ©ie baš befofjten ?
2Brm gelfort biefeg (5)eroef)r?

2Bert tjaben ©te Branfjen gefel)eii?
2Rit ment maren ©ie tu ber Stabt ?
fflei metu tjnbeu ©ie baž gefet)en ?
SBomit reinigen ©te ba§ (Semeffv?
2Sa§ fiir eiit (Semeffr ift baS?

2Caž fitr eirt SCetter ift Ijeute ?

SSer getjt tjinauž?

SSoher fittb ©ie getomm.n?

®of)in fdjauen ©ie?

3®aim tomntft ®u juriicf?

®ie (attge fjabeii ©ie iti biefent
Regimente gebient?

®te »iet 'JJlann fittb tjeute auf
5Baclte?

®ie oft fittb ©ie geftraft morbett ? |
SBie finb ©ie bereingefommett?
©ett mami fittb ©ie bei biefer
Satterie?

SSaruin lomnten Sie fo fpiit?

®0 S u !itncf)eii Sir baš?

5l'a§ ift bast fiir cine Drbtmttg?

Vprašanja,

Kdo je tukaj?

Kaj je tam ?

Kdo je danes v službi?

Kaj je ukazal gospod stotnik?

Kdo je bil včeraj tu?

Od koga ste dobili povelje?

Komu ste to zapovedali?
Čegava je ta puška?

Koga ste videli zunaj?

S kom ste bili v mestu ?

Pri kom ste to videli?

S čim sndžite puško? .

, Kdkšna ptiška je to?
j Kakšno vrčme je danes?

Kdo gre včn ?

Odkod ste prišli?

| Kam gledate?

Kdaj se vrneš (prideš nazaj)?
Koliko časa ste služili v tem
pčlku ?

Koliko m6ž je danes na str&ži?

Kolikokrat ste bili kaznovani?
Kako ste noter prišli?

Odklčj s ste pri tej bateriji?

Zakaj prihajate tako pozno?
Kernu delate to?

Kakšen red je to?

©abeti Ste ben ©errtt Sieitteimitt
geje f)eit?

3ft tjeute  ber Sorporal N. auf
SDacbe?

©at ©ie ber ©err ©aiiptmaun ge=
fetjen ?

©at 3f)nen ber ©err DOcrlieute*
uant baž befoljlen?

3ft ber Eorporal N. im ®ieufte?

©at ber ©err ©aupttnaim baž
gefefjen ?

®a§ fefjtt biejem Sftamte?

3ft ber ©err ffiajor jdjou fortge-
gangeu ?

Sinb alte Selite ltod) t)ier ?

32er feljtt n od)?

©aben ©ie um bett Slvjt gefdjicft ?

Saben ©ie nidjtž ju tljutt?

ffiie tjeifjen ©ie?

2Sie ift .gljr Slatne?

©bvedjett ©ie bentfdj?

Sfomten ©ie ttur ftobeuiftfj ?
SbBittteit ©ie lefett tttib fdjreibett?
SBaž Ijabett Sie ju ©nuje getenit?
Sffiie alt fittb ©ie?

ffiattu fiitb ©ie affentiert?

SBie tange bieitett Sie?

SBar jenianb Ijier?

©abett Sie gettjan, ttm§ id) be» !

fofjlen Ijabe?

®o fdjtafen ©ie?

©abett ©ie mid) berftanbeit?

SCie biet Utjr ift e»?

®iebie( Stimbeu fittb nad) bi>5
bortljin? I

Ali ste videli gospoda poroč¬
nika?

Ali je danes desetnik N. na
straži?

Ali vasje videl gospod stotnik?

Ali vam je gospod nadporočnik
to ukazal?

Je li desetnik N. v službi?

Je li to videl gospod stotnik?

Kaj je temu možu?

Je li že odšel gospod major?

Ali so vsi ljudje še tukaj?

Koga še ni?

Ste li poslali po zdravnika?

Ali nimate nič dela?

Kako vam je ime?

Kako se pišete?

Kakd se imenujete?

Kako je vaše ime?

Ali govorite nemški?

Ali znate samo slovenski?

Ali znate pisati in brAti ?

Česa ste se učili doma?

Koliko let imate?

Koliko ste stari?

Kdaj so vas potrdili?

Koliko časa služite?

Ali je bil kdo tiikaj?

Ali sle storili, kar sem ukazal?

Kje spite?

Ali ste me razumeli?
Koliko je lira?

Koliko ur je še dn tam?

55

8ft ijeute [djottež SPetter?

'Jieguet eb tuteber?

Sat e§ geftern gefdjueit?

8ft e§ igijnen 'brinnett nicf)t ju
ronrrn ?

Sierftefjen ©ie mic£) molji, maž id)
Sljtten fage?

Joabnt ©ie barauf toergeffen ?

®ar bet foevr ©eiiernt je^t iti bet
Kaferue ?

3£aš tjaben @ie bort getrutiieu ?
ipabeit ©ie bent SSnter bežmegett
fdjou gefdjvieben ?

3Ba§ fepit Sprem iPferbc?
ioabeu ©ie Spreu 33rie| fc^on be«
fomincii?

Srjatjlen ©ie, tuaž ift gefdjetjen ?
3Bie»ieI paben ©ie bafiir gegcbeu?
•fbaben ©ie fdjou gegeffen ?
ffiaren ©ie fdjou beint ©djneiber ?
SBanu roirb bet Siod fertig fein?
SBo ift meiu ©cpliiffel?

SBaš liegt bort auf bem Jifdje?
©inb ©ie bertjeiratet obet lebig?
SCie tange toaren ©ie frauf?

Sidjtmia!

Slupe!

©preepen ©ie niept, tuenn ©ie nietjt j
gefragt loerbeu !

Jinttoorteit ©ie auf meine Srage!
®eben ©ie nept auf ba§, trmž
umu Sptten S eigt!

Semen ©ie fteifjig!

8eigeu ©ie baž biefem Stanite! j
Sringeit ©ie mit beu tliapport iu
bie S5?ot)muig!

Ali je danes lepo vreme?

Ali gre zopet dež? Ali zopet dežuje?
Ali je včeraj snežilo?

Ali vam ni pregorko notri?

Ali dobro razumete, kar vam
rtičem ?

Ali ste to pozabili?

Ali je bil gospod general zdaj
v vojašnici (kositrni)?

Kaj ste tam pili?

Ali ste očetu že pisali zaradi
tega ?

Kaj je vAšemu konju?

Ali ste že dobili svoje pismo?

Povejte, kaj se je zgodilo?
Koliko ste dali za to?

Ali ste že kaj jedli?

Ali ste bili pri krojaču?

Kdaj bo suknja narejena?

Kje je moj ključ ?

Kaj leži tam na mizi?

Ali ste oženjeni ali ne?

Koliko časa ste bili bolni?

Povelja

Pozor!

Mir!

Ne govorite, ako niste vprašani!

Odgovorite mojemu vprašanju!
PAzite na to, kav vam kdo po¬
kaže !

Učite se pridno!

Pokažite to temu možu!
Prinesite mi raport v stanovanje

$ragen ©ie biefež <Srf)viftftiicf
fofort junt ©etru flieutencmt!
©cptueigen ©ie!

9Jtir nad)!

©len Sie!

SSleiben Sie ftetjeu!

Stefleu Sie fid) bortpiu !

33itten Sie bm fberrn Hauptmanu!
Keljreu ©te baž giinmer auž I
Sdjreibeit Sie fid) baž cmf!

@e|eu Sie fid)!

SJegleiteu Sie ben §errn!

SJringen Sie baž ©eroeljr fjerein!
©ejjeu Sie bie Kappe auf!
9tel)men Sie bie Sappe ab!
STCadjen Sie bie £f)ttre ju !
gietjen Sie bie ©tiefel auž!
fjangeu ©ie baž @et»el)r auf!
iibfdjeti ©ie baž Sidjt auž !
gttiibeit Sie bie ffierje att!

Aiegeu Sie fid) nieber!

Sept Ijabe id) leiite geit!
ffiffeit Sie !

Stepen Sie auf, menit ©ie eincn
Slorgefepten feljeit!
ffiiljreii ©ie baž ifšferb junt ©djrnieb!
Dffueu Sie baž genfter!

ŠBarlen Sie in btr Sfanjtei nttf
mid)!

58iž id) fonime!

IKufeu ©ie ben ©uporni »oni Sage!
Sontmen ©ie um 1 Upr in bie
SJaferue!

®etien Sie (angfamer!

SSIeibeu Sie ftepeul
kreten Sie naper!

SBemt Sie einent SBorgeiepten etrnaž
ju tnclbeu paben, bleiben ©it
brei ©cpritte »or ipm fiepeit,

Nesite to pisanje precej gospo¬
du poročniku!

Molčite!

Za mano!

Hitite!

Poslojte!

Postavite se tja!

Prosite gospoda stotnika!
Pometite sobo!

Zapišite si to!

Sedite!

Spremite gospoda!

Prinesite puško noter!

Pokrijte se!

Odkrijte se!

Zaprite vrata!

Slecite škornje!

Obesite puško!

Ugasite luč!

Prižgite svččo!

Lezite!

Zdaj ne utegnem (nimam časa)!
Jejte!

Vstanite, če vidite predstojnika!

Odženite konja h kovaču!
Odprite okno!

Počakajte me v pisarni!

Dokler ne pildem!

Pokličite desetnika od dne!
Pridite ob jedni uri v kosamo!

Jdite počasneje!

Stojte!

Stopite bliže!

Kadar imate kakemu predstoj¬
niku klij naznaniti, postčjte
tri kordke pred njim, pozdra-

— 57

faluliereu ©ic juerft uitb banu
ipredjett ©te tcmt uub beutltct)!
21'entt ©te etnett $orgefe|ten ju
begteiteit Ijaben, gel.eu ©te brei
©djritte tjinter iljnt!

©djicfeit ©ie bett Eorporal bom
Sage ju Sliittng Ijer!

SDfelben ©te betu .jjerrn Sieuteitaut,
id) laffe tfjn bitteu, er mod)te in
bie Ranjtei fommen!

Sevgeffen Ste utdE)t barauf!
DJierfeu ©te fit^, roaž id) 3l)iteu
gefagt Ijabe!

Sojdjcu ©ie baš geuer au*!

JKmdjimtg.

©tetlen ©ie ftdj in einem®liebe nuf!
©ed)š ©djritte Bor mir!

®er ©otbnt joH gerabe uitb uu»
gejtouttgen fteljeii!

©tfjaueit ©ie, trie id) ftetje!
©djIieBeit ©ie bie 9Ibfa|e!

3tid)t fo! ©o natje alg mbglid)!
®ie gujjipifjen finb ttacf) augtbartg
gemeitbet, uon einanber uut bie
etgene gufjtirage eutfernt.

$ett renten gufj trenben ©ie etroaž
eimoartš!

©o!

©e|eit ©ie beti liiifeti gujj ctroag
»or!

9?od) ettua§!

@ut fo!

®te Stitiee fotlen geftredt jeiit!
©tredeit ©ie ben S3aud) nict)t bor!
'Band) fftitcin!

bebett ©ie bett Dberteib frei aug
beu fouften tjeraud!

vite ga najprej in potem go¬
vorite glasno in razločno!

Ako spremljate predstojnika bo¬
dite tri korake za njim!

Pošljite desetnika od dne opol¬
dne sem!

Naznanite gospodu poročniku,
da ga prosim, naj pride v
pisarno!

Ne pozabite tega!

Zapomnite si, kar sem vam po¬
vedal !

Ugasite ogenj!

Ve/banje.

Postavite se v jedni vrsti!

Šest korakov pred menoj.

Vojak naj stoji ravno in ne¬
prisiljeno.

Glejte, kako stojim jaz.

Sklenite pete!

Ne tako ! Kkr najbliže!

Spredaj obrnite noge ven, drugo
od druge tako džleč, kakor je
noga dolga.

Desno nogo obrnite nekoliko
notri!

Tako-le!

Postavite levo nogo nekoliko
naprej!

Še malo!

Dobro je!

Kolena naj se iztegnejo!

Ne držite trebuha tako naprej!

Trebuh nazaj!

Vzdignite život prosto iz bokov !

58

sjattcn ©ic bie Siifteu tu gieidjcr
§ot)e!

©djultern jitrud!

®ie rfctjte ©cpulter bor!

®ie Ittife ©djultcr ticfer!

®ebeit ©te bie ©djulfent juriict,
baf§ bie 3? ruft fjeraudfommt.
'Jlidjt fo fteif!

9lid)t, aid menit ©ie bon § 0 %
moren!

Sopf in bie eobf)e!

©djauett ©ie gevabeaud!

®ad Sinit etn tbenig junic!!
9ieigettStebenSopf nidjtjur ©eite!
Saffeu ©ie bie ioanbe ungejimutgeit
berabbattgen!

Segen ©ie bie Jočinbe fo an bie
©djenfel, bafd ber ®mtmen bie
Joofemiaft Beriifjvt.

®ie ©djtbere bed Šinperd vnijt auf
ber TOitte ber gufjfotjlen.

©eben ©ie ben Dberteib Beffer bor!
2luf bad ©omntonbo „3iui)t!"
mirb ber redjte gufj einen tjcilben
©cfjritt borgefefct, ttnb ed fmm
eine bequentere ©tellnng aitge-
nomnten tnerben.

®er linfe gujj bteibt ant '#ia|e.
Sluf ba§ Eomntoribo:

„&abt 3ldjt!"

ttrirb bie friiljere Jpaltuitg mtge=
nomnten.

Qej}t foimen ©ie ruljeit.

2tuf bad Kommanbo:

„3}edjtd fdjaut!"
mirb ©efidjt unb SStid nad)
redjtd geroenbet.

©oroeit bafd bad liufe 9luge in bie
Stihe ber Snopfe fotrnnt.

Držite boke v jednaki višini!

Rame nazaj!

Desno rame naprej!

Levo rame dol!

Ddjte rame nazaj, da . pridejo
prsi ven!

Ne tako trdo!

Ne, kakor bi bili leseni!

Glavo gor!

Glejte naravnost!

Brado malo nazaj!

Ne nagibajte glave postrani!
Povesite neprisiljeno roke!

Položite, roke tako na bedra,
da se d olika palec hlačnega
šiva.

Teža vsega telesa počiva sredi
podplatov.

Nagnite život bolj predse!

Na povčlje:

,,Ruht!“

se postavi desna noga za pol
koraka naprej in smete zldžneje
stati.

Leva noga ostane na mestu.

Na povglje:

„Habt Acht! 1,

se postavite prav tako kakor
prej.

Zdaj počivajte!

Na povelje:

..Rechts schaut!"
obrnite obraz in oči na desno.

Tako daleč, da pride levo oko
v črto gombov.

59

Sag ift jubiel!

2(uf bag Sommnnbo:

„&abt Slcf)t!"

mirb bcr Sopf mieber gerabe ge-
menbet.

S(uf bag Eommanbo:

„iRed)tg um!"
menbeu @ie fictj redjtg!

Suetft roirb bcr redite gufiballen
uub bec liule SIb(aj} geljoben!
®ann tnac^ea @ie bie SBenbung
auf bem red)teit 2tb[ak unb
Stegen beit linfcit gujj rafdj bei!
®re£)eu ©te fid) fomeit, baf§ bag
©efictjt bortfjinfommt, mo fritljer
bie redite ©djulter mar!

-tuf bag Eommnttbo:

„2iiilv um!"

gcfcfjidjt bagjelbe nad) linll.

«nf bag Eommaubo:

„.Ret)rt ®udj!"

madjcn ©te ,^mei ganje 3Ben*
bungen itad) linfg!

So bafg bag ©ejidjt borttjiu fommt,
mo friitjer bcr 9iitcfen mar.
3Bdt)renb ber SEetibung mu(g man
beit Stiemeit ein menig anjiebett
uub bag ©eme^r mit bem @H=
bogeu gegeu beu 8eib trileten
mfarjdjieren ©iefrei-unb ltuge«
smuitgen!

fpajteit ©ie beu Sto^f gerabe uub
Tet)en ©te gerabeaug!

®er Cberleib fott babei ruf)ig
bleibett

5(uf bag ©ommanbo:

„2Rarfrt)iereii!"

merben bie Strme ant 91ucten

gclreujt.

To je preveč.

Na povčlje!

„Habt Acht!‘ ;

se obrne glava spet naravnost.

Na povglje:

,.Rechts um! a
se obrnite na desno!

Najprej vzdignite desne prste in
levo peto!

Potem se zasiičite na desni
peti in levo nogo hitro po¬
tegnite k sebi!

Obrnite se toliko, da pride obraz
tja, kjer je bila prej desna
rama!

Na povčlje:

„Links um!' 1

naredite prav tisto na le vo stran!

Na povčlje:

.,Kehrt Euch! 11
se obrnite dvakrat na levo!

Tako. da pride obraz tja, kjer
je bil prej hrbet.

Kkdar se obrnete, treba je jer¬
men nekoliko pritegniti in
puško s komolcem pritisniti
k telesu.

Stopajte prosto in neprisiljeno!

Držite glivo po konci in glejte
naravnost predse!

Život ostani miren.

Na povelje:

,,Marschieren!“
se roke polože križema na
hrbet.

60

'.Muf:

„'Diarfd) — einš!"
fieben ©ie ben linlen gujj bor,
ba§ ®nie geftredt,
bte gufsfpige ab« unb aulmartž,
Dberleib bor!

©obanit ffjjeu ©ie itjit ntif Sd)ritt=
tange ouf ben Soben.

»tuf:

„§att!"

macljeu ©ienod) einen ©dpittunb
fc^liefjen banu ben riidroiirtigen
guB rafct) au ben borberen au!

SBafjrenb bež 3Dfarfd)e§ fdjeit ©ie
gerabeauž!

©djauen ©ie uidit ju Soben!

'Jtidjten ©ie fid) nad) red)tž ouž!

9ftad)eu©ie nidjt ju tange ©cfjritte!

Setuegen ©ie ben linfeit 3tvm bor
unb juiiicl!

Serfurjen @ie ben @d)ritt!

©djliefjen ©ie itacl) red;t§ an!

©djauen ©ie mir in bie Slugeu!

SBedifetn ©ie ben Scfjritt!

giebcn ©ie ben rudhoartigeii gu&
jafcf) bei unb treten Sie mit
bem borbereu bon ueuem anž!

§i>mna|HfiJje iUmngen.

3u etn ©tieo!

©teden ©ie fid) im §alb!reife neben
einanber anf, fo bafž ©ie dri-
auber mil oužgeftredten 2trmen
uid)t Berili)! en fonnen!

2tuf bae Eommanbo:

„§iiften feft!"

legeit ©ie bie §anbe fo an bie
§uften, bafž ber Skmmen narti
riidibartž fommt!

Na:

,,Marsch — eins“
vzdignite levo nogo naprej,
koleno iztegnite,
prste dol in vin,
život predse!

Potem jo postavite za jeden
korak na tla.

Na:

,,Halt!“

naredile še jžden kordk in
potem potegnite zadnjo nogo
hitro k spreduji!

Ko stopate, glejte naravnost

No glejte na tla!

Vzravnajte se na desno!

Ne delajte piedolgih korakov!

Gibajte desno ' roko naprej in
nazaj!

Delajte manjše korake!

Sklenite se na desno!

Glejte mi v oči!

Izpremenite korak!

Pritegnite hiti o zadnjo nogo in
s sprednjo izstopite na novo!

Telovadbe.

V vrsto!

Postavite se v polkrogu drug
poleg drugega, tako da se z
iztegnjenimi rokami ne do¬
tikate !

Na povšlje:

„Huften fest;“

položite roke na bok takd
da gleda palec nazaj!

61

®ie GSllbogen Ijatten ©ie tneiter
priid!

Stuf boš Ebmmanbo:

„getjen ijebeii — einš!" _
Ijeben ©ie bie Sibfa&eunb bleiben
auf ben gupbatlen ftetjen, biš
ber Unterofficier vuft:

„3ioei!"

Qe&t laffen ©ie fid) in bie Šime«
faeuge tjerab!

Sluf boš Eommanbo:

„$att!"

uetjmen ©ie tuiebec bie gerabe
§attuug ait!

Seugeit uubjftredeu ©ie bieSfnie!
debeti ©ie bie Strme in bie §ofje!
$nie Ijeben unb ftredeit!

■t>eben ©ie ben linlen 3ritfj ge*
ftrecft nad) bornkirtš!

©djroiiigen ©ie ben $116 nad)
jDorhmrtš nnb rudroartš!

®6Ijer! ©otoeit al§ ntoglidj!
ŠRadjen ©ie ba§ @teid)e mit bem
vediten gufs!

Hnie t)eben!

©er Uuterjdjenfel joti frei tjerab-
tjaugeu!

©pringen ©ie ouf unb bjebeu ©ie
bie Stbfajje big pm ©efafe!

SHit beiben giifjeu pgteid)!

§ebeit ©ie bie Stniee big pr 23 ruft!
Saffen ©ie fid) tjerab unb fpringeit
©ie bannl

©pringen ©ie auf bie Satteu, nid»t
^ auf ben ganjen gufj.

©treden ©ie bie Strme bor!

Strni Ireijen!

S)tit beiben pgteid)!

Strme an bie SBrajt!

Komolce držite bolj nazaj!

Na povelje:

,,Fersen heben— eins!“
vzdignite pete in stojte na
prstih, dokler ne reže pod¬
častnik

„Zwei!“

Zdaj počenite nizko !

Na povelje:

„Halt!‘ !

se postavite zopet rdvno!

Krčite in iztezajte kolena!

Vzdignite roke!

Vzdigajte in spuščajte kolona!

Vzdignite levo nogo iztegnjeno
naprej!

Kolebajte z nogo naprej in nazaj!

Više ! Kolikor je mogoče.

Naredite prh v tako z desno nogo.

Vzdignite kolena!

Spodnje bedro naj prosto dol
visi.

Poskočite in vzdignite ob tem
pete do sedala!

Z obema nogama zajčdno!

Vzdignite kolena do prsij!

Počenite in poskdoite potem!

Poskočite na prste, ne na vso
nogo.

Iztegnite rokd naprej!

Krožite z rokami!

Z obema zajSdno!

Roke na prsi!

62

©tofjeit ©ie mit beibeit 2(rmeit
fraftig Bor!

9frme aufroattg!

93eugett ©te fid) Bor, bi§ Ste mit
beii gingeripigen bie gujjfpigeit
beriifjreu!

©treden Sie bie Stnie!

iBeugen ©ie fid) fotorit ©ie loitncn
guriid, a bet' oljne bie Štnie ju
biegert.

Drefjeit ©ie beii 8tumpf red>t$ imb
lintš, fo bnfš bie ©cfjuttern nart)
Borne Jommen!

9(rnte an bie 93ruft!

®eim Saufen mufš man beit
Dberleib ein toemg Borneigen.

kreten ©ie mit bett 33aden auf
ben SSoben!

$a§ Stuie nuif§ man bei jebent
©djviite ftreaen.

©tetlen ©ie fid) Ijer!

SSeugett ©ie bie Strne!

Stolen ©ie fid) fraftig ab mib
fpritigeu ©ie bariiber!

SBČijjrenb be§ Sprungež laffen ©ie
bie giijie beiiammen.

{Senieflrgriffe.

Sfeljmen ©ie ba§ ©etoefjr auf bie
recfjte ©dmlter!

®er Saitf ift nart) riidroartž, bie
9Mnbung nad) aufrotirt? ge-
toenbet.

©tfaffen Sie ben Stiemeu mit ber
vertjten §aub!

8luifd)eit bem ®aumen itnb ben
iibrigen gtiigent,

Jtidjt fo (jod)!

Slinite z rokami močno naprej!

Roke kvišku!

Pripognite se predse, dokler se
prstje ne dotaknejo!

Iztdgnite kolena!

Pripdgnite se, kolikor morete
nazaj, pa ne da bi krčili kolena.

Obračajte trup na desno in na
levo, tako da pridejo rame
naprej !

Roke na prsi!

Kadar tečete, morate 'život ne¬
koliko nagniti predse.

Stopajte s prsti na tla!

Z vsakim korakom morate ko¬
leno iztegniti.

Postavite se semkaj!

Upognite kolena!

Odpehnitc se krepko in skočite
čez!

Ob skoku držite noge skupaj!

Prijemki pri puški.

Obesite puško na desno rame!

Cev je zadaj in konec obrnjen
navzgor.

Poprimite jermen z desno rokd!
Med p&lcem in drugimi prsti.
Ne tako visoko!

Sofjer!
fEiefcr!

2tuf bal Einmnaubo:

„8infl jctjaut!"

lucubet man ben Sopf uadj liufl
unb bie ž>anb evgreift ben
Solbenljall.

SSiiljreub bcr SBenbuug giejjen ©te
mit bet Jjjanb beu ©etoeljrriemen
etn toeuig abmartl.

SBal ©ie' erttaren, miiffen Ste
oud) jetgen.

2iuf bal ©ommanbo:

„§eiftent!"

neumen ©ie bie fniljere ©teHung
an.

SJeljnten ©ie bal ©emrfjr „tit bie
iBalance"!

Gl joti frei fjerabtjangen.

9?at)et juni ileib!

Sriicten ©ie bal fflcniet)r mit bcnt
©ttbogen gegen beu Scib.

2Kit bet linten £anb ergreifen ©ie
bal ffletneljr unter bent Sliemen.
®ann jieljen ©ie bie red)te .fanb
unter bem Siietnen fpraul.
Grfaffen ©ie bol ©etuef)r obet bem
Šluffajje!

2Tuf bal Gommanbo:

„S3eint gufe!"

ftellcn ©ie bal ©etneljt auf ben
Sfoben.

©djlagen ©ienid)t jo nuf! ©adtjte!
©teUen ©ie el etmal meiter juviict!

©djultern Sie el!

Sieijmeit ©ie bal SBajonnett auf!
©tctlen ©ie bal ©etueljr auf bett
'-Soben jh)ifcf)eu bie gujjfpifeen.
®er Sauf ftefjt oeiticat gegen ben
iieib geroenbet.

Više!

Niže!

Na povelje:

..Links schaut!' 1
se obrne glava na levo in
roka prime puškin vrat.

Ko se obrnete, potegnite ' jer¬
men z rokd nekoliko dol.

Kar razlagate, morate tudi po¬
kazati.

Na povelje:

„Herstelit!“

se ustavite, kakor ste stali
prej.

Vzemite puško ,in die Balance k 1

Prosto naj visi.

Bliže nase!

Pritiskajte puško s komolcem
nase.

Z levo roko primite puško pod
jermenom!

Potem potegnite desno roko
izpod jermena.

Poprimite puško z desno nad
nasadkom.

Na povelje:

,,Beim Fuss! ; ‘
izpustite puško do tal.

Ne bijte tako ob tla! Počasi!

Postavite puško nekoliko bdlj
nazaj!

Vzemite jo na rame!

Nasadite bajonet!

Postavite puško na tla med noge!

Cev stoji navpično, k telesu
obrnjena.

(54

giefjen Sie bab SSajomiett ctuš ber
©djeibe!

©rfnjfen ©ie eS  beim ©riff!

SBenbett ©ie ež, mit ber ©ctnteib;
nadj ret£)t»!

Itnb nun fefceit ©ie tS  auf!

Vinj baž Eontmaitbo:

„(8nionuett ab!"
nimrnt man e§ ab unb berforgt
ež in bet' ©djeibe.

SMIjreub be§ 'JJiarfdjež gejrtjieljt
ba§ 9(uf» unb Stbneljmeu be§
83ajonnettž atjuticf) mie auf ber
©telle.

jjjangen ©ie ba§ ©emeljr auf beit
linten Sirni!

2lnf baž Eomntanbo:

„©djritt!" ober „&at(!"
mirb baš ©emeljr gefdjuttert!

Sluf ba§ ©ommanbo:

„Sum ©ebet!"

mirb bie Iiitfr Saab biš junt
Štappenfdjirm ertjoben, jobafš
bie gefcEjloffenen Kroger it) ti be»
viitjren.

Sluf baž Eommanbo:

„Stniet itieber junt ©ebet!"
ftetlt man beit linten gufj einen
©djritt juriicJ unb Iniet banu
nieber.

9tuf ba§ Sommaiibo:

„3um Sdjrooren!"
nefjmeit ©te mit ber liufen
§anb ben ©jato n6 unb £)a(ten
itjn fo ant linfcit Dberfdjenfel!

®ie rectjte £>anb mirb bi§ in bie
§olje ber 9lugen getjoben, ®nu*
nteit, 3eige= itnb Slfittelfinger
fiitb geftrecft.

Potegnite bajonet!

Primite ga za držalo!

Obrnite ga z rezjo na desno!

In zdaj ga nasadite!

Na povelje :

„Bajonnett ab! ‘
ga spet snamete in vtaknete
v nožnico.

Na maršu se nasaja in snemlje
bajonet skoro prav tako kakor
stoje (ftefjenb).

Obesite puško na levo roko!

Na povelje:

,,Schritt!“ ali ,,Hatt!'‘
obesite puško na rame!

Na povelje:

„Zum Gebet!‘

vzdigne se leva roka do kap-
nega okrilja tako da se ga
iztegnjeni pfstje dotikajo.

Na povelje:

.,Kniet nieder zum GebeU“
postavite levo nogo za jeden
korak nazaj in pokleknete.

Na povelje:

„Zum Schvvoren! : ‘
se odkrijte z levo roko in
držite čako dakdle na levem
bedru!

Desna roka se vzdigne do ocij,
palec in prva dva prsta sta
iztegnjena.

65

Slitf bal Somtitanbo:

„3(n!"

tuirb bal ©etuebrmit bemŠŽol6en
nit bie recite ©djulfer geljo&eu.
®te Itnfe §aub tragt bal ©etueljr
leid)t, bie recite briicft el au bie
©djulter, bet recite ®H6ogen
roirb in bet §ol)e ber ©djulter
gefjaUen.

®eit ffiopf mufi man etmal »or
itnb red^tS neigen, um gietett
ju foimen.

®er Dberleib bleibt rufjig.

<f*emereit.

3bdjten ©ie ftdj rectjts!

@ie fteljen ju toeit »or!

®reteit ©ie jurM!

®ie ©djuttent unb Slbfajje miiffen
in einer Sinie feiit.

SJiit bem redjten Sluge biirfen©ie itur
ben Dtebenmann jetjen, mit bem
linfen einen grontfdjeiu Ijabeu.
®ebeu ©ie 3td)t!

®al t»ar nic^t gut !

9Jod) eimnat!

®a! ift beffer!

3n _ 9teit>’ unb @Iteb barf matt
»idjt fpredieu!

@ie fteljen einanber ju nalje.

Seljen ©ie, tuie ber (Sotpornl bal
madjt.

@» ift el gut!

©djliefjett ©ie uur attf l)al6e .ftaubs
Breite an!

©direiten ©ie mit »otlem ©djritte
gerabeauž!

Na povelje:

„An!‘

se vzdigne puška z oglavjem
do desnega ramena.

Leva roka drži puško lahko,
desna jo tišči na rame, dčsni
komolec se drži v višini ra¬
mena.

Glava mora biti nagnjena ne¬
koliko naprej in na desno,
takč da ldhko merite.

Život se drži mirno.

Vadba.

Zravnajte se na desno!

Vi stojite preveč spredaj!

Stopite nazdj!

Rdme in pgte morajo biti vzra¬
vnane.

Z desnim očesom smete videti
samo soseda, z levim samo
blišč vsč vfste.

Pazite!

To ni bilo dobro!

Še jedenkrat!

To je boljše!

V redu se ne smč govoriti!

Vidva stojita drug drugemu pre¬
blizu.

Glejte, kako to naredi desčtnik!

Tako je dobro!

Samo za širino pol roke se pri¬
maknite !

Stopajte s celimi koraki narav¬
nost naprej.

5

66

§ie uttb ba tttiiffett ©te nad) red)tg
fdjaneu!

®te ©tieberbiftan^ ift ju grog.

Otetten ©te fid) nad) bet ©rofse
in einem ©Itebe auf!

®l)eiten ©ie bag ©lieb mit „?in§"
uub „jmei" Bom vecbten fjliigel
nn ab.

®ie mit „eing" SSejeidmeten bilbett
bag erfte, bie mit ,,gtnei" SSe--
jeidjneten bag jmeite ©lieb.

2tuf ba§ Eomtnaiibo :

„3n ben gug!"
treten bie ®iamier bež jmeiteit
©liebeš fjinter it)re redjten SJebem
tnanner beg erften, Stile fdjtie^en
gegeit bie 9Kitte an.

Slufbeden!

SBiffen Sie nic^t, bafg ©ie mit
„eiug" bpjeidjnet finb?

Sleden ©ie fid) bag fceffer!

Sluf bag ©ommanbo:

„5sergatterung!"
ftetit fid) bie guggmitte brei
©djrittc l)inter bem gugg*
commanbanten anf.

®ie anberen treten fo ait, mie fie
je|t t)ier fte£)en.

©efdiloffen nttb geridjtet tnirb nadj
ber Škitte.

SBiffen ©ie nid)t, mo ©ie friifjer
geftanben finb?

©ie finb bocb im jmeiten ©lieb
geftanben.

Qeber mufg fid) ben renten unb
tinfen 'Jtebenmaitn nterfen.

fjabeit ©ie nidjt ge^ovt, mag fiir
ein ©ignat gebtafen morbenift?

časih morate gledati na desno!

Rozdalja od vrste do vrste je
prevelika.

Postavite se po velikosti v jedno
vrsto!

Razdelite vrsto z, jeden ‘in „dva“
od desne strani.

Z ,jeden‘‘ zaznamenovani so
prva, z .,dva“ zaznamenovdni
so druga vrsta.

Na povelje:

,,In den Zug!“
stopijo tisti druge vrste za
svoje desne sosede, in vsi
skupaj se primaknejo na sredo.

Pokrijte se:

Ali ne veste, da ste zaznam¬
enovani z ,.jeden -1 ?

Zapomnite si to bolje!

Na povelje:

,, Vergatterungb 1
se ustavi srdda tri korake za
poveljnikom voda.

Drdgi se postavite kakor stojite
zdaj tu!

Primakniti in vzravnati se je
treba po sredi.

Ali ne veste, kje ste prejd stali?

Vi ste pa stali v drugi vrsti.

Vsak si mora zapomniti ddsnega
in levega soseda.

Ali niste slišali, kakšno znd-
menje so trobili?

67

SJegen ©ie fidj rajcb uieber!

©teben ©ie auf!

SBabrenb bež Sd)iejjenš ntuis bie
grofjte IRut)e berrjcben.

Saš smeite ®lieb tritt gan$ an
baš erfte beran.

2Iuj baš (Sontmanbo:

„2lit!"

tuirb baš ©etnebr in 2lnfd)Iag
gebradft.

©dfiefjen ©ie nict)t ju fcbiieU unb
obne 3iel!

©teden ©ie ficb Ijiuter beu SSaunt!

2Iuf bie recite ©eite!

Siten ©ie tjier in ben SBatb binein!

Pas

SBijfen ©ie, toie bieješ ©eruebv i
fjeigt ?

Stennen ©ie bie $auptt£)ei(e bež j
©eroebrež!

©ie baten tei ber @c!18ruitg nictjt
Sttbt gegeten!

8tH' ©eroetfr ift nicbt gereinigt.

©ie geben ju roenig barauf acljt.

®ž ift ganj roftig.

©ie baten ja gae tein $ett mebr.

23až Bertuenben ©ie $uv Steinb
9ung?

SBijcben ©ie , jebešmat, toenu ©ie
Boa bet iibung tonunen, baš
®etoebt gut ab.

3etteu ©ie eš ein.

©ie baten igb* @etne()r mit
©djmirget gepubt.

©ie roiffen bodi, bafš baš ftrenge
Bertoteii ift!

Saš ©etpebi' tthrb fo tefcbaDigt.

Lezite hitro!

Vstanile!

Ob streljanji mora biti vse
mirno.

Druga vrsta stopi prh.v do prve.

Na povčlje:

„An!“
se namčri piiške.

Ne streljajte brez namena in ne
prehitro!

Postavite se za drevo!

O puški.

Ali veste, kako se imenuje ta
puška?

Imenujte glavne dele puškine!

Pri razlagi niste pazili.

Vaša puška ni dobro osnažena.

Vi jo premalo varlijete.

Vsa rijasta je.

Vi še masti nimate včč.

Kaj rabite za snaženje?

Obrišite vselej, kadar pridete od
vežbe, dobro svbjo puško.

Omastite jo.

Vi ste svojo puško snažili
s šmirglom.

To pkč veste, da je to strdgo
prepovedano!

Puška se na ta način pokvari.

5 *

68

®až Sdajomiett ift auci) nidjt veiii.
i|3ugen ©ie roftige obet »erfdjmiijjte
@ifentf)ette ltur mit Petroleum.
®a§ ©emelji' barf uut jur 9ieiiii*
guug uub SBifitierung jerlegt
merben.

Dfjne fcefoitberen S3efe£)t barf man
imr ben S$erfd)iufž gevlegen.
SBetnt devtegen bež ©eroetjrež mufž
rnnn bie eiitjeltten Svetle nad)
ber Dieilje, tete fie abgenommeu
toerben, ltebeneinauber legeit.
©et)eu ©ie, b.ifž ©ie fie atictjt »er*
umeitiigen.

®a? ©emeJjr mirb in umgefelfrter
Siciijenfolge mieber jufammeit*

flffefet-

SSorfjer merben bie ©ifenttjeite mit
eiitem gefetteten Sappeit abge*
mifdjt.

Sonueu ©ie bie eingeliten ®f)eite
bež ©emdjrež iieuneii?

©agen ©ie, maž ift ba§ ?

g&efbttitjj.

SKelbett ©ie ficf) Oeirn ©orporat!
©djanen ©ie mir in bie 9lugen,
toeim id) mit Stjuen ffiredje!
SSSiirum tjabeu ©ie baž nidjt gleidj
angejeigt ?

©predjen @ie la ut!

SESie fiJnneit ©ie fo 5  it m SHapport
fomnten?

§al>en ©te gijre S3itte molji er*
mogeit?

Sie founeit ©ie fo eine SBitte »on
bringen, mo ©ie miffen, bafž
eg gegen bie SSorfdjrift rodre?

Bajonet Uidi ni čist.

Čistite rijaste ali umazane že¬
lezne dele samo s petrolejem.

Puška se sme razložiti samo
pri snaženji in za ogledov&nje.

Brez posebnega povčlja se sme
razložiti samo zaklop.

Kadar se razstavlja praška, treba
je posamezne dele položiti
po vrsti, kakor se snamejo.

Glejte, da jih ne umažete.

Puška se sestavlja v obratnem
redu, kakor se je razložila.

Prej se obrišejo železni deli z
mastno cunjo.

Ali veste imenovati vse posa¬
mezne dele piiškine?

Povejte, kaj je to?

Zglaševanje.

Zglasite se pri desetniku!

Glejte mi v oči, khdar govorim
z vami!

Zakaj niste tčga precej nazna¬
nili?

Govorite glasno!

Kako morete tako priti k ra-
portu?

Ali ste prejd premislili svojo
prošnjo?

Kako m<5rete prositi kkj tdkega,
ker včste, da bi bilo zoper
predpis ?

69

‘Sctš farni id) Qfjueii nicfjt geftatttn.

®a§ farni id) nidfjt tfjuii.

SBeim mefgere eine SSitte borju«
tragejt pabeu, fa fommen mit'
jtoei aus ibmSJiitte jumDtapport.

@tuer fpvtc^t!

©predien ©ie, menit @ie geftagt
rcerbeit.

S8ie tuetben ©ie bitteu?

$ente bttteii ©ie um bie @rlaub=
niš, biš Sfittteniadjt nušbleibeit
_&u bilrfen.

@ie fiub fdjoii bramnl luegen un*
erlnubten Stušbteibeiiš iiber bie
IRetrnite etugefperrt morben.

Hub peute fommen ©ie tuieber
bitten.

3 d) merbe Sfjneu bie S3eluiIXiguiig
erft mteber gebeu, menit ©ie
bard) einige gcit feine Sluftiiiibe
gepabt fjaben.

Sonimen ©ie jebešmat rectjtjeitig
nad) §aufe unb ©ie, merbett
jebeijeit bie Gertaubniš evtjatten.

S&it bero $*anfiejt.

3®aš fefjit gfjrten?

SBaim fiub ©ie iu’š ©pitat ge»
fommen ?

SCaš fagt bet Slrjt?

3ft eš gfjtten fdjon beffer?

®ie tange bteibeu ©ie nodjfranf?

SBte tange merben ©ie nod) im
Spitat bteibeu?

$a6eu ©ie eine S3itte?

Cber eine Slejdjmerbe?

S3raucpen ©ie SMfdie?

©bet etmaš StnbereS?

Tega vam ne morem dovoliti.

Tega ne morem storiti.

Ako jih ima več ččsa prositi,
prideta samo dva izmed njih
k raportu.

I JAden govori!

j Govorite, kadar v&s kdo vpraša

Ka!<6 hočete prositi!

Danes prosite, da bi smeli izo¬
stati do polnoči?

Trikrat že ste bili kaznovani,
ker ste izostali brez dovoljenja.

In danes zopet prosite.

To vam bodem šele dovolil, če
se boste nekaj časa dobro
vedli.

Zahajajte vselej o pravem času
domov, potčm se vkm bo
vselej dovolilo.

Z bolnikom.

Kaj vam je ?

Kdaj ste prišli v bolnico?

Kaj pravi zdravnik?

Ali v&m je že bolje?

Koliko časa ostanete še bolni?

Koliko časa ostanete še v bol¬
nici?

Ali bi ridi kaj prosili?

Ali imate kako pritožbo?

Ali vam je treba perila?

Ali pa k&ke druge reči?

70

fflleift 3I)r SSater, bafg ©te Iran!
ftnb ?

©ebeit ©te mit' ad)f, bafž ©ie fidj
nicljt tttieber berfiifjlen!

gin t>er <$Ut<(ie.

SBtrthel 3Jiaitu effen ^eute?

23a3 fodjen ©ie?

3 it baž Tvteifd) cjut ?

©ebeit ©ie mir bie SSage fjer!

SBiebtel SOtef)! fjabeu ©ie gelauft?

©inb bie iieute mit bem ®ffeit 511-
frieben?

Sit ež g ut gentacbt?

Ijjabeit ©ie genug?

®ie Sitdje ift ttidjt fcjjr rein.

SSarunt tjaben ©ie bieie§ ©e[d)irr
nictjt befjer geretnigt?

3 d) merbe niorgeu bie S£iic£)e ttocl)
einmat »ifitieren. ©eljeii ©te
ju, bafž 2 lUe 3  in Orbnuug f omilit!

gorporaf »ont fotjc.

2Ber ift tieute CSovpornt Bont Sage?

5>iufeit ©ie it)tt tjer!

2Bo umteit ©te?

SSarnm meden ©ie bie ileute linijt
redjtjeitig attf?

©inb bie iieute fdjon aufgeftanben ?

2SaS fefitt 3t)nen?

®et)en ©ie jur Sranfeubtftte.

®er ®orporal bom Sage mirb
©ie Jjtiifiifjreii.

SRdben ©ie mir bann, menit ©ie
jitrndfontnien, maž bet' Slrjt
gefngt bat.

Ali ve vaš oče, da ste bolni?

Le pazite, da se zopet ne per-
hladite!

V kuhinji.

Koliko mož je danes?

Kaj kuhate?

Ali je dobro meso!

Dajte mi tehtnico!

Koliko moke ste kupili?

Ali so ljudje zadovoljni z jedi¬
lom?

Je li dobro narejeno?

Ali imate zadosti?

Kuhinja ni zelo čista.

Zakaj niste bolje osnažili tega
posodja?

Jutri bom še jedenkrat ogledal
kuhinjo. Glejte, da pride vse
v red.

Desetnik od due.

Kdo je danes desetnik od dne
Pokličite ga sem!

Kje ste bili?

Zakaj ne vzbudite o pravem
času ljudij?

Ali so vojaki že vstali?

Kaj vhm je?

Jdite na pregled bolnikov.
Desetnik vas odvede tja.

Naznanite mi, kadar pridete
nazaj, kaj je rekel zdravnik.

71

fflfeilen ©te bte ®ranfen mib bie=
jenigen Seute bpv, meld)e gum
Dtapport getjen!

3Bo finb bie SrBeiter?

SCiebiel 9Kantt geljeit ^eute auf
Strbeit?

$aBeu ©te betu Sorporal bom
$nge lticlit gefagt, maž icf)3t)iteu
Befoijlen Bube?

@ht anbevežtnat tEiuu ©ie fofort,
maž 3B'ien befotjlen mirb.

©etjeit ©ie fcljnell imb melbeit ©ie
itjni baž.

®er ©ang imb bie ©tiegen toerben
midjniittag gereiutgt.

©ie Babeit taglicf) barauf ju fefjen,
bafž ber &od) bie Studje in
Orbimug fefjt.

©ie fiub bafiir berauttoortlicf), bafž
fitf) bie SJJamifcBaft tiiglirlj rect)t=
jeitig auf bem ©aitmtelptajt eim
finbet.

Seber Sliann, ber bte Saferneber-
lafžt, mufž borfctiriftžniafiig ab<
juftiert fein.

©eftern BaBeit ©ie bie Seute nidjt
bifitiert.

Qeber Sftaitn, ber attž ber Saferne
getjt, mufž fid) Bei Qf)nen ntelbeu.

Srageu ©ie ben griit)rapport ju
beu §erreit Officierert.

®er §err Sieuteiiant foK bal uit«
terfdjreifien.

®ei §ert Oberlientenaiii ift uocb
ntdjt uitterfdirieben.

SSiffen ©te, mo ber §err §aupt*
mamt motjut?

®ragen ©ie baž junt §errtt $aupt»
titaitn; ict) taffe ifjtt bitten, er
ntijdjte biež unterfdjreifieit.

Zapišite si bolnike in one, ki
gredo k raportu.

Kje so delavci?

Koliko mož gre danes delat?

Ali niste rekli desetniku od dne,
kar sem vam ukdzal?

Drugič storite precej, kar se vam
ukaže!

Jdite in povejte mu hitro.

Hodnik in stopnice se bodo
snažile popoldne.

Glejte vsak dan, da kuhar po¬
spravi kuhinjo.

Vi ste odgovorni, da se ljudje
vsdk dan o pravem času sni¬
dejo na zbirališču.

Vsak kdor zapusti kasarnjo,
mdra biti pravilno oblččen.

Včeraj niste ogledali vojakov.

Vsak, kdor gre iz kasarne, se
mora. pri vas oglasiti.

Ponesite zgddnji raport gospo¬
dom častnikom.

Gospod pordenik naj to podpiše.

Gospod nadporočnik še ni pod¬
pisan

Ali veste, kje stanuje gospdd
stotnik ?

Ponesite to gospddu stotniku;
prdsim gA, naj podpiše to.

72

©tettert ©ie ben Slnpport jufantmeu!

©orgeii ©te, bafš bie ©peifeu
orbentlid) bertljeilt merbett.

Saiionier N. tjat fidj befcfjrocrt,
baf§ el' geftern ju toeuig gleifct)
befommert tjat.

3ft ba3 58rot fdjott bertljeilt?

®iefe ©acfjeii fcfjkteu ©ie tnorgen
in bie ©tabt jurn 2Inbtaujd).

93eint SBerlautbaren be§ ®agežbe--
fefjtež tnerfeti ©ie fid) 2We8, roaž
Sljreit ®ienft betrifft.

9tadj 9 Ufjr »ifitiereu ©ie bie
ginimer!

©efjeti ©ie imet),ob SlUeš ju §mtfeift.

D6 iti(f)t§ borgefalleit ift.

Senu ettoaš -befoiiberež gefdjieljt,
melben ©ie ež fofort bttn iti
ber Knferne antnejeiiben Dfficier.

58i§ ein ipbCieret fomntt, fjattbeltt
©ie liacf) eigenem ©rmeffeit.

©ie miiffeit biž 1 Xlt)r nad) 9Jžitter»
lindjt cmfbteiben.

Sffieim geiter entftetjt, tbeden ©ie
fofort bie SKamifdjnft.

gJTottfmrssmltfe.

®ie SJiontur joH immei' tein feiit.

SSeim etroaS jerriffen ift, (o tmifš
man e§ redjtjeitig aušbeffern
laffett.

gtjre IBloitfe ift »otler g-lecfen.

3Bre §ofe ift jerriffen.

SBanii ift baž gefd)ef)eii?

®ie Khppe ift fdjmu^ig.

®ie ©tiefet firtb ftaubig.

SBedjfeln ©ie jebe Sffiodje fjdjre
SPSčifdje ?

Sestavite raport!

Skrbite, da se jedi redno razdele.

Topničar N. se je pritožil, da je
včeraj dobil premalo mesa.

Ali je kruh že razdeljen ?

Te reči pošljite jutri v mesto,
da se zamene.

Ko se razglasi dnevno povelje,
zapomnite si vse, kar se tiče
vaše službe.

Po devčtih oglejte sobe!

Glejte, če so vsi doma!

Ali se ni nič zgodilo.

Ako se zgodi kaj posebnega,
naznanite hitro častniku, ki
je ravno v kosami.

Dokler ne pride kak višji, rav¬
najte, kakor se vam zdi prav.

Vi morate biti pokonci do jedne
ure po polnoči.

Ako se vname ogenj, vzbudite
hitro vojake.

Ogled oblek.

Obleka mora biti zmirom čista-

Kadar je kaj raztrgano, mora
se o pravem eiisu popraviti.

Vaša bluza je polna madežev.

Više hlače so raztrgane.

Kdaj se je to zgodilo?

Kapa je umazana,

Škornji so prašni.

Ali menjate vsak teden svoje
perilo ?

73

SBie Uiele ,'gembeii Ijabeu ©ie?
®er Jtuopf ift abgertffeu.

SRfifjen ©te t£)n an!

®ie ©oljim fittb jeriffeu.

Siirfteu 6ie bcn -JRantel a6!

Siefe JUeinigfeiteu miiffeit ©ie
telbft reparieven.

Saffeii ©ie fid) bie fjoare fdpteiben.
®er 33ait ift nud) ju laug.

®ie iBfoufe ift Q|neii ju eng.
SRadjeu ©ie fid) beu ŽDiautel ju.
®te ©ttefel ftub mir ju furj.
©aritm tjn&eit ©ie bat? nicfit fritljor
__ gemelbet?

©ie loerben aubere Befoiumeu.
©nfcfjeit ©ie fid) bie giifje.

SRorgen merbe id) bie gimrner
mfitiereu.

SRorgen eifdjeiueu ©ie in i)3nrnbe’
Stbjuftieruitg betm Stnpuort!
©mn iclj nod) eiutual fetje, bnfš
©te fo »ermaljrloft abjuftiert j
fittb, tuerbe id) ©ie beflrnfeit.

®er Ejafo ift ^fjueti ju grofj.

©eljett ©ie iu’ž 9Ragajiu.

©agett ©ie, ntoit foK 3f)uett eiitett
nnbereu gebeu.

®te SRotituren miiffen ©ie jebe
©odje roenigfteuž eittmal gut
aitSllopfeit.

©ttjneibeu ©ie fid) bie fRagel!

Jtafern-^rbnttUif.

©eldje? Jtegiment ift iti btefer
Snfertte?

©o ift bie fRegimeut^Štanjlei?

©er ift KafennEommanbnut?

©tub and) Stbttjeiiuugen nnberer
iReginienter fjier ?

| Koliko srajc imate?

Gomb je odtrgani
Prišijte ga!

Potplatje so raztrgani.

Skrtačite si plašč!

Take malenkosti mčrate sami
popraviti.

Dhjte se ostriči!
j Brada je ttidi predolga.

I Bluza vam je preozka,
j Zapnite si plašč.

! Škornji so mi prekratki.

Zakaj tega niste prej povedali?

Dobili bote druge.

Umijte si noge.

Jutri bodem ogledal sobe.

Jutri pojdite v parddni oblek
k raportu!

Kkdar vAs še jedenkrat vidim,
da ste tako zanemarjeno oble¬
čeni, vas bodem kaznoval.
Čaka v&m je prevelika.

Pojdite v shrambo.

Recite, naj vam dado drugo.

Obleko morate vsak teden vsaj
jedenkrat dobro izprašlti.

Obrežite si nohte!

Red v kosami.

Kateri polk je v tej kosami?

Kje je polkovna pisdrna?

Kdo je povSljnik kosarne?

Ali so tudi oddelki drugih polkov
tukaj ?

74

28o ift bie 5. ©ompagnie ?

SBieoiet SRauu ftnb auf Stajeni'
ttmdje?

2 Bo ift ber 2 Bad)ȣommnnbnnt?

3tufeu ©ie ifju!

28o ift bet 3 ufpectiou 2 >Officier?

@r Difitiert bie gimmer bev S3at=
tene 3.

3Mben ©ie mir, loemt er guritif=
fommt!

©ie fletien jum riicEnmrtigeu 5Tt)or
ali SBadje!

Sleitn Uorbereit $t)or ift feine
2 Bad)e.

©djideu ©ie eiiien SKaiut l)iit!

@1  ift berboten, auf bem $acl)bobeu
mib in Sreagajiiteu £abat 511
raudjeu.

2 lud) ift el »erboten, mit unber=
tnal) vtem Siictjte berumjugeljen.

9?nd) 9 Ut)r mufi bal geuer in
beu Kiid)eu unb S&feu aužge=
Iofd)t toerbeii.

©ieffen ©ie SSaffer bavanf!

SOielbeu ©ie bem $erru ©auptmann,
bafg in ber ffiaferue geuer aul>
gebrodjeu ift.

§o!eit ©ie rnfd) beit 3iand)fang=
leljrer!

SBnitu ftnb bie fftaudjfange bal
testenini gereinigt morbeu?

2 Bo ftnb bie geuerfgrigen?

28antt fittb fie gnle^t probiert
morbeu?

9 Kadjen ©ie bie g-enfter 511 !

gjlelben ©ie bem 28a^=Eomman>
banten, el barf Jiiemnnb bie
Sajerne Berlaffen.

9tad)en ©ie Sidjt!

Kjo je peta kompanija?

Koliko mož je na kosarnski
strdži?

Kje je stražni poveljnik?

Pokličite ga!

Kje je nadzorni častnik?

Ogleduje sobe tretje baterije.

Naznanite mi, kadar se vrne!

Pojdite k zadnjim vratom za
stražo!

Pri sprednjih vratih ni straže.

Pošljite moža tja!

Prepovedano je kaditi podstreho
in po shrambah.

Tudi je prepovedano hoditi z
nezavarovano lučjo.

Po deveti uri mora se ugasiti
ogenj po kuhinjah in pečeh.

Vlijte vodo nanj!

Naznanite gospodu stotniku, da
je v kosami začelo goreti.

Pokličite hitro dimnikarja!

Kdaj so bili dimniki zadnjič
osnAženi?

Kje so gasilnice?

Kdaj so jih zadnjič poskusili?

Zaprite okna!

Recite strašnemu poveljniku, da
ne sme nikdo iz kosarne.

Užgite luč!

75

ift fd)on finfter.

SRatt fte^t rtidf)t§.

SBenn eS finfter toirb, miiffen atfe
©iinge mtb Slborte beteucfjtet
toerben.

SBemi ber gufjbobcn getoofdjen
toirb, bar? mati nidjt guuiel
SBnffer barauf giejjeit, bamit
brr Soben nid)t ju feE»r fenc£)t
toirb.

Set ftarfem SBittbe ntiiffen bie
f^enfter gefdjloffett toerben.

3n ber Štafetne barf nid)t gefdjoffen
toerben.

ftn beti o&eren ©todioerlen bar?
and) rttcljt $ olj mtb Kohle jer*
fleinert toerbett.

SBerfett ©te Kefjrtd)t mtb 2lfd)e
tntitier in bie fietjric^tgiitbe,
aber geben ©ie nd)t, bafž riidEjt
©lutl) mit in ber 21’d)e ift.

®ie Sramten niiiffen reitt geljalten
toerben.

Seftimmeit ©ie brei DJiaitn jttnt
Šlbortreinigen.

©etjeii @ie in bie iEvinfftube mtb
fageu ©ie beti Senten, fte fotlen
ba§ Sočni raumeii.

JMtttmcrof&mutjj.

2Bieoiel gimtnet (jot bie © 0111 » ,
ftngnie?

28o ift ber 3imtner*(Jontniaubant?

SSelcljergitg ift in biefein^hmner?

®er gitljbobeu niufS ittorgen ge-
tonfrtieii toerben.

®nS gintmer ift gnr itid)t reitt.

28 e v t)<it bemt Ijente bett $tenft? I

Temk je žč!

Nič se ne vidi.

Če' se zmrači, morajo se raz¬
svetliti vsi hodniki in vsk
stranišča.

Kadar se umivajo tla, ne sme
se vlivati preveč v6de, zato
da se prčveč ne zmččijo.

če pride hud veter, morajo se
okna zapreti.

Po kosami se ne sme streljati.

Po gorenjih nadstropjih se tudi
ne smč drva sekati ali pa
tolči prgmog.

Metkjte smeti in pepel zmirom
na smetišče, pa glejte, da ni
oglja v pepelu.

Vodnjaki morajo biti vedno čisti.

Postavite tri može, ki naj sna-
žijo stranišče,

Idite v pivnico in recite ljudem,
naj odidejo iz sobe.

Red po sobah.

Koliko sob imk kompanija?

Kje je sobni poveljnik?
Kateri vod je v tej sobi?
Tla se morajo jutri pomiti.

Ta soba ni prkv nič čista.
Kdo pa imk dknes službo?

76

Sfilarum tjnbeu ©ie uicijt in ber
griifje auSgefet)rt ?

Sffienn ©ie einfjeijeu, luerfeit ©ie
bie Kof)fe nitf)t im ganjen
gintmer tjerurn.

28o roirb bie 9Ifctje itttmer tjiuge--
tragen?

Begen ©ie nicfjt juuiel Jpolj ein!

Šiefe genfteifd)eibe ift fctjon feit
brei Sageu gebroct)eit.

SParunt ntelben ©ie fo ettnaš iiidjt
gleidj ?

Ser Sifd) muf? reitt gefjnlten
tuerben.

gum @ffen nmfš bie Sifdjplatte
umgefeijrt tuerben.

Senu ©ie ^fjr ©etueljr veinigett,
jo legeu ©ie immer §aberu
uuter, bamit ©ie ba§ SBett nicfjt
befdjmugen.

33ei Sag foU bev ©troljfad umge-
feljrt tuerben.

Str Sbrige ift Uotler glecfen.

Sie Sletteu finb nicljt in Drbiimtg.

Snu n tuerben bie Seiutucijer auž=
getaufcijt ?

Sie Seintiidjer unb bie Settbecle
miiffen BflerS gelitftet unb ge*
flopft tuerben.

Ser Šfopfpolfter loirb au baš ®opf*
eube gelegt, Seintudjer unb
Secfe merbeu orbeut(icf) jufam*
nteugeiegt unb nuf bett Sopf*
polfter gelegt.

gieljen ©ie bie ©ctpitje nnž!

Utajen ©ie fi.i) bett ©trotjjacf ju*
jamnteu!

'Jfacl) nuftrengeubcu Ubuugcn ift e§
geftattet, fidj bei Sage niebev*
gutegeu.

Zakaj zjutraj niste pomčtli?

Ako zakurite, ne metajte pre¬
moga po vsi sobi.

Kam nosite zmiraj pepel?

Ne nalagajte preveč drv!

Ta šipa je že tri dni razbita.

Zakaj ne naznanite kaj takega
precej ?

Miza mora biti cista.

Pri kosilu obrnite mizno desko.

Kadar snažite svoje puško, po¬
ložite zmiraj cunje na posteljo,
zato da je ne umažete.

Podnevi se mora slamnica obr¬
niti.

V&š je poln madežev.

Postelje niso v redu.

Kdaj se bodo zmenjale rjuhe?

Rjuhe in odejo treba je večkrat
prezračiti in izprašiti.

Blazina se položi na vzglavje,
rjuhe in odeja se lepo zloži
in oboje se da na blazino.

Sezujte se!

Zasijte si slamnico!

Po napornih vajah vam je do¬
voljeno, da ležete tildi podnevi.

77

®nmt mitffeu ©ie aber guevft bie
Sd)u(;e aiišgie^eu ober ptmaž
niiterlegeu, um ben ©ti otjfacf
nict)t ju befdjmugen.

Ituler bni S3ettm tftOTežbofl SJtift.
®ort ift, roer roei§, mie tange fctjon
uictit gefetjit roovben.
9željmen©te eiiienS3efeu uubfef)reu
©ie 2 (llež rein.

Ser Dfeu ift nbjuftaubeu imb bami
5 « jdpriarjen.

®ie noffe SBafdje barf uid)t im
Simmer getvoduet mevben.
©putfen ©ie nidjt iiberoll berum!
©pucfeu ©ie uid|t auf ben Šoben!
§ier biiifen ©te fidj nidjt toafdjen.
ilJiovgett nacfjmittag toerbett ©ie
8 eit betommen,' bie gtmmer
griinblict) iti Drbnuug 511  fefceu.

toerbe ii&ermorgeu gehau
toifitieren.

$iube id) fšemanben, bet feine
©adjen, SBett, SRontuven, SBoffen
u. f. to. nidjt Ootlftanbig iit
Orbumtg fjnt, fo toerbe id) i£)n
Beftrafeu.

©ie bienen fctjon tange genug, um ju
toiffeu, toaž gimmecovbituug ift
2 Iuf ba§ Kopfbrett legeu ©ie bie
SMontur u. 510 . ju uuterft bie
$ofe, banu beit StocE obet bie
Šlottfe, banu baž Štnuetteibel
uub ben ®jafo mit bent Stbter
nad) Oortonrtž.

®ie @d)uf)e ftetteu ©ie unter bab
Sopfenbe bež 33ette? mit ben
9tbfagen gegeu bie SBaub.
Sduftlinge uub Stappe toerben auf
bie Sede getegt.

Takrat pa se morate najprej se¬
zuti ali pa kkj podložiti, da
se slamnica ne zamaže.

Pod posteljami je vse polno smetij.

Tam Bog ve koliko časa že ni
pometčno.

Vzemite metljo in pometite na
čisto.

Peč mora se spražiti in potem
očrniti.

Mokro perilo se ne sme sušiti
v sobi.

Ne pljuv&jte povsod okrog.

Ne pljuvajte na tl&!

Tukaj se ne smete umivati.

Jutri popoldne bodete časa do¬
bili, da sobe popolnoma ure¬
dite.

Pojutrišnjem jih bodem natančno
ogledal.

Ako vidim, da kdo nima svojih
rečij, postelje, oblčke, orčžja
popolnoma v redu, bodem ga
kaznoval.

Služite že zadosti časa, da bi
vedeli, kaj se prdvi red.

Na polico položite obleko, in
sicer spodaj hlače potem suk¬
njo ali bluzo, na to pride
životnik in gori čaka z orlom
naprej.

Čevlje postavite pod vzgldvje
s petami pioti zidu.

Rokavice in kapo položite na
odejo.

78

Sfjre eigeneu ©octjeu »ertnatjren
©ie iit einer Slrulje uittei' bem
®ett.

Jfomtnt eiit SSorgefefjter in ba§
Sinitner, fo mft berjenige, ber
ifjn juerft erblicft:

„§nbt Sldjt!"

Qeber Bleibt „£>abt 21 c!)t" ntit ber
grout gegen beit SSovgeje^ten
fte£)cn.

Ser SintmersEonimaiibnut ober
fcin ©tcH»ertreter nieibet fid)
bei ifjm in feiner ©igenfdjnft.

Sei einrr nngefagten ŠSifitienmg
erroartet jeber ben SBorgefegteu
nm gufženbe feine§ 23ettež

SBeitn ©ie ittun§ gefragt roerbeu,
auttoorten ©ie lani itnb beutticlj!

ISadjbiettft.

S3oit roeldjer ®om»agnie finb bie
SSadjeu?

SKMebiel ffllaun »on Igljrer 6™=
»agnie finb fjeute auf Sadje ?

fjeute finb »on ber 1 11, »on ber
2. 7, »on bet 4. 4 Sitnim anf
Sadje.

fpabeu ade Seute fdjon SJtunitiou ?

fjnben ©ie bie Seute t»e!d)e nuf
SSadje toniiiteii, fdjon »ifitiert?

fjnben ©ie gtjr ©etneljr fdjon ge«
labeu ?

©inb ©ie iiber Sijreu Sienft auf
SBadje beletjrt roorbeu?

SBiffeu ©ie, t»a§ Qtjre ifJflictjt ift ?

SBiffen ©ie,U)ie ftrenge .geber ge>
ftraft mirb, meldjer feiner ffflicfjt
nicljt genau nadjfomnit?

Svoje reči zaklenite v skrinjo
pod posteljo.

Ce pride predstojnik v sobo, za¬
kliče, kdor ga prvi ugleda:
„Habt Acht!' 1

vsak stoji proti predstojniku
obrnjen.

Poveljnik sobe ali pa njegov
namestnik se oglasi pri njem
v sv6ji lastnosti.

Če je napovedona vizitAcija,
pričakuje vsakdo predstojnika
»b vznožji svoje postelje.

Ako ste knj vpiAšam. odgovorite
glasno in razločno 1

Straža.

Od ktere kompanije so straže?

Koliko mož vase kompanije je
danes na straži?

Danes jih je od prve jednajst,
od druge sedem mož, od če¬
trte so štirje na straži.

Ali imajo že vsi municijo ?

Ali ste že vizitirali vsč, ki pri¬
dejo na strAžo?

Ali ste že nabasali svojo puško ?

Ali so vAs poučili o vAši službi
na straži?

Ali vgste, kAj je vAša dolžnost?

Ali včste, kakč strogo se kaz¬
nuje vsakdo, kdor ne stori
natančno svoje dolžnosti?

79

SBeiui (Ste olžSBactpGfoutmnitbaut
bie SBadje bejietjeu, miiffen Sie
SlKež getiau burdrfeljeii, ob tiicbt
etioag feljtt obet- gebrodjeu ift.
®eigletd)eit iniiffeit Sie im 'Hb--
Iofuugš=3inpport ntflbeii.

SBemi uidjt itberoU 2 lfle§ vetu ift,
fo mufž mati bie alte SBadje
oufforberti, Drbnuitg ju madjett.
®ie Sdjilbtoadje barf unter fcitter
®ebtnguug ifjreu i|5ofteii »er-
Inffeit.

Slitcf) toemi Spneii etioa? fetfit
obet menit etioaž gefd)iet)t, biivfen
Sie beti IJJofteii nicfit Berlnffen.
Sie miifžteu juerft beit Sluffiit)-
ver ntfeit.

Sli bieient galle mufž man beit
9tuffiif)ver ober beti nac^fteu
H3often lufen, bamit fo bie
Skelbmtg jur S 8 ad)e getange.
28e;m baž iiidjt tnoglirL) ift, bttten
Sie eineu SSoru 6 ergel)enbeit, betu
Sffiacpcunimaiibauteit Qtjre 9JleU
buug ju uberbviitgeu.

SBetut eš attberž nid)t moglid) ift,
bie SBadje 511  rufen, fo geben
Sie eiiteu Sdjufž ab.

£>ier biirfett Sie auf-- unb abgeljen.
SBeiter itid)t.

Sat Efjreubejenguug obet toemt
bie Slblbfimg beranfommt, ftetlen
Sie ftd) auf biefen s 4ilajj
SBemt eitt ©eiterol obet' Stabž*
officier fomnit, rufen Sie:
„@etoef)r Ijeraus!"

8 luf betu Igofteu ift ež ttidjt ertaubt,
ju effett, ju trinfeu, ju raitdjeu
ober mit Seutatibeit ju fpredjett.

Oe pridete za poveljnika na
stražo, preglejte vse natančno,
če česa ni ali pa če je kaj
razbitega v sobi.

Kaj takega morate naznaniti
v raportu.

Če ni povsod vse čisto, treba
je od stare striže zahtčvati,
naj uredi vse.

Stražar nikikor ne sme oditi
s svojega mesta.

Tudi, če bi vim kaj bilo, če se
kij zgodi, ne smete oditi z
mčsta.

V tem slučaji pokličite stražo-
vodjo ali najbližjega stražarja,
da pride na ta način poročilo
do striže.

Ako to ni mogoče, naprosite
kčga, ki gre mimo, naj bi po-
rččil povčljniku striže, kar
mu imite reči.

Ako drugače ni mogoče, da bi

poklicali stražo, ustrelite jeden-
krat.

Tukaj smete semter tja hoditi.

Dalje pa ne.

Za pozdrav ali pa, če se pri¬
bliža zamenjava, usti vite
se tu.

Če pride kik general ali štibni
oficir, zakličite:

.,Gewehr heraus!“

Na strizi se ne sme jesti, piti,
kaditi ali pa se pogovarjati.

80

33et fcljlcdjiem SBetter ftellen ©ie
fict) in’8 ©d)ilbert)au8

SBemi ©ie bie (gtjvenbejenguug
ju leifleu Ijabeit, ntiifjeii ©ie
tjernuštrdeu.

®n§ ©ttuefjr biirfeit ©ie iiicijt au§
beu $iinben geben.

Safjeu ©ie 3tiemnubeit uatje ju ftcl)
foninteii!

grctgt Seinniib etma§, fo geben
©ie eiue lurje Slntmort.

SRieiunub nujjer bem SBacbcoimuain
bfluten l)nt Sbneii ju befefjleu.

Sn bet SRčitje beS SPoften§ nuij§
IRuf)e uub 31eiiilid)feit t)enid)eit.

SSei SRndjt mujš umu bejouberg
aitfmerfjaiu fein.

SSemt ftc£) bei Jiacijt Senianb ualjert,
rufeu ©ie:

„§nit! mer bn?"

®a§ ©eroetjr itefjmen ©ie
,/fertig 1"

SBenu bieStulmort jufriebenfteflenb
ift, rufen ©ie:

„?Paffiert!"

2So nicbt, arretiereu ©ie bie be=
trcffeube 'fleifoii uub iibevgebeu
©ie fie einer Spatrouifle ober
bem Šluffuljter.

2iuf jene, melcije bie SBadje an»
greifen, oerlegen ober bie ent*
toeidjeu moflen, ift ju (d)iefjeii.

3tu grieben bcuf fouft nie ge=
jdjoffeu merbeit.

S3et bet Stblbjmig ftetlt fitlj ber
Slblofenbe liufž neben beti
iMten.

31 nf ber Snclje bnrf man fict) nictjt
eiittteiben.

Če je slabo vreme, stopite pod
streho.

Če imate koga pozdraviti, mo¬
rate stopiti izpod strehe.

Puške ne smete dati iz rok.

Ne pustite nikoga blizo k sebi!

Če vas kdo k&j vpraša, odgo¬
vorite mu, k&r je treba.

Razven poveljnika straže vam
nima nihče kaj zapovedovati.

Blizu stražarja mora biti mir
in čistoba.

Po noči treba je posebno paziti.

I Če se ponoči kdo približa, za¬
kličite :

,,Halt! vver da?“

Puške vzemite „fertig!“

če je odgovor povoljen, recite:

„Passiert!“

če ne, ustavite dotičnika in ga
oddajte patroli ali pa stražo-
vodji.

Na tiste, ki napadli bi stražo,
ranili jo ali pa bežali, mora
se streljati.

V mirnem čdsu se sicer ne sme
nikoli strelj&ti.

Pri zamenjavi se postavi novi
stražar na levo prejškjega
stražarja.

Na straži se ne sme nihče sleči.

81

<Sie blei&eu brmifjcu bei ben ®l’<
tuetiren!

33et 9Jnd)t biirfeit fid) iinr jene
liiebeilegen, bie sulejjt SBncJje
geftnnben finb.

2trreft=2Bnd)en iniiffeit fef|r ocf)t
geben.

SOiit ben 9Irreftanfeii bikfen ©ie
rtidjt fpredjeit.

$>ie Slvreftanten bfirfen uidjt mit-
einanbei' reben ober larmeii,
and) uidit fcbreiben.

©teflen ©ie ftd) mit bet fjront
gegeu bie

§iet ijnbeit ©ie 9iiemaubeit bie
C££)reiibt’geigung ju ieiften.

®en Strteftanien tuirb atiež a6ge=
ltomnten, maž a(§ SBaffe obet
alž SHittel jur @ntroeid)ung
bieneti lomite.

Sei SBiberfeglidifeit ift geffelung
obet ©ertmlt niijutoeubeii.
SUieiben ©ie bei bet §nupitDnd)e,
baf§ eiu 9Rmui enttoicijeii ift,
brtis ein SBnnu erfrmift ift.

®ie 93ofteit finb bdite tuegeit bet
groben Salte tjaJbftiinbiictj nb»
juIiSfeu.

©dieten ©ie um Č>1 unb jiinbeu
©ie banu Sicijt an.

3m ©tab fott Drbumig unb Dleim
(id)feit l)ertfd)eu.

SBieoiel ipfetbe finb im ©tatie?
Siir loieoiei tpferbe ift spiafc?

3n biefeu ©taft geben ©ie teiue
iPferbe!

j Ostanite zunaj pri puškah!

! Ponoči sinejo leči samo oni, ki
so najzadnji stali na straži.

Straže pri ječach morajo jako
paziti.

Z jetniki ne smbte govoriti.

Jetniki se ne smdjo pogovarjati
ali razgrajati, tudi ne pisati.

Postavite se z obrdzom proti
vratom.

Tu ne pozdravite nikogar!

Jelnikom se vzame vse, kar bi
jim lahko rabilo za orožje ali
za beg.

Ako se ustavljajo, treba jih je
zvezati in pordbiti silo.

Nazndnite veliki straži, da je
jeden mož ubegnil, da je jeden
mož zbolel.

Stražarje menjajte danes, ker je
tako mraz, vsake pol ure.

Pošljite po dlje in prižgite
potem luč.

R6d v hlevih.

V hlevu mora biti zmiraj red
in sndžnost.

Koliko konj je v hlevu?

Za koliko konj je prostora?

V ta blev ne postavite konj!

82

©v ift feucljt uub ju ttiebrig.

3ft bie ©treti tjeiite t)iitnuž ge*
tragen roorben?

'Jtefjmeu ©ic bie ©treu untei -  ben
Sferbeit meg!

(55ebeu ©ie ©tveu unter bie ipfeibe!

®er ©nual ift irgeitbtno »erftopft.

©ie iniiffeii ben ©nital ofi mit
SBaffer aužfpitlen.

Serjd)ittteti ©te tein SBaffer aitf
lem Soben!

SBer Ijat tjier toieber SBaffer »er*
fdjiittct?

Soiineu ©ie nid)t 2(djt cjebeit ?

giitteu ©ie bie Jčitbe! itidjt ju Boli!

®er Soben fod imnter trodeu jein.

58or jeber giitteruug mitffeit ©ie
bie §ettrattfeit uub gutter*
mufdjeln reiitigett.

©etieii ©ie nad), ob uid)t .fjafer
burdjfadt.

9Bdt)reub bet giitterung jod im
©tad diufje feiit.

Bit TOttag tiifteu ©ie ben ©tod,
ober gebeit ©te ®ld)t, bnfž bie
'jjferbe ber Sugiuft uidjt au§=
geje^t fiub.

®er ©tad mu(§ ofterš geliiftet
tuerbett.

.•pier fiub »iele gliegeu; treibeu
©ie fie ^iitauS.

®až Jpeu uub ©trot) getjbrt in bie
gutterfamnier.

IJlifdjeu ©ie §eu uub ©troi) uidjt
unereittaiiber.

SBo ift bie §afn-fifte?

SBer tjnt ben ©cbliiffel?

(Sebeit ©ie ba§ fjafermajj in bie
ilifte ttnb fperren ©ie ju!

Mokroten je in prenizek.

Ali ste odnesli danes zjutraj
otepe iz hleva?

Vzemite steljo izpod konj!

Položite sleljepod konje !

Jarek je nekje zataknjen.

JArek se mora večkrat dobro
izplAhniti.

Ne polivajte vode po tleh!

Kdo pa je spet izlil vode?

Ali ne morete paziti?

Ne napolnite kublic prevčč!

T1A morajo biti zmiraj suha

Predno se narmijo konji, treba
je jasli, in žljeb osnažiti.

Glejte, če oves ne pAda skozi
jasli.

Ob krmljenjim mora biti v hlevu
mir.

Opoldne prezračite hlev, toda
glčjte, da konji ne stoje v pre¬
pihu.

Hlev mora se večkrat prezračiti.

Tukaj je mnogo muh ; izpodite
jih.

Seno in slama prideta v šiipo.

Ne mešajte sena s slamo!

Kje je skrinja za oves?

KdA im A ključ?

Dajte mčrico v skrinjo in za¬
klenite jo potem!

83

SBcttuni ift bie $ifte offeit?

©eben ©ie 9 (ct)t, baf§ ©ie beit
§nfer uicbt Berftreuen!

SSetben ©ie fiir movgeit lioct)
gcinig Jpnfer boben?

SBntm roivb roteber fjutter gefnfst?
©ie t)nbeit ju forgen, baf 3  ber

. _©taft ttnmer tein fei.

©ie miiffen imnter im ©tatfe fein.
3 Sng boben ©ie getfjnn?

©nrum baben ©ie nictjt $emnitben
gefragt?

pot man gijiieu nirfjt gefngt, toie
baš 511 mad)en ift?

Saffen ©ie nid)t ju, bafž bie ipfevbe
einnnber bennruljigen!

®ec Sbiift niufž imnter gleid)
binonžgctragen roerben.

SBenn ©ie ficl) auž bem ©taBe
entfernen miiffen, rnfen ©ie
jemonb Stnbeten ber!

2Benn im ©tatte rttnnS gefcljiebt,
tnelben ©ie eš glcict) bem 3n*
fbection8»Uuleiojficier.

SRit bem Sicbt miiffen ©ie »or*
ficbtig umgebrn.

®oš Siancben ift Berboten.

S80 finb bie ganjen €italtreqnifiten ? |
SSenn ein ©orgifegter in ben ©tali
fornnit, fo raft berjenige, ber
it)n juerft erblidt, „§abt 9 IcE)t!"

^fcrbc-35(trfuttj}.

i$n|5en ©ie bie ifferbe!
tfuerft reibeit ©ie bie ^Sferbe mit
©trob ob.

'Jiebmen ©ie in jebe Jpnnb ein
iBitfdjd ©trobi

Zakaj je skrinja odprta?

Glejte, da ne raztresete ovsa!

Ali imate za jutri še dosti (5vsa ?

Kdaj dobite spet krme?

Vi morate skrbiti, da je hlev
zmiraj snažen.

Vi morate zmiraj biti v hlevu.

Kaj ste storili!

Žakelj niste kčga vprašAli?

Ali vAm ni nihče rekel, kak<5 se
to naredi?

Ne pustite, da si konji naga¬
jajo.

Gn6j se mora precej odnesti iz
hleva.

Če morate iti iz hleva, pokličite
najprej koga drugega sem!

A ko se kAj zgodi, naznanite to
prčcej nadzornemu podčast¬
niku.

Z liičjo morate previdno rav¬
nati.

Prepovedano je kaditi.

Kjč je vse orodje?

če stopi kd6 v hlev, zakliče
tisti, ki ga najprej ugleda:

„Habt Acht!“

Oskrbovanje konj.

OsnSžite konje!

Najprej odrgnite kdnje s slamo!

Vzemite v vsAko r6ko mAlo
s kune!

84

SBcmrt baš> 'Pferb genug abgeriebeu
tft, bufeeu ©ie el mit ber Kav«
batfdje!

28o bie ,§anre butci) ©djum^ uub
©djmeijj giifammengeltebt ftub,
Bermeubeu ©ie beu ©triegel.

®ie Pferbe roerbett geiDofjiilid) nad)
ber griitj« unb ®žittaggfutlermig
geput^t.

SBnfjrenb ber £nferfutteruug bnrf
boš Pfcrb uict)t gepujjt toevbeu.

®iefe§ Pferb ift nidjt gut gepu|t.

®ie Knrbatfdje mufi mit bent
©triegel gereinigt tuevben.

©eljeu ©ie, roteuiel ©taub ba
t)ernu3gef)t?

®ie .'paare fofleu gtaiifteu.

fgoten ©ie ju, rute bas pferb ge«
pufet ttmb.

®er Sorpoval mitb el Sfjueu er«
Harem

SDtan fdngt bcint ipalfe -an, Oiirftet
bie Staline anf bie aubere ©eite.
®ann pufst man ben SCiberrift.

3utejjt bie giifje unb bie §ufc.

®ie geffelu btirfeu nientall ge«
roafrfjen toevbeu.

®«un mitb ba§ ipfevb im ©taube
nmgefetjrt uub Kopf ititb 'JMtjite
gepujjt.

®aju uetmeubet man etueu meden
Katmit.

®et ©d)tt>eif barf nidjt gelammt
roetbeu.

®ie 3(ugeit rnetben mit einem
feudjteu Setueidappeit abgemifdjt.

SBeuu ba§ Pferb abgebiirftet ift,
mifdjeu ©ie cž mit einem
trocfeueu SKSodappeu ab.

Kadar je konj zadosti odrgnjen
očedite ga s krtačo!

Kjer se dlaha sprijema od ne¬
snage in pota, vzemite česalo!

Navadno se snažijo konji zjutraj
in opoldne, kadar so dobili .
krmo.

Kadar žre konj oves. ne sme se
ga snažiti.

Ta konj ni dobro osnažen.

Krtačo se mora očistiti s česa¬
lom.

Ali vidite, kako se praši?

Dlaka naj se sveti.

Poslušajte, kako se snaži konj.

Desetnik vam bo to povedal.

Začne se pri vratu, griva se česa
na drugo stran. Potem se
osnaži ogrivnik.

Nazadnje noge in kopita.

Binclji se ne smejo nikdar umi¬
vati.

Potem se obrne konj in se
osnaži mu glava in griva.

Za to se rabi širok Česnik.

Rčp se ne sme česati.

Oči se obrišejo z mokro plat¬
neno cunjo.

Kadar je konj okrtaeen, obriše
se zvolneno cunjo.

85

SBabrenb bež gaareuž uitiffeu bte
$ferbe marin geljalteii unb ofterž
gepngt merben.

®iefež ipfevb beden ©te ntit etiter
S’o|e ju!

©djtagen ©te bie §ufe ntit JJutj«
biinger etn!

fflenn ©te bie ipufe gereinigt fjnben,
fdjmieren ©ie fie ntit mige=
fntjeuem $ett etn.

SCemt bie ipferbe er£)i^t ftnb, bavf
man fie uict)t gteid) fiittern nub
tranfeit.

SSoibent utufž man fie auf unb ab
fiifjreu, banu meuigfteu? SBrttft
nnb giijje cibreiben.

3ft ber $afec nidjt fdjiniutlig ?

©ie miiffen bett §afer ettoaš an--
feucbten.

®iefeg §eu ift nictit gut.

©o tange biž bete .^afer »etjetjit
ift, nuifš jebei' 6ei feinem tpferbe
ftrijeu bteibeu.

©ebeit ©ie jejjt ben SPferben baž
§eit.

8ft ber $riin!N$imer rein ?

Šenu baš iCferb uidjt triufeu luitt,
tegen ©ie ettnag .'peu auf baž
SDJaffer.

tpabeit tjente atte s $ferbc gefreffeu ?
§at biefež $fcrb and) gefterit fctjoii
nidjtž gefreffeu?

®iefem $ferbe mufž etmaž fetjfen.
•i&oleit ©ie ben $£)ievar$t!

9?e£)nteu ©ie eiueu Seiuenfappeu,
taudjeuSie itju in frifdjež SBaffer
unb tegen ©ie if)it, uad)bem ©ie
itju gut mižgeiminben tjabeit, auf
ben fjii&!

Kadar se konji golijo, treba je,
da se gorko drže in da se več¬
krat osnažijo.

Tega konja pokrijte s plahto!

Zavijte kopita s kravjim gnojem!

Ako ste osnažili kopita, nama¬
žite jih z neslano mastjo.

K&dar so konji razgreti, ne
smejo se napajati in krmiti.

Poprej se morajo izprevajati,
potem pa se jim vsaj odrgnejo
prsi ni noge.

Ali oves ni plesniv?

Zmočite oves nekoliko!

To seno ni dobro.

Dokler konj ovsa ni pojedel,
mora vsak ostati pri svojem
konji.

Dajte zdaj konjem sena.

Ali je kublica čista?

G konj nčoe piti, dajte nekoliko
sena na vodo.

Ali so danes vsi konji zobali?

Ali ta konj tudi včeraj ni nič
zobal ?

Temu konju mora nekaj biti.

Pokličite zdravnika!

Vzemite platneno cunjo, zmočite
jo v čisti vodi in položite jo
na nogo. Prej pa jo dobro
zvijte!

86

®nl $ferb befommt morgen blof;
§eu.

aSerbinben ©te ben Umfdjlng mit
©pagat.

SKorgei: fviip jcpicfeii ©ie bal iJSferb
attf bie ©dimtebe!

®al $ferb pat etn Očijen Perloren.

SBattn ift bal $ferb bal leptental
befcplageit movben?

^leiten.

giiprett ©ie bal 'jlferb tit bie 9leit=
fdjitle!

Steputeii ©ie bie giiget itber ben
§all bel i)5ferbel perab itnb
neptiteu ©ie bie Snbett in bie
litife §anb!

(Kit beu recptcn Jpaitb ergreifen
©ie bie giigel miter bent Sinu,
beu 3 e *0 e fi l, 9 er  gtnifrfjeu beu
Siigelu.

giiprett ©ie bal ijlferb (angl ber
@iiifaffung!

SSettbeit ©ie gegeit bie KRitte uub
bleiben ©ie fiepeit!

Segeu ©ie bie Biiget auf ben .jjail
bel 'iSfevbež!

©teden ©ie ficp »or bal (pferb mit
bem ©eficpte gegeit baljelbe!

Grrgreifeit ©te mit beiben jjanben
bie Sitgel ue6eit beu dtingeu.

®al ^ferb ftept gerabe, menit el
mit feiitent grupe rupt.

©teden ©ie el gerabe!

£eben ©ie ben Šouf bel ((Sferbrl!

udettben ©ie ficp recptl!

Ta konj dobi jutri samo sena

Zavežite cunjo z motozom.

Jutri zjutraj pošljite tega konja
h kovdeu.

Ta konj se je zbosil (je izgubil
podkev).

Kddj je bil ta konj zadnjic pod¬
kovan ?

Jahanje.

Odženite kfinja v jahalnico.

Vzemite vajeti čez vrat dol in
držite konce v levi roki!

Z desno roko primite vajeti pod
brado s kazalcem med njimi.

Vodite konja poleg ograje!

Obrnite se proti sredi in postojte!

Položite vajeti konju na vrat!

Ustavite se pred konjem, z obra¬
zom proti njemu!

Primite z obema rokama vajeti
poleg klepov.

Konj stoji ravno, ako ne počiva
z nobčno nogo.

Posfdvite ga ravno!

Vzdignite konju glavo!

Obrnite se na dčsno!

87

Skadjen ©ie etucii ©djritf redjtl
feit= uiib rii (frači rti!

S'ef)eii ©ie bie ©onb nnf bent
3iigel juriicf!

Segeu ©ie beu redjteu 3>’>get fo
iit bie §anb!

9let)inett ©ie mit ber ved)ten .jpaub
eiis Siifrfjet tfJtiilme!

Slot bent SBiberrifte!

Segeit ©ie el in bie linle Snubi
©o!

®rfaffeit ©ie jejjt mit ber rediten
§aub ben ©teigriemen!

©egeu ©ie ben linfen gug bil
jur 'kitite in beu Š8iiget!

®nl ®uie mirb gegeu beu ©nttel
gebriidt, bnmit bie gufifpige
bnl '$ferb iiidjt beriifjie.

©tef)t bnl iPferb tiicijt rut)ig, fo
jiefjt man bie fftiget etroal on.
Sebeu ©ie ben redjteu Slbfntj!
Srgreifeu ©ie mit ber redjtru
Saab bie Sapa mtb tjebeit ©ie
fid) mit eineni ftnrfeu Vlbftofj in
bie ipbiie!

SSleibeit ©ie eiu toeuig fo!
keigeu ©ie ben ©berleib eiu roenig
Por !

Scbtiefjcu ©ie bie {friifje!

Sebeu ©ie jeid ben rectjteii gufj,
bal Stnie etmul gebogeu, beu
©poreu aulroaitl geroetibet, bodj
iiber beu ©cttel.

9ied)te $aub mit brin $numeu
nad) »orne nnf beu ©attetfopf.
Sejjt laffen ©te fid) langfant in ben
©nttel Ijernb.

Sieljmeu ©ie iti febe Saab eiueit
Siigri jraifdjeu biefe jraei giugev.

Stopite nazaj in na desno!

Potegnite roko na vajeti naz&j!

Denite desno vajet, tako v roko!

Primite z desno roko čop grive!

Pred grivnikom!

Dajte to v levo roko! Tako!

Zdkj pa primite z desno roko
jermen!

Denite levo nogo do srede v
stremen!

Koleno stisnite proti sedlu, zato
da se noga konja ne dotika.

Ce  konj ne stoji mirno, priteg¬
nite nekoliko vajeti.

Vzdignite desno peto !

Primite se z desno roko za kapo,
poskočite krepko od tal in se
vzdignite!

Ostanite nekoliko tako!

Nagnite život nekoliko naprej!

Sklenite noge!

Vzdignite zdkj desno nogo, ko¬
lčno nekoliko pognjeno, ostro¬
go ven obrnjeno, visoko čez
sedlo.

Desna rOka s palcem naprej
pride na sprednje sedlo.

Zdkj se spustite počdsi v sedlo.

Primite z vsako rokd po jedno
vajet med tema prstoma.

88

SSiegeu ©ie bie ijjmtb efmnž ein>
roartž!

®er ®oumen foimitt auggeftredt
nuf beit Sliemeii.

SBeibe ©ighiodjett foi[cn nm ©nttel
feiu.

©egen ©ie fid) ettuaS Bor!

§alteit ©ie bnž Jliidgrat gerabe!

Žnffen ©ie bie 3i<n e ' etiong itad)!

©igeit ©ie nicljt fo fteif!

,3iel)eit ©ie bie ©dpilterit nicljt
ilinauf!

®tiideit ©ie bie @cl)enfel uidjl fo
feft nti ben ©attel!

3tarieren ©ie bnž VUferb !

■Dtefpueii ©ie beii Dbedetb babei
guriicf!

SBemt baž 'JJferb fteigt, geben ©ie
beu D&erleib Bor!

Segen ©ie bie ©djenfel tcidjt an!

©djnnfleit ©ie bie S3iigel fiirger!

©teden ©ie bie fReitftocfe in bie
©tiefei!

iUtsfitf&mtfl juro $efed)fe.

©otnuge ©ie nidjt jdjiefjen, trngeit
©ie bnž ©emelir fo, bafž ©ie
fid) leidjt betnegeu Ibmieii.
©Oiuie bnž geuer eroffuet toirb,
litufž bet Sgtfiufler bnž ©emeijr
jmu geitern bereit bniten.
®rngen ©ie bnž ©emeijr entiueber
in bet Mance, obet miter bem
tedjten Sirni mit bet TOiibitng
nbtonrtž, obet abet im SSuge brž
tinten Strmež.

Upognite roko nekoliko noter!

Palec položite iztegnjenega na
jermen.

Obe sednici (kosti) morata biti
na sedlu.

Sedite nekoliko bolj naprej!

Hrbtišče mora biti ravno!

Izpustite nekoliko vajeti!

Ne sedite tako dreveno!

Ne vzdigujte ram!

Ne tiščite beder tak6 trdo ob
sedlo!

Ustavite konja!

Držite v tem život nazaj!

Ako se postavi konj na zadnje
noge, pripoguite se z životom
naprej!

Položite bedra lahko na sedlo!

Skratite si stremene!

Vteknite palice v škčrnje!

Vežbaiije za boj.

Dokler ne streljate, nosite puško
tako, da se lahko gibljete.

Kakor hitro se začne streljanje,
mora strelec puško imeti pri¬
pravljeno za streljanje.

Nosite piiško takč kot „In die
Balance“, ali pa pod desno
pazduho, da je iztok cevi dol
obrnjen, ali pa v pregibu
leve roke.

89

SBeitit ©te fidj fjiitter etitein Baume
beden iDoIIen, fo miiffen ©ie
gnuj ^tittreteii.

Sefnten ©ie fid) mit bem tinleii
©ftbogeit nn, bnmit ©ie rutfig
fteljen.

Sieleit ©ie redjtž mu Smirne
»orbei.

SEBenn ntmi 3. B. mtž etnent ipmife
fjeraužJdjiefjt, liiufž ntmi fid), muf)
loemt mmi nictjt gerabe fdjiefjt,
ffinter ber SKaiter beden.

®eu Sopf barf tunu itidjt metjr
jeigen, 0(8 gerabe junt 3> e ' e "
ubttjig ift.

itteiue ©rbfjaufen, ©traucfjer, Jjbetfeu
miiffen beuiijjt toerben, um fid)
baljiuter gegeu ©icfjt bež ©egucrS
5« beden.

ffiJenn bet ©cfjii^e fjiuter einer
SJimter, eiuem ®amme u. f. f.
fteljt, ntufš ei' fo ftetjen ober
fnieett obet liegeu, bafž er iiber
bte ®edung tjtntDeij ba§ ©etrefjr
tu Sliijcfjlng ju briugen bermag.

„S 3 aionuett nuf" rotrb geuommen,
tuenn man in Ditfdjaften,
SBalberu, iibertjaupt in itniibee--
ficljttidjeni ®evrain anf bett fjeittb
ftofjeu fijnute.

SBeiut ber ifStanfter jum ©djiefseit
befoljlen roirb, mufž er fid) fo
auffteCen, bafS er baž Servaiu
gut iiberfetjeit fannjmb freieu
Služfdjufž tjat.

Kadar se hočete zakriti za
drevo, treba je, da stopite
k drevesu tako blizu, kolikor
je mogoče.

Naslonite se z levim komolcem,
da stojite mirno.

Merite na desno mimo drevesa.

Ako se strelja iz hiše, treba se
je Uidi skriti za zid, ako se
ravno ne meri.

Glave se ne sme več kazati,
nego je ravno treba za po-
mero.

Majhni kupi prsti, grmi plotje
i. t. d.*) naj se rabijo, da vas
sovražnik ne vidi.

Strelec, ki je za zidom, zasipom
i. t. d., naj stoji pokonci, naj
poklčkne ali pa leži tako. da
ravno še lahko nameri puško
čez zid ali nasip.

„Bajonnett auf“ se naredi, kadar
bi poseliščih, gozdih in sploh
po krajih, kjer se ne vidi
daleč, lahko trčili ob sovraž¬
nika.

Kadar se strelen ukaže streljati,
naj se tako postavi, da oko¬
lico ldhko dobro pregleda in
da lahko strelja.

j in tako dalje — unb fo lueiter.

90

Sfterfen fie ftd) Dor 2lffent, bafž j
ber IfStanfler niemalž oljne ŠSefe^t
umfef)veit barf.

Qn grofem' ©utfevnung iiber 600 x
braudjt [id) ber ipiantter gegen
ba§ frtiiblidje fjeiter nidjt fo
feljr ju beden.

213entt ntau ober treiter Dorgetit
bi§ auf 400*, mufž ber $Idufler
fcljon jebeit ©egenftanb jur
Sedung benilfeen.

©ier mitjš ber ^tanfter (Strecten,
loo er Dom geinbe gefetjen loirb,
fo fd)neU alž ntogltd) paffteren.
®ie ©priinge biirfen nici)t melje
fo grofi fein, fonbern mn n iniifž
uorfiditig Don ®ecfuugjti®ec!niig
eilen ober fcpieidien, tmmer n ber
im SBornuš bie nftc^fte ®edung
mnlpeu.

9M) mefjr SSorfidjt ift geboten,
loeim man ftcf) beiti f^einbe miter
200 x  geufifjert l)nt.

@t>čif)er unb einjetrte Sptantler
biirfen nur bonu fd)iejjeu, menil
e8 aitberš uicpt mogtict) ift, ber
cigeueit ®ritppe baž ©rfcbeiueu
bež geinbež aujujeigeu obet
ober jur perfonlicpeu Ševtpeibi«
gung.

®a§ geuer ift einjufteHen, metin
ber Šefetjl pieju gegeben mirb,
ober menn ber (SJegtier uidjt
me£)r ju fetjeu ift.

®te SfSatroneu biirfen ttidjt ju rafd)
uub jmedlož oerbroudjt roerbeu,
ba e§ fdjroer ift, felbe im ©efekte
ju erfefjen.

Zapomnite si posebno, da se

strelec nikdaj ne sme obrniti
brez povelja.

Dalje nego 600 korakov od
sovražnika se strelcu ni treba
tako skrivati.

Kadar pa pride naprej do 400
korakov, mora pa strelec že
porabiti vsako stvar, da se
skrije za njo.

Tu mora strelec razdalje, kjer
ga vidi sovražnik, prehoditi,
kakor hitro je mogoče.

Skoki ne smejo biti več tako
veliki, temveč treba je pre¬
vidno hiteti od brani do brani
ali pa laziti, vselej pa si že
naprej izvoliti, kam se kdo
skrije.

Se več previdnosti je treba,
kadar pride strelec sovražniku
še bliže nego za 200 kordkov.

Oglčdniki in posamezni strelci
smejo streljati samo takrat,
kadar drugače ni mogoče
svojcem naznaniti, da se je
prikazal sovražnik, ali pa za
osebno hrambo.

Streljanje preneha, kadar se to
ukaže, ali pa če ni več so¬
vražnika videti.

Patrone se ne smejo porabiti
prehitro in brez namena, tem-
včč mciraj o se hraniti, ker ni
lahko v boji dobiti drugih.

91

9tčid)fte SBocpe, atu 3. Suiti,
marfcpiert baš Sataillou nad)
....  ab.

Slon jeter Sonipaguie gepett 1 Uti*
terofficier unb 2 Sbiami nlž
D.u«rtiermacper borauž.

SBer ift Guartierutacper bon ber
3. ©ompugitie ?

®te bon bet' 4. fepleit ttocp.

Eorporal N. mit ‘2 SJhitin! ©ie
gefjett borauž!

SiS iiiorgeu fBmteti ©ie 9lflcš bor--
bereiten.

SSiffett ©ie, tbiebiet 'Dianii bie
©ompcigttie pat?

fiommeii ©ie um 2 Ulje nactjmittag
iu bie Sanitet!

Sort befommen ©ie bie Sftarfcfp
route.

SDtorgen um 5 Upr friifj tberbeu
©ie abreifeu!

©orgeu ©ie, bafš alte Seute eiue
tjnlbe ©tuube bor bem^lbrnarfctie
pier fiub!

Serlefeu ©ie, ob alle pier finb!

§at niemaub ettbaž bergeffeu?

©ileu ©ie!

SBapreub bež iKaifcpeS roirb uicpt
nbgefocpt.

gur bie Serpfleguug toerbeu bie
©emeinbeii forgeu.

SBulirfcpeiuIicp toerbeu ©ie im
©nftpauje ju SDtittag effeit.

S3iž ....  marfcpiereu ©ie, bou
bort biž . . . . fapreu ©ie mit
ber Grifeubapu.

Potovanje.

Drugi teden, tretjega junija od¬
rine batalijon v . . . .

Od vsake kompanije gredo jeden
! podčastnik in dva moža kot
nastanitelji naprej.

Kdo je tu od 3. kompanije ?

Teh od četrte kompanije še ni.

Desetnik N. in vidva! Vi greste
naprej!

Do jutri lahko vse pripravite.

Ali veste, koliko mož ima kom-
panija?

Pridite ob dveh popoldne v pi¬
sarno !

Tam dobite ,,Marschroute“.

Jutri ob petih zjutraj se od¬
pravite !

Skrbite, da pridejo vsi pol tire
pred odhodom sem!

Preberite, ali so vsi ttikaj!

Ali ni nihče ničesa pozabil?

Hitite!

Na potovanji si ne boste sami
ktrhali.

Za hrd.no bodo skrbčle občine.

Najbrže boste kosili v krčmi.

Do . .. hodite peš, dalje do . . .
se peljite po železnici.

92

©ie ftjevbfii bet beit Setootpiem
eiitquartiert roerbeu.
aSeitn ©ie in eiite ©tatioii fontmen,
miiffett ©ie fidj letni
Sontmaubo titelben.

©ort metbeit ©te meitere 58efet)te
er^atten.

SBeittt $ertf)eilen ber Duartiere
tttuffeit ©ie ndjteit, bafs bieStb--
ttjeilmigen nicfjt ju fetjr jerriffeu
roerbett.

SBemt in eiuent .^>aufe Slrnitfe mit
anftecfeiiben itbelu fittb, bilrfeit
@ie niemnnbeii bnž Ouartier
bort juiueifeu.

3» ifiimiter, tro Kraute (iegett,
fommt and) fetne ftfiaunfdjaft
f)ineiit.

®ort, roo bie ©tattmigeii jdjtecfjt
fittb, fonimeit bie VfJferbe in
©djemieii.

$ietljereiii fanti fein SPferbfommeit.

®er ©tatt ift niebvig.

Sit jene§ ©afttjauž fommt eiite
Ijatbe Eompagnie.

Sito ift bet' $aušljerr?

@r ift nicljt jufjnttfe.

®amt nifeit ©te bie §au8fraul
§iet)er fommeit »tet Skaitn uitb
■ gluei 'flferbe.

Sit beti etftett ©tod fommt bie
fictiijlei.

tpatieu ©ie ein Sim met fiir eineit
Dfficier?

®et §evr ipaiiptmaim fommt in
beit ipfattljof.

Jpabeit ©ie alte §au§immmeui
mib fflaffen »orgemetft ?

Stanovali boste pri Stanovnikih.

Ce pridete kam na vojaško po¬
stajo, morate se zglasiti pri
mestnem zapovedništvu.

Tam se vam bo zapovedalo še,
kžtr je drugega treba.

Pri razdelitvi stanovališč mo¬
rate paziti, da pridejo posa¬
mezni oddelki, kolikor je
mogoče, skupaj.

če so kje v hiši bolniki, ki
imajo zalezljtvo bolezen, ne
smete niKomur dati tega sta-
novališea.

V sobe, kjer leže bolniki, tiidi
ne pridejo vojaki.

Kjer so hlevi slabi, postavijo se
konji v skednje.

Tu notri se ne smejo konji po¬
staviti.

Hlev je prenizek.

V ono gostilno pride pol kom-
panije.

Kje je gospodar?

Ni ga doma.

Tedaj pokličite gospodinjo!

Semkaj pridejo štirje možje in
dva konja.

V prvo nadstropje pride pisarna.

Ali imate sobo za jednega čast¬
nika ?

Gospod stotnik pride v župnišče
(farovž).

Ali ste zapisali vse hišne šte¬
vilke in lilice?

93

tpnben ©ie nUe Duartiece mi«
gefcpaut ?

©tub alle gut?

8u SKittng trifft baž S3ntaillon ein.

Um 1 / 4 12 llt)v finb ©ie alle Bor
bent ®orfe!

Um ‘/ji LUjr mufš baž SJtittngeffen
fertig fein.

Qeber iOtanu befommt ©lippe ttub

Srteifo.

S3efteQeu ©te im ©nfttiaufe bnS
9JJittageffeii fiir 16 Dfftctere!

Sffio tBolpitber ©emeinbeBorfteljer ?

9Jforgen fommt ein a3ntaiHon
be§ 17. 8nfanterif=31egimentel
f)iet)er, civca 900 fflfaiut.

SBerben @ie in biefem Drle foBtel
Spto^ f)aben?

$ft Ijier ein §nu§, too man bte
Sfrrefte fjingeben fanti?

SBo fniut man bie ©tatiouštnndjc
biitgebeit?

ŠBefinbet ftct) in biefem Drte ein
©pital?

3ft ein ©dimieb Ijier?

Šefteften Sie gdeifdj beim gleifrfp
l)ai:er!

SBeftimmeu ©ie eiitige Seute, ineldje
bet' 2JJamifcfjaft iljre Guartiere
jeigen fotteii!

SOSie 'tndt ift bn§ nadjfie ®orf Bon
Ijier?

SBie tjeifjt e§?

Sft bie ©trafse gut?

©tffleti ©ie eineii SKamt jum
tenjtneg, toeMjer 3Knnn beit
ffieg p getgett fynt!

SBeun ba§ 33ntaillmt fommt, jeigeit
©ie biefen Sffieg!

Ali ste pregledali stanovali šča?

Ali so dobra?

Opoldne pride batalijon.

Ob jedni četrti na dvanajst bo¬
dite vsi pred vasjo!

O pol jedni uri mora hiti kosilo
skuhano.

Vsak dobi juho in meso.

Naročite v gostilni kosilo za
šestnajst častnikov!

Kje stanuje župan?

Jutri pride jeden batalijon se¬
demnajstega pehotnega polka
sem, blizu devčtsto mož.

Ali boste imčli tu zadosti pro¬
stora ?

Ali je tu kakšna hiša, kjer bi
se ječa naredila?

Kam bi se dala straža?

Ali je v tem kraji bolnica?

Ali imate kovača tu?

Naročite mesa pri mesarju!

Določite nektere ljudi, ki bi
vojakom pokazali stanova-
lišča!

Koliko je do najbližje vasi?

Kako se imentije?

Ali je cčsta dobra?

Postavite na razpotje moža, ki
naj pokaže pot!

če pride batalijon, pokažite to
pčt!

94

iibergeben ©ie baš betu fterrtt
ffltajor!

TOelbett ©ie ifjm, bafS id) boraitž«
gegciitgeii biu!
jjalteii ©ie Drbiiuiig!
fmlžbiitben (tbnefjmeii!

SBleibett ©ie auf beiiinfeu ©trajjem
feite!

SBeidjeit ©ie Itiif§ nuž!

9ticfyteii ©ie fid) bie gujjUippeu!
©3 finb roieber Diele mit nttfge*
vtebeiteit gitfjett.

©djmierett ©ie bie gufjlnppeu mit
Unfctjlitt eiii!

©egeit &te ftcl) mtf eineit SBagett!
fiieijeit ©ie fjetruitter bomSBagen!
S(»ž9teif|’ uitb @lieb barf uiemaitb
tjerauStreten.

Siatidjeii ©ie t)iec uidit!

©djidett ©ie jrnei SUgitii 100 x
oor!

SBie ©ie etma§ bemerfett, gebeii
©te mit gleid) eitt geidjeu!
©orgeu ©ie, bajž in beti Sorfevn
bie Settoljiter SBaffer jut ©tvafse
brittgett.

©teigen ©ie bom ipfetbe ab!

@in $ierb, ba§ itt’ž SBaffer ftitrjt,
ntit)ž tunu fofort aitžtaflen.

|Utf i>er

giibreit ©ie bie SSTianiifc^oft itt bett
®afttt£jof!

©rfititbigett ©ie fid), utonit ber
jjug uacb . - . abget)tl
®er gug get)t ipuiift !/ 2 6 U&r.nb.
itiJfen ©ie eitte Sorte III. ©lafje
ttacb . . .!

Dajte to gospodu majorju!

Naznanite mu, da sem šel že
naprej!

Ostanite v redu!

Vzemite ovratnike z vratu!

Ostanite na levi strani ceste!

Izogibajte se na levo!

Popravite si krpe!

Imajo že spet mnogi ožuljene
noge.

Namažite si krpe z lojem!

Sedite na voz!

Jdite z voza!

Iz vrste ne sme nlkdo stopiti.

Ne kadite tukaj!

Pošljite dva moža sto korakov
naprej!

Kakor hitro kaj zapazite, nazna¬
nite mi to!

Skrbite, da prineso prebivalci
v vaseh vode na cesto!

Razjahajte!

Ako pade kak konj v vodo,
mora se hitro izpustiti.

Na Železnici.

Odvedite moštvo na koldovor!

Vprašajte, kdaj odide vlak v . . ■!

Vlak odide točno ob polšestih.

Kupite si karto za trčtji razred
do ....!

95

©ebett ©te ocbt, bafž ©ie fte nicljt
toerliereu, jonft miiffen ©ie euie
anbere laiifeit.

Sort fteigeu ©ie ein, febeu ©te?

3Bo bie gabi III ift!

Steigeu Ste rafcb ein!

Ser gug gefjt gleid) nb.

@š bat fd)o.i geliiutet.

ift ftuuge nerboten, oljne ®r--
Inubitiš auSjuftrigen, bie SCtjitren
nufjumncbeit, beti Kopf obet bie
Strme bei $l)iiten uttb geiiffem
bernužjuftrecfen.

SBeiterg roabrenb bei' fjafirt attj
bet ©tiege jit fteben,
bie gitfje attš beit 5Tt)iiven baitgen
5 it Inffen,

ficl) ati bie Xt)iirett ju lebuen,
beibe ©eitentljitreii bet: f|$ferbe«
tnageu ganj ju bffiieu ober gauj
. 5U fcblie&eu,

tit beti ipferbetttageit jtt raucbeit
obet uituetroafjitež 8id)t ju
„ Ijalten.

Uberbaupt ift SSorficljt geboteu,
bamitfetit 58raub eutftcbenfomie.
Seber fo(I fidj feineu fflagett uttb
jetteu merfeit, itt roeldjeut feiit
iBferb ift.

Seim SBeginu bet $abrt, beim
©alteu, iti Sumtelž foU jeber
beim fiopfe feineS iJSferbeš fteben.

SJebmeu ©ie beti Siornifter ab uttb
baugett ©ie ib« auf beti litifeu
silnu!

jEbeileu ©ie bie 9Dloniifc£)aft iti
jute; gleicbe Xf)eile!

®ie §nifte geljt lecljt?, bie Ipiilftr
littfs.

Glšjte, da je ne izgubite, sicer
bi si morali kupiti drtigo.

Tam vstopite, vidite? kjbr je
številka lil!

Vstopite hitro!

Vlak se precej odpelje.

Pozvonilo je žb.

Strogo je prepovedano, da bi
kdo brez dovoljenja izstopil,
vrata odpiral, glavo ali roke
molil iz vrat in oken.

Dalje ob vožnji na stopnicah
stati,

noge ne smbjo visbti iz vrat,

na vrata se naslanjati je pre¬
povedano,

ne smbjo se vrata konjskih voz
na obžh stranbh popolnoma
odprbti ali zaprbti,

ne sme se v konjskih vozovih
kaditi ali pa prbsta luč imeti.

Sploh pa je treba previdnosti,
da se nikjbr ne vname ogenj.

Vsak naj si zapomni svoj voz in
tistega, v katbrem je njegov
konj.

Kadar se vlak odpblje, kadar se
ustavi, po tunelih mora vsak
stati ob svbjem konji, in sicer
pri glavi.

Vzemite teleeujak (tornister) in
obesite ga na levo roko!

Razdelite oddblek v dve polovici 1

Polovica gre na desno stran,
polovica na lbvo.

96

Sfttemanb barf oljne SBefefjt ein=
fteigen.

®ef)en ©ie meiter jituitcE!
geber be£)alt feiite ©adjeu in ber
§anb, bi® bei' SBagen befejjt ift.
©te ftnb ber Slttffeljer in biefeiu
^SSngeit.

©epeit ©te fid) pr Stjitre!

©ebeit ©ie batauf ad)t, tun® Sfjiten
frittjer gejngt toorbeu ift!

3 h  3tt>if(f)en»@tatic>iien toerben
Beint Služfteigeit bie ©elDetjre in
eiite @de gefteflt ober auf bie
©ipnufe gelegt, aber nictjt unije
bem ©ugaitg ober auf bent
SSobeit.

Sni SBageit ift e® geftnttet, ben
StocE. aufptniipfen, bie §al®=
binbe uttb SobfbebecEung abp=
nefjmen, bie©d)ut)e auSpjietjen.
83eim 2Iu®fteigeu fantmelu ©ie fid)
pg®ireife liing® be§ 93afjtuuge®.
Stejenigen, toeldje bei ben $ferben
eingetf)ciit finb, geljen partien«
roeife ptn ©ffett, jo bafž in
jebent SBagett itnitter mtnbefbn®
etu SOtaun priidbleibe.

Suni Služfteigen loirb ba® ©igitat
geblajeit tuerben.

(g® toerben bie SSageu geiued)felt.
Siejenigett, roelcije in ben iperfo--
nenroageit toaren, fotnmen itt
bie ©iitettoagen.

■Krijmeu ©ie ba§ ©epad!

®eit SEoruifter auf ben tinfen Sinit,
ba® ©emepr in ber §anb.
©teigeit ©ie nuž!

©ctupagnietoeife antreteu!

©ie bteiben al® 28ad;e jtirtid!

1  Nikdo ne sme brez povelja sto¬
piti v voz.

! Stopite nazaj !

Vsakdo obdrži svbje reči v roki,
dokler ni voz polen.

Vi ste nadzornik v tem vozu.

Sedite k vratom!

Pazite na to, kar se vam je
prej reklo.

Na postajicah se postavijo puške,
kadar izstopite, v kot ali pa
se polože na klopi, pa ne
blizu vhoda ali na tla..

V vozu je dovoljeno, odpeti
suknjo, sneti ovratnik odkriti
se, sezuti se.

Kadar iztdpimo, zberite se v
vodih poleg vlaka.

Tisti, kateri so razdeljeni pri
konjih, jedo v oddelkih tako,
da ostane v vsakem vozu vsaj
jeden mož pri konjih.

Znamenje za iztop se bode za¬
trobilo.

Zdaj bodete zamenjali vozove.

Tisti, ki so bili v vozovih za
potnike, idejo v vozove za
blago.

Vzemite vsak svoje reči!

Torntster na levi roki, puško
v rbki.

Izstopite!

V kompanijah nastopite!

Vi ostanete za stražo tukaj!

97

S$tif &em ptcttcr.

SBecfen ©te midj tttorgeit um

6 UBr auf!

Sereiteu ©ie vedtjtgeitio bct§ griifi«
ftiid!

3d) tmtfž um 3 U 7 Ulje fortgeBcn.

Sereiteit ©ie mil’ bie neite §oie
unb beit ueueu Dtocf uub retne
§aiibfd)ut)e.

3d) toerbe um 7 UBr megreiten.
Ser HSferbetoarter fott mid) um

7 Uf)v Bor bem §aufe erroarteu.
9J?adf)eit ©ie banu Srbnung im

Bimuter!

Unt i/jjio Ulje fjetjen ©ie ein!

3<B ttterbe tu id) itBerjie^en.

$ti@eit ©te nt?ine SUeiber, biefe
jjofe uttb biefe 93ioufe.

©e§eti ©ie jejjt gleid) junt ©dptftei'
um bie ueueu ©djitlje.

S!8(tr gemaitb bn?

©te foitneu je£t jum ©ffett ge^eu.
Buerft Bringeit ©ie mir a6er tioc§
frifdješl SBaffer!

9tadj bent Gčffen BleiBe id) in ber
ffiaferue.

Unt 5 UIjr ge^e icB itt’š SŽaffeeBauž
unb fomitte uoit bort ttrieber
ttad)()ctufe.

©ie Bntteu uteiite ©ac^eit^fcldedjt
in Drbmtug.

SBarttm Boben ©ie bie ©djuBe
nidjt gebrad)t?

©eB?n ©ie, tuie ber ©obet rofiig ift!
SBeit ©te itjii ute abinifctjen.

Ste SBnfdje Boben ©te tiotB intnter
iticBtjur SffiSftBeriit getrageit.

y slugo.

Vzbudite me .jutri ob sčstih!

Pripravite o pravem času zaju-
terek!

Ob tričetrt na sčdem moram
oditi.

Pripravite mi nove hlače in novo
suknjo in čiste rokavice.

Ob sedmih bodem odjahal.
Kčnjski strežaj naj me pričakuje
ob sždmih pred hišo.

Uredite potčm sobo!

Ob poldesčtih zakurite!
Preoblčkel se bom.

Osnažite mojo obleko, te hlače
in to bluzo.

Pčjdite zdaj hitro k čevljarju
po nove čevlje.

Ali je bil kdo tukaj?

Zdaj pojdite k obedu.

Najprčj mi pa prinesite sveže
(frišne) vole.

Po kosilu ostanem v kosami.

Ob pStih grem v kavarno in od
tam pridem spčt domdv.

Vi imate moje reči slabo v rčdu.

Zakaj niste prinesli čevljev?

Glejte, kako je sablja rijasta.

Ker je nikbli ne obrišete.

Perila še zmirom niste odnčsli
k perici.

7

98

©efieu ©ie utic anbere 2Biifd)e ljer!
Sringett ©te mir ba§ fTJad^tmaf)!!
SKorgen jielje icb bie ijkinbe*
SRoithtr nit, riditen @ie 2Me§
t)er imb getjeit ©ie banti jcfjlnfeit!

Dajte mi drugo perilo sem!
Prinesite mi vefibrjo!

Jutri oblečem paradno obleko;
pripravite vsž in potem poj¬
dite spat 1

■g$driert>er3etc§nts.

SCbbinben

nbbredjeu

nbbiirfteit

Sibenb

abenbž, gefterit nbenbv
nber

nbfaljreit

Stbfaljrt

nbfertigeu

Stbfertignng

abfeuern

obfiiljveii

nbgebeu

nbgetjen, abfudt)en

abljaiten

Slbljaiig, £J(uf8=

nbboleti

obfodben

abfufjleti

abftirjeu

abtoben

ablegen

ableugiien

Slbmarfd)

ftbniarjdjiereit

abnebmeti

— Jtappe
abniifcen

— Sesutje

— Slciber
Stbort
abricbteii
2lbri$tung
SHbfafc

odvezati
odlomiti
o-, skrtačiti
večer m.
zvečer, sinoči
a, ali, pa, ampak
odpeljati se, odhajati
odhod m.
odpraviti
odprava f.
ustreliti, izprožiti
odpeljati, odvesti
izročiti, oddati
obhoditi

ne pripustiti, zadržati
strmina f., breg m,
iti po koga (kaj)
kuhati, skuhati
hladiti, ohladiti
skrajšati

odložiti, od-, skladati

odložiti

tajiti

odhod m.

oditi, odriniti

sneti (snamem)

odkriti se

obrabiti

shoditi

obnositi

stranišče n.

učiti, vaditi, vežbati.

pouk m., vežbanje n.

peta f.

102

— eifeit

abfeits

abfperren

Hbftanb

abftofjeu

nbtfjeilen

Slbttjeiluiig

abtreten

abmiirtž

nbirecbfeln

abroifdjeii

abjietjeii (beim ©eineljr)

Slbjugšcmial

2Id)fe

Sldjfet, aictjfef-
adjtgebeu

Sldjtiing

ad)tmtg?nnbrig

Slbjuftiermig

?lbler

Slbreffe

afjnlidj

ali, »e sež

aCleitt

al«

alfo

alt

au

mibiubeit

dnbern

mtber-e, -ež

aiiberS

mteiuaiibev

anfangm

aiifangž

niigreifen

podkvica f.
na strani
zakleniti

razdalja f., oddaljenost f.
odpihniti

deliti, ločiti, razdeliti

oddelek m.

odstopiti

dol, nizdol

menjavati

obrisati

izprožiti

žleb m., vodovod m.
os f., ©enitio osi
rame n., naramni
paziti, gledati (foigeu, barouf
feljeit)
pozor m.
proti časti
oprava f., obleka f.
orel m.
napis m.
podoben
ves, vsa, vse
sam

ko, kadar (geitj, nego, ko, kot

»fll.)

torej, tedaj
star
na, po
privezati

izpremeniti, prenarediti
drug-i, -a, -o
drugače

drugo k drugemu, skup
začeti (začnem)
od začetka

prijeti (primem), napasti (napa¬
dem, feinblidj)

103

?(ugriff

Slutjofje

oitletjiieu

nnfcfjlagen (©etoeljr)

ouft^liepen

cuiftanbig

nuftreiigeiib

antreten

Sliitroort (sen)

aniuenbeit

oitjeigeu

nnjiinbeu (SJidjI)
Slrbeit (-en)

Strbeitec

Strm

Strmatiu-

Strmce

Strmet

atrreft

Slrrejtniit

nrretieren

Strfiflerie

offeiitieren
SItf)em, »men
mub
auf

mifbetteit

anfbeden (im .gug)

aufmerljnm

nufredjt

nuffdjreibeit

Sluijefjer

aufftetjrii

oufftelleii

nuftragen (Senmiib etma§)

auftveniieit

Stuftritt (©tufe)

; napad m.
višina f.. vrh m.
nasloniti, naslanjati
nameriti

primekniti se, pristopiti

dostojen

naporen

nastopiti

odgover m. (-iti)
rabiti, porabiti
naznaniti
prižgati (-žgem)
delo n. (delati)
delavec m.
rama f.
orožje n.

vojska f., armada f.
rokav m.
ječa f.

; jetnik

ustaviti, zgrabiti
topništvo
zdravnik m.

J pepel m.
potrditi
dih m. -ati
tudi, i.
na, po

postlati (-steljem)

pokriti, pokrivati

pozoren

pokonci

zapisati

nadzornik m.

vstati

postaviti

naročiti

razparati

stopnica f.

— 104

aujmartl
- 3(uf«
aufmedea
aufcamiieu
Sluge

Slugenblict

auž

auSBeffern

aužbleibeu

aulbreiteu

nužbriidlid)

nuleiiianber

aužgefjett

aulflopfeit

aullaffett

aušlofdjeu

Sluštialjme

Slulrebe, -n fid)

aujjeit

<iu§erer, --e, el

aufjer

milftretfeu

aultaufdjeu

aulroeidjeit

nužja£)leit

Sluljaljlung

aulsteljen

Sluifo

attifteren

S3ad)

SBacfe

badeu

SBtidei'

babeu

aiabeplab

Sdflgage

gor, kvišku
proti vodi
vzbuditi
obuzdati
oko n.

hip m.,  trenutek m.

iz, od

(po)boljšati

izostati

razširiti

razločno

narazen

iti z doma

izprašiti

izpustiti

ugasiti

izjema f.

izgovor m., izgovarjati se

zunaj

zunanji

razven

iztegniti

(za-) menjati

ogniti se, ogibati se

izplačati

izplačilo n.

sleči

objava f.

naznaniti, poročiti

potok m.
lice n.
peči
pek m.
kopati se
kopališče n.
potna roba f.

105

S3afjn{|of

fflatjre, »Srag

Bnlb

SBalfen

SBnnb

SBaitbage

Slani

barfiijjig

Slavi

S8aud)

Saucbgurt

bniteit

SSouer

SBnimt

SBeomter

beauffidjtigen

S3ebečEung, 33eivmcf)mtg

bebieneii

Beenben

Beerbigeu

83eerbigmtg

SSefe^I

bcfeljleu

Befet)tigen

93efet)t36uct)

— fjnBer
Befeftigeu

fflefeftigung, geftutig, $ovt

BefeucBten

Beftiibni, ficl)

Bcfolgen
Beforberit, »mig
Befrageit
Befreten
SSefugniž
BegeBen, fid)

Begegnen

Bege^reit

SSegiitn

kolodvor m.
nosila n. pl.
kmalu
tram m.
trak m.
obeza f.
klop f.
bos

brada f.
trebuh m.
podproga f.
zidati, delati
kmet m.
drevo n.
uradnik m.
nadzirati
straža f.

streči, postreči (mit ®nti»)
končati, zvršiti
pokopati

pogreb m, pokop m.
ukaz m., povelje n.
ukazati, veleti, zapovedati
zapovedovati, voditi
zapovedna knjiga f.
poveljnik m.
utrditi
trdnjava f.
zmočiti, na-
počutiti se

slušati, ubogati, ravnati se po

povišati, -ba

vprašati

oprostiti

oblast f., pravica f.
odpraviti se, napotiti se, iti
srečati

zahtevati, želeti
za-, početek m.

106

b<gie|eu

begimteit

begleiteit

beguabigen

33egiiabtgiing

33egrabni§

begvetfen, »erfteljeli

begriijjen

befjalten

iSeborbe

93eicljte

leibe

beilaufig, ungrfčiljv

33ein

beiunlje

93eifpirl

betfjeu

betamit

S3e!leibuiig

befotnmnt

belagmt

belaftigeii

beleljren

S3elebnmg

beleibtgcit

1 eleudjteu

SBdeudjtung

bdoben

belobneu

bcmacbtigen, fict)

benierfen

beucfimcu

beuiifceii

bcobacljten

33eo( adjtet
begunctifieu
beguem, gcnmdjlirf)
bernltjen, fidj

politi (-ijem), polivati
za-, pričeti (-čnem)
spremiti

pomilostiti (-loščujem)

pomilostitev n.

pogreb m , pokop m.

razumeti

pozdraviti

obdržati

oblastvo n.

izpoved f.

oba, e, -a, obadva

okoli, blizu

kost f.

skoraj

vzgled m., primer m., prilika f.
grizti

znan, poznan
obleka f.
dobiti

oblegati, obsedati

nadlegovati, sitnosti delati

poučiti, -čevati

pouk m, poučevanje n.

razžaliti

razsvetliti

razsvetlava f.

pohvaliti

poplačati

polastiti se, prisvojiti si

zapaziti

vesti se

porabiti

paziti na . . ., gledati na . . .,
opazovati
ogledovalec m.
nastaniti
zložen

posvetovati se

107

bernufdjt

SBereid)

Bereit

Bereiteit

bereitg

S3creitfcf)oft

23erg

Bergob

bergnuf

berirfjfeit

berubigett

beviif)mi

SBefajjuitg

beffbabtgen

BejiijSftigeu

— ftcB ’

93ef(t)eib

befdjmieren

BefdEiretbeii

befd^ti^eit

Sefd^roetbe

befrtjtueren ft<f)

Befeitigen

93efen

bcfejjeit (mit SJtilitar)

Befttfittgeit

Befiegen

SBefife

bcfigett

bejonberer, «e, --e$

befoiibecž

SMpaiinmtg

befpiilen

SBeftaubtfjeil

beftaubt

beftelleit

beftimniet!

beftimnit

beftrafen

pijkn

obseg m., obsežje n.
pripravljen
pripraviti
že

pripravljenost f.
gora, hrib
nazdolu
navzgor
poročati
umiriti, po-

dotikati se (mit b. ©enitib)
posadka f.

poškodovati, pokvariti
opravilo dati
pečati se, baviti se
odgovor m., odpis m. (fcbriftlicfj)
umazati
I popisati
varovati, braniti
pritožba f
pritožiti se
odpraviti
metla f

zasesti (z vojaki)
ogledovati
premagati, zmagati
posest f, -vo n.
imeti

poseben, -bno, -a
posebej, posebno
naprega f.

I oplahniti
del m., kos m.
opražen
naročiti

določiti, ukazati
gotov, -a, -o
I kazniti, # kaznovati

108

beftreben, ftd)

Sefud)

Setrageu

betrunfeii

SSett

— bede

beugen

beutiruljigeii

S3eute

SeBoIfermtg

bebor

beioacfjeit

betoegen

beroiiligen

aSeroittigung

betuirfen

beja^leu

bejeidpien

Seja!

bejiiglid)

biegeu

Štet

bieten

bitben, mnc^eu

SBtlb

binbeit

Sirte

Sirne

biž

bister

©itte

bitten

blan!

blafen

btafS

Slntt

btaii

Sled)

Slei

truditi se

obisk m., poset m., pohod m.

vedenje n.

pijkn, vinjen

postelja f.

odeja f.

upogniti, pri —
vznemiriti, nagajati
plen m.

prebivalstvo n.
prej, poprejd
čuvati, stražiti
geniti, gibati
dovoliti
dovolitev f.

storiti, narediti, napraviti

plačati, po —

zaznamenovati

okraj m.

dotičen

upogniti, ukloniti, nagniti
pivo n.

ponuditi, ponujati

storiti, napraviti

podoba f., slika f.

vezati

breza f.

hruška f.

do

doslej, dosedaj
prošnja f.
prositi
svetel

pihati, trobiti (Som)

bled

list m.

moder

pločevina f.

svinec m.

109

bieiben

SSIicf

bltttfert

83Ii^, »ftrafjl

6Iof filgtg

— Wpfig

©fut

bluteit

©obeti

©ogett

bošroitlig

©rattb

©raiinttDein

braten

©raten

braudieu

branit

brab

bremen

breit

breimeii

©rett

©rief

Bringen

©rot

©riicfe

©ruber

©ruunen

©ruji

©ud)

— btnber

©ud)e

©iidjje

©iid)femnacper
©udjftabe
biičEeit, fid)
©unb, ©iinbel
©urg
©iirfte

ostati, fteljeit — postati (-stojim)
j pogled m.

biščati (-im)

1  blisek m., strela f.
bos

gologav

kri f. (©eiiitib krvi)
krvaveti (-vim)

tik (©enitib tal)
j odobm., pblaf. (©apier)
hudoben, zloben
požar m., ogenj m.
žganje n.
peči

pečenka f.
rabiti, potrebovati
r(u)jav
priden, vrl
lomiti, zlomiti
širok

žgati (tr.), goreti (intr.)

deska f., dilja f.

pismo n.

do-, prinesti

kruh m.

most m.

brat m.

vodnjak m.

prsi f. pl.

knjiga f., bukve f. pl.
knjigovez m.
bukev f.
pušica f.
puškar m.
črka f.
pripogniti se
! zveek m.

gra m.

I krtača f,

110

©afe

— fjau§

Eaital

EaBaHerie

©njjnllerift

Ebarafter

Eigarre

circa

Sommanboiit

Eompagiiie

EouBevt

EraBatte

®a, t)ier
ba

babei

®ad)

— boben
baburd)

bafiir

bngegen

baljer

bamalž

batmt

®amm

®fimuierung

©ampfjdjiff

banebeu

®anf

bciim

barouf (3eit)

bnrurn

botuber

baruitter

bofetbft

6 .

kava f.
kavarna f.

kanal m, vodotok m., žleb m.

konjištvo n

jezdec m., koniik m

značaj m.

smodka f.

okoli, blizu

poveljnik m., zapovednik m
stotnija f.
zavitek m.
ovratnik m.

35 .

tu, tukaj, tu-le
ker, ko
zraven, poleg
streha f.
podstrešje

tod, tu skoz, — stem, po tem,
zaradi tega
za to

nasproti. — temu, temveč

odtod, zategadelj

takrat

da, da bi

nasip m.

mrak m.

parobrod m., parnik m.
zraven, poleg
hvala f.

J potem, potlej

zatd, zaradi tega
nad tem, čez to, o tem
pod-, v tem
j tu, tam, -kaj

111

bafž

Saturn

bauetn

Samueli

batioii

baoor

Sede

Sedel

Seden

Srdung (©dpifc)

be£)nen

Seidifet

bemudcfjft

beiiteu

benii

beunod)

Sepefdje

Sepot

bergteidieii

betjelbe, berjeuige

bertueil

Sefeiteue

bežfjalb

befto

brati id)

beutfd)

bidjt

bid

bienen

Siena -

Sienft

Sieuftag

Sienft befefjt

bieufteifrig

Sienftbetrieb

Sieuftjafp;

bienfttid)

. Sienftpftict)t
Sienftregteineiit

P M* ■  j

da, da bi
dan in leto
trajati
palec m.

; od tega
j pred tem

j odeja L,  plahta f. (ififerbe--)
! pokrov m.
f kriti, po-, pokrivati
zaslomba f. bramba f.
raztegniti, iz-
oje n.

kmalu, skoro
misliti, po-, pre-
zakaj, kajti
vender, -le

novica f., brzojavka f.

skladišče n., hranišče n.

takšen

isti, tisti

tdčas, v tem

ubežnik m.

zato, zaradi tega

tem

razločen, • čna, -no

nemški

gost

debel

služiti

sluga m.

služba f.

vtorek

službeno povelje n.
marljiv, prizadeven
službovanje n.
službeno leto n.
služben, uraden
službeno dolžnost f.
službeni pravilnik m.

112

bienfttauglid)

biežmal

bieS|eitž

®ittg

birect

®ifciplin

Siftanj

bocfj

®ottuer

boppeln (@ct)uJ>e)

bovpelt

®orf

®otn

bort

bort£)iit

brattgen

braufjett

brefjen

bringenb

brušen

bulbeit (jnlnffen)

bumm

®iiuger

bunfet

biiim

burdb

burctjetnanber

burcbfaljren

®urd)fa£(rt

bitrcbfctilagen

biircbjdjitetben

burdtife^eu

burdjjudjeu

bui^roaten

®ur^5ug (ber Suft)

biirfen

®urft, <ig

biifter

®paftie

sposoben za službo

takrat

takraj

reč f., stvar f.
neposreden, naravnosten ~
veda f., strogi red m.
daljina f,, daljava f.
vender, toda

grom m, tresk m., — grmenje n.

pokanje n. (S£anouen=)
podplatiti
dvojen

vas f., selo n.

trn m., jeziček m. (ati ber
tam ©dfptale)

tja

tiščati, tiskati
zunaj

obrniti, vrteti, obračati

nujen, silen

stiskati, stisniti

pripustiti, do —

neumen, nespameten

gnoj m.

temen

tanek

skoz(i)

križem

peljati se skozi
prevoz m.

prebiti, predreti (-derem)

prerezati

pregledati

preiskati

prebi oditi

prepih m.

smčti

žeja f., -jen
temen, mračen
vladarska rodovina f.

113

ebeit (Gčigenfdjaftžhiort)

ebeii (Umfianbžroort)

Gšbene

ebenfollš

©de

ebel

rije

efjet'

ebeftenž

eljemalg

©fpe

eljren

itirenbegeugung

eljrerbietig

Gčljrfurdjt

©fjrgefitfji

etjrcjeig

efjrlitf)

©brliebe

efplte&enb

®i

@id)e

©ib

©ib ablegen
©ibbrudj
©ifer
eigen

eigeimiadjtig

©igettniadjfigfeit

©igenuug, =ig

eigenš

©igenfdjuft

©igemfjum

©igenttjiintei'

eigeiitlid)

(Sile

(Sile, id) tjabe -

&

raven, gladek,
ravno

ravnina f., planjava f.

| tudi, tako tudi
| ogel m.

| blag
predno
! prej, pred
brž ko je mogoče
nekdaj
j čast f.

častiti, počastiti
j počastitev f.
spoštljiv, spoštovalen
spoštovanje n.
čustvo n., poštenja
častilakomnost f.
pošten
častiljubje n.

1  oastiljuben
jajce n.
hrast m.
prisega f.
priseči

prelom (m.) prisege
marljivost f.
lasten, svoj

svojevoljen, -iz svoje moči.
svojevoljnost f.
samopridnost f., -priden
nalašč

lastnost f., svojstvo n.
lastnina f., svojina f.
lastnik m.
prav za prav
hitrost f., naglost f.
mudi se mi, sila mi je

114

eileu

©iljug

etnbinbeii

einbrenneu (9Jkf)t)

©iubrennfuppe

einfangen

®infnf(ung

©infriebuitg

eiiifiiljreii

©ingang

eintjolen

eitipfleit

©iitfauf

cinfaufeit

einlaffen

eiiinml

eiii(cl)(ofeu

@infc£)nitt

einfetjen

eiiijpamtett

eijifperren

einfteigeii

einftbcfig

fiiiftiDcilen

einttjfilen

eintreffert

eintmeu

©infvitt

cinliben

einBenteljmeii

©iiioeniatpne

einioavtS

einroicfeln

©impoljtter

eiiijpdn

einjig

@iž

Sijen

hiteti

brzovlak m.
vezati, z —
prežgati

prežgana juha f.

ujeti

ograja f.

plot f. (jjaun), sefi f. (lebenbiger
3ouii)
uvesti
vhod m.
doiti, dohiteti
zaviti

(na-)kupovanje n,

(na-)kupiti
pustiti v

jedenkrat, auf — zdajci, zajedno
zaspati ( spim)
zareza f.

razvideti, razumeti
na-, vpr< ei
zapreti
vstopiti

jednonadstropen, na, no

za ta fias, za sedaj

razdeliti, razvrstiti (8teif)en)

priti (pridem), dojti (dojdem).

vstopiti

vstop m.

izuriti, izvfižbati

zaslišati, izprašati

zaslišanje n . izpraševanje n.

noter

zaviti

Stanovnik m., prebivalec m.

posamezen

sam

led m.

železo n.

115

eijeni

©tfen 6 aljn

Gšifett&aljnftatiou

©Ubogen

©Itern

©rnpfang

©ntpfaiiger

empfefjleu

©mporitng

©iibe

enbeit

eitblid) (*einnial)
enge

entbeden (finben)
eiitferneii
©ntfermttig
entflietjen

entgegengetien (jemaitben)

entgeguen

entfleibni

entinben (©etDotjr, ©rfcpjj)

entlang

entlajfen

entfdjeibeu

©ntfdjloffenljeit

entfctjulbigeii

entj^jredjenb

eutftelien

eiitroaffuen

entnjenben

entroicfeln

entjiiitbeii

erbltden

mfuppe

©rbapfel

Srbe

ereignen, fidj
erfafreti

železen

železnica, železna cesta

postaja f

komolec m.

stariši m. pl.

prejem m.

prejemnik m.

priporočati

upor m., punt m.

konec m., kroj m.

končati (6cenbigen). — se (eitbcu)

vender že

ozek

najti, (najdem) zapasiti, odkriti

odmekniti, oddaljiti

razdaljo f., daljina f.

uiti (uidem), po-, ubegniti

iti komu naproti

odgovoriti

sleči, slačiti

razbasati

poleg

izpustiti

razsoditi, odločiti
srčnost f., pogumnost f.
opravičiti, izgovoriti
primčren

nastati (-stanem), začeti (-čnem)
razorožiti, orožje komu vzeti
(vzamem)
ukrasti

razviti (vijem)
užgati (užgčm)
ugledati

grah m , grahovna juha

krompir m.

zemlja f.

zgoditi se

zvedeti

116

erfaffeu

erfiiHeit

ergreifeit

erijatten

er&eben

ertjigeii

ertjolen, ftd^

erinneru

erfennen

erflaren

erfranfeu

erluubigen, ftd^

erlauben

©rlnubniS

evleidjtent

ermnljneti

ermiiben

einemieu, Jjemaubett ju ettoaš

ernft

erobern

erfcbiegeit

erfdjretfeu

etfdjiueren

erft

erftatteu, 9Mbmig«

eiftaunen

erftii vnieu

erroarteu 3emanben

erjatjleu

erjiefjen

ergielen

©gcovte

m

effen

®ffig

©fžlbffcl

OtlBllŽ

prijeti

dopolniti, storiti
prijeti

dobiti, prejeti
vzdigniti

razgreti (razgrejem)
odpočiti se
spomniti, spominjati
spoznati

razložiti, razlagati

zboleti

vpraševati

dovoliti, dopustiti

dovolitev f., dopust m.

o-, zlajšati

opomniti

truditi, izpehati

imenovati koga za kaj

resen

dobiti, zmagati
ustreliti

u-, prestrašiti se

otežiti

šele

poročiti
začuditi se

v naskoku dobiti, osvojiti
pričakovati koga
povedati, praviti
vzgojiti, vzrediti, vzrejati
doseči (-sežem)
spremljevalna straža f.
osel

jesti (jčm); snesti (snem) po¬
jesti (pojem); — ju SKittag
kositi, ju Slbeub večerjati
kis m., jesih m.
žlica f.
kaj, nekaj

117

eiutg imttter

©jcefž

ejercieten

ejpebiereit

ejplobiereit

ejtro

gadet

gcibeit

faf)'8

P^iglcit

gflbue

gabneneib

gabnenftattge

fabren

gabit

gabrtreg

gtffi

—, nuf jebeit
—, auj feiiien
falleii

falfcb, gefefjlt

gnmilie

fongeii

garbe

favben

gnfž

faffeii

gaffung

faft

faften

faul, trifge
fant, morfcb
gautbeit

vedno, večno
prestopek

i vežbati se, vaditi se
j odpraviti, odposlati
razleteti

j posebej, nalašč (a&ftcbtlid))

plamenica f., baklja f.
nit f.

zmožen, pripraven
zmožnost f., ročnost f. (tu $anb«
arbeiten)

zastava f., prapor m.
j prisega ob zastavi
banderišče

trans.: peljati, voziti intr.: pel¬
jati se, voziti se
vožnja f.

kolovoz, kolovozni pot
pad m; slučaj m. (®reignt§)
vsekakor
nikakor

pasti (padem), padati

napačen

družina f.

loviti, ujeti

barva f.

barvati

sod m.

prijčti (primem); dobiti (6e=
fomttteit)

prejemek m., dobava f.

skoraj

postiti se

lčn

gnil, trohnel
lenoba f.

118

119

geftungžimf

gett

fett

Šefeeu

feucfjt

grudjtigfeit

geitei'

geuerSbrunft

generSgefafjr

feuccii

gidite

gieber

finben

finbig

finfter

ginftemiS

flad), eben

gladje

Stagge

gtaimne

glaftbe

glecf (©djntu&O

gieifd)

gtcijdjbaiif

gleifcbljnuei

Stei6

fleifeig

flicfeu

gtiege

fliegeu

ftietjeu

fliogen

flucfjen

giucljt

gtur, .ftnuSflur

Sluf«

golge

folgett, getjordjen
folgcn, nodjfolgeii

trdnjavska zgradba f.
mast f.
masten debel
cunja f.

vlažen, mokroten, moker (iiafš)
mokrota f.

ogenj m., streljanje n. (®einefjr»)
ogenj m., požar m.
nevarnost po ognji
streliti, u-, streljati
smreka f.
mrzlica f.

, najti

iznajdljiv, pripraven
temen, mračen
tema f.
raven

planjava f., ravnina f.
zastava f., prapor m.
plamen m., ogenj m.
steklenica f.
madež m.
meso n.
mesnica f.

J mesdr m.

pridnost f., marljivost f.

priden, marljiv

zakrpati, zašiti, popraviti

muha f.

lethti

bežati

teoi

kleti (kolnem)
beg m., ubeg m
veža f.
reka f,
nasledek m.
slušati, ubogati
slediti

120

folgenb

folgfam

forbent

gonit

goift

fovt

Sort

fortgeljeii

fortjejjett

Sourage

Sradjt

Srage

fragen

Srau

fred)

Svedjljeit

fret

freilid)

Sreitag
frfiroittig
frentb, lmbefamit
freffen

frenen, evfreueit

gremtb

freuitblid)

griebettžjeit

grubtjoj

fri)d)

gront

ftitf)

griitje, in ber —
friifjer
Sriif)ling
fiifjlen

fliljren, leifen
— ju SSageu
Pbrer
fiitten

sledeč

pokoren, poslušen, ubogljiv

terjati, zahtevati

podoba f.

gozd m., log m.

naprej, proč

trdnjavica f.

oditi

nadaljevati
krma f.

tovor m., vozno blago n.

vprašanje n.

vprašati, po-

gospa f.

drzen, predrzen

predrznost f.

prost

kajpada, seveda, kakopa
petek m.

radovoljen, prostovoljen
neznan

žreti (žrem), požreti
razveseliti
prijatelj m.
prijazen
mirni čas m.
pokopališče n.
svež, hladen (fiiljl)
čelo n, ospredje n, prednja
stran f.

morgenS: zjutraj
balb: zgodaj
zjutraj
prej, poprej
pomlad f.

čutiti, jtd) — počutiti se
vesti, voditi; voziti, peljati

vodja m.
napolniti

121

fiir

Siifi

ŠuŠPfab

gu|fo|le

Suftec

gutterfantnier

fiittent

ghttertrog

©abel (@fž=)

©aitg fge^ett)

©ang (im $auž)
gonj (©igeiifcfjnftžiDort)
gonj (Umftaiibžtoort)
gav

©aniifou

gnrftig

©nrten

©affe

©flflfjnitž

©ebaube

gebett

©ebirge

©ebijž bež 3<iitmež

gebogen

geboreit

gebrnitcfjeit

©ebitv

©ebanfe

©efntjr

gefaljrlirf)

gefaKen

gefangen

©efaitgener

©efajj

za

noga f.
steza f.
podplat m.
krma f.
fiupa f.
krmiti
žleb m.

<$S.

[ vilice f. pl.
j hod m., hoja f.
hodnik m.

I ves, vsa, vse; — cel
| popolnoma, prav
prav

posadka f.
grd
vrt m.

! ulice f. pl.

gostilnica f.

[ poslopje n.
dati

| gorovje n., gore f. pl.
J brzda f., uzda f.
upognen, sključen
rojen

rabiti, upotrebovati
pristojbina f.
misel f.
nevarnost f.
i nevaren
]  ugajati, všeč biti
ujčt

| jetnik m.
posoda f.

— 122  —

©ffedjt

®efect)t§ix(>ung

gegett

©egeub

©egiter

gefjeu

ge£)orct)eu

getjovfam

©eliinbe

flelb

©elb

©elegenfjeit
gemeiit, gerobtpilid)

— liiebrig, fct)lerf)t

©enteinbe

©emeitibefjauS

©emeiiibeoorftefjer

©ernitfe

gennit

genug

gerabe

gerabeaitS, bortuiirtš
geni

©erte, IReit*
gefdje^en
gejdjidt
©efd^iig

gefdjroiitb (Uuiftanbšiuort)
®eie(j

@efid)t, Stntlij}

©eftnlt, gorm

geftatteii

gefterii

geftern abeitbš
©eflvSiidj
gffiiiib
©etriinf

boj m., bi te v f.
bojna vaja f.

proti. k. do (»3tid)tung); zoper
(feinblidj)

kraj m„ krajina f., okolica f.
nasprotnik m., sovražnik m.
iti (grem mib idem), hoditi,
slušati, ubogati, pokoren biti
pokoren, ponižen
zemljišče n., zemlja f.
rumen
denar m.
prilika f.

navaden, preprost
malovreden
občina f.
občinska hiša
župan m.
zelenjava f.
natančen, točen
dosti
raven

naravnost naprej

rad, -a, -o

bič m., korobač m.

goditi se, pri- se, z- se

sposoben, ročen

top m , kanon m.

hitro, brzo

zakon m., postava f.

obraz m.

podoba f.

pripustiti, dovoliti

včeraj

sinoči

grmovje n.

zdrav

pijača f.

123

©etveibe

©eroalt

geroaltfant

©eroebr

©eroeljrfolbeii

©etrte^rgriff

©elueljrring

©eroidjl

©eroiiibe, ©d)taubem
gemifž, oljite gttieifel
gerobljneii
©etDofjnfjeit
gerobljnlicl)

©eroiiibe, SBblbtnig

gejiemen, ftct)

giegeii

©ipfel

©la nj

glaujeu

glanjeitb

©laž

glatt

glaubeti, meineit
gletdj

gleicb, fogleid)

gleidjmdfjig

gleičboiet

gleic^meit

gleicbjeitig

©lieb

©lieb (in ber Slbtljeilimg)

©lodEe

fflolb

golben

©ott

©rabett

©raben, geflmigž=

graben

©raž

žito n.
sila f.
silno
puška f.

kopito n, glavišče n. (puškino)
prijemek pri puški m.
obroč pri puški m.
teža f.

vijak m., navoj m.

gotovo, brez dvojbe, izvestno

navaditi

navada f.

navaden

obok m.

spodobiti se

liti, nalivati

vrh m.

lesk m., blišč m.
svetiti se, bliščati se
svetel, blišoeč

steklo n., kozarec m. (Xrin lglaž
gladek

meniti, misliti

jednak, enak

takoj, hitro

jednakomeren

prav toliko

prav tako daleč

sočasen; ob jednem (času)

člen m.

red m., vrsta f.
zvon m.
zlato n.
zlat
Bog m.
jarek m.
okop m.

kopati (kopljem)
trava f.

124

iz lepa.

125

Saitbluttg, £ljnt

t anbpferb
anbfdiut)
ftaubtud)
fimttg, SJIbtjoiig
Ijattgen (nn etron§)
Ijangen (an beii 51«gel)
Ijart

Ijnueu, be»

Ijaueu, fdjlagen
$aufe

£)8ufig

fpaupt

Šmuptftrafje

tpauptroactie

|»ang

§au8frau

©auSljerr

§aut

ftebebaunt

Ijeben

©ebjeug

§ede, lebenbet ^auit
fteer

Iteerfiiljm

tjeftig

ljeiten

§eimat

Ijeitateit

Ijeijj

beifen, neniteii
tteifeii, fid) nemieit
tteijeu, etrt=

§eijfjoIj

®c(b

l)elfeit

dejanje n., ravnanje n.

povodnik m.

rokavica f.

brisalka f.

reber f., brežina f.

viseti

obdsiti (na kljuko)
trd

tesati, obdelati
tepsti (tepem), biti (bijem)
kup m., tolpa f. truma f. (.§eer-
$aufe)

velikokrat, mnogokrat
glava f. (Sopf), naSelnik m.

(gliser)
vilika cesta f.
velika straža f.

hiša f., ti adj —  domov, ju —
doma

gospodinja f.
gospoddr m.
koža f.
vzdigalka f.
vzdigniti
vzdigalo n.

živa ograja f., plot f., sefi f.
vojska f., armada f.
vojvoda m.
silen

ozdraviti, zaceliti (bon SBunben)

domovina f.

oženiti se, omožiti se

vroč

imenovati, zvati (zovem)
imenovati se, zvati se
ktiriti, za-
drva n. pl.

junak m., korenjik m.
pomigati

126

beti

§elm

§emb

£>eiigft

ber

fjerab

ftern uf

Ijernuž

berbriiigeu

Sevbft

§erb

Ijereiu

■terc

beriibev

berum

beruuter

§erj

$>eu

beuer

lieute

beute friib

beute abeubž

beute Sftadjt

beutig

|)teb

bitr

§ilfe

šimtnel

biu

tjinob

biuauf

tjinauS

biiibent

£>itiberni3

bineiii

biuteu

biuter

§irt

biffen

svetel

šlem m., čelada f.
srajca f.
žrebec
sem

(sem) doli
(sem) gor
(sem) ven
prinesti
jesta f.
ognjišče n.

(sem) noter
gospod m.

(sem) na to stran

okoli, okrog

(sem) doli

srce n.

seno n.

letos

danes

davi

drevi

nocoj

denašnji

mah m., udarec m.
tu, tukaj
pomoč f.

nebč n. (©eiiitib nebesa)

tja

dol

gori, kvišku
ven

zavirati, zadržavati

zadržek m, ovira f.

noter

zad(ej)

za, zad za

pastir m.

razpeti (-pnem)

127  —

£>i&e

l)OCl)

l)0d)ftenš

hoden

§of

|iS£»e

gobcih faiferlidje
§ol)ltoeg
bolen, ettnǤ

©olj

tjolserit

Ijorctjcn

bSren

§oni ($rompete)
|o(e

§''f

Šufbefdilng

§ufcifen

§itf im gel

ipiigel

|imib

$uuger

bungrig

Sjut

.ftiitte

gmntet'

inbent

Ignfanterie

§nfanterie«9leginieiit

^nfniiterift

Šnijabev

3nBalt

ittuen

inšbefottbere

Šnfpection

vročina f.
visok

naj več, k večjemu
čepeti, počeniti (nieberljocfeii)
dvor m.

višava f., višina f.
vrh m. (©ipfel)
cesarska visokost
sotčska f.

iti po kaj, prinesti kaj

les m.

lesčn

poslužati

slišati

trobilo n.

hlače f. pl.

kopito n.

podkavanje n.

podkev f.

podkovnik m.

hrib m.

pes m.

lakota f.

I lačen

1  klobuk m.
koča f.

3.

zmirom, zmirej, vselej

v tem ko, dočim

pešci m. pl.

pešpolk m.

pešec m.

lastnik m.

vsebina f.

notri

posebno

nadzorstvo n.

128

3iifpectioiižbienft

§iiii)ectioiišSofficier

Šiifprctor

iiijpicieren

inftcmbfjalten

irgenbeitt

irreit

3 a

jogert

Sager

3ager=®atait(oii

3afr

3afjr, baš fjeurige
3atjv, baž tiorige
3o5)r, baž nacjjfte
jatirig, einjaljcig

je

jebenfattš

Sebermnmt

jebežmal

jeboct)

Sentanb

jefet

3ugenb

jung

ffaffee

Jiaffeefjauž

faljl

lab«

jtoijer

Snijernblet

Sfnijerin

Staijerljauž

nadzorna služba f.
nadzorni častnik m.
nadzornik m.
ogledati

v dobrem stanu ohraniti
neki, nekdo
motiti se

3 (i).

da

lov, m,

loviti, poditi (bnt>on>), zapoditi
lovec m

lovski batalijon m.
leto

tekoče leto; — letos
lansko leto; — lani
prihoduje leto
leten, jednoleten
kdaj

vsekakor

vsakdo

vsakrat, vselej
vender, pa, ali
kdo, nekdo
sedaj, zdaj
mladost f.
mlad

kava f.
kavarna f.
gol

čoln m., ladja f.
cesar m.
cesarski orel m.
cesarica

cesarska rodovina f.

129

cesarstvo n.
tele

! telečje meso n.
vapno n.
mrzel
mraz m.
tovariš m.
česalo n.
boj m.
bojevati se
top, kanon m.
strel iz topa
pisarna f.
kapa f.

krtača f.. — krtačiti (mit bet
Snrbntfctie pitjjrn)
zemljevid m.
krompir m
sir m

kasarna f. vojašnica f.

omara f.. kosten m.

mačka f.

žvečiti

kupiti

trgovec m.

komaj

grlo n., golt m.
pomesti f-metem), pometati
smeti f. pl.
klin m.

nobeden, noben,
nikakor ne
znati, poznati
znanje n.
znamenje n.
ječa f.

jedernato milo n.
sveča f.
kotel m.

9

130

ffittie

Siitb

Hiim

Širclje

Sivci) fjof

Sirjctje

Slage

flageii

fleuen (an ettnnž)
Slee

Sleibimg

Slei&erbiirftc

Sleie

tleiii

Sleingelb

Sleingerueljrfeuer

Steinigfeit

Iletiern

flopfeii

ffiluft, @rb=

Stiabe

Slinit

f nalleit

fttopp

Snecljt

Suie

fiiieen

Siiocfjen

SnBbel

Snopf

tnijpfeii

Suoten

Rod)

fodjeii

SocligefcE)irt
Soffer
Rot)l
Robi e

veriga f.

otrok m., dete n.
brada f.
cerkev f.
pokopališče n.
češnja f.
tožba f.

tožiti, zatožiti (ber=)
lepeti, držati se
detelja f
obleka f.
krtača za obleko
otrobi m. pl.
mal, majhen
drobiž m.

streljanje s puškami
malenkost f.
plezati, lezti

trkati, potrkati; — izprašiti
(Sleiber)
prepad m.
deček m., fant m.
pok
pokati
ozek, tesen
hlapec m.
koleno n.
klečati
kost f.
cmok m.
gomb m.

zapeti (su>), odpeti (aitf»)
ožel m.
kuhar m.
kuhati

kuhinjska posoda
skrinja f.

zelje n., ohrovt m.
ogel m.

131

Solbett, ®elue()r«

Sotbeiiabcuiibuug

Kolbenfjalš

fomnieit

fomnieu, unije*

Souig

fontfllicf)

Kbnigreid)

fbmieit

Sopi

Kopfbebecfmig

Sopffjnar

Sopfpotfter

Sorb

Korper

Soft

fofteu (©efclmtarf)

fofteu (nn (SJelb)

Kott)

fotffig

ffio^e

Sraft

fraftig

franE

Kranfe, bet;

&ranff)eit

Kraut

Kreibe

Streiš

Kreižbogeit

Srenj

Struj, iiber’ž

frtecljen

Krieg

Srieg?artife[

Srieget)afeii

Srippe

Krone

kopito n.

kopitova okroglina
kopilov vrat
priti

(pri-) bližati se
kralj m.

kraljev, kraljevski
kraljevina f

moči (morem); utegniti (geit
Ijabeu;
glava f.
pokrivalo n.
las m. lasje
vzglavnik m.
koš m.
telo n.
hrana f.
pokusiti
veljati
blato n.
blaen
plahta f.
moč f.

močen, krepak

bolen, bolan

bolnik m.

bolezen f.

zelje n.

kreda f.

krog, okrog m.

lok m.

križ m.

križem

lezti, laziti

vojska f., boj m.

vojni član m.

vojno pristanišče n.

jasli f. pl., žleb m. ($rog)

| krona f.

9 *

132

Intmni

fcumnif^IieReit
Stciimmuiig (bev Strahe)
ffiitcbe

Studjengeratf)

ffiiid)engefcf)iiT

Siic£)eiii)ert'

fiugel

ftui)

J?ut)fjaar

tiiJjt

Stufuruj

fitmmeni, ftd)

®uubmacf)ung

Sunbfdjnftev

Jiinftig

itupfer

fupfern

tui-g

{urjen

furjlid)

Silfte

Kutfdje

Stutjdjer

Sadjeu

Mabeti, genfter*

Inben, nuf=

labeii (©eroeljr)

Sabung (®cfcbu$=)

iiage

iiager

Sagerplag

Sagerroacpe

Šaib

Sanmi

Sanb

kriv

skolenčiti

ovinek m., zavoj m.
kuhinja f.

kuhinjska priprava f.
kuhinjska posoda f.
ognjišče n.
krogla f.
krava f.

kravja dlaka, arovica f.

hladen

koruza f.

brigati se, skrbeti
razglas, oglas m.
oglednik m.
prihodnji
baker na.

bakren, bakrena, -o.
kratek

krajšati, skrajšati
nedavno

primorje n., breg m.
kočija f.
kočijaž m.

8.

smijati (smejem) se
naoknica f.
naložiti, nalagati
nabiti, nabasati
naboj m.
položaj m.
tabor m.
taborišče n.
taborska straža f.
hleb m.
jagnje n.

zemlja dežela f. (firom,

91eidj), kraj m. (@e6iet)

133

134

Seibel

SeibeJiibung

Seidje

Seidjeitbegaiignid

Ieid)t

leib

leiben

(etfjen

(etueii, nuš Seimuanb
Seintud)

Sdutocmb

leiten

Seiter, bie

Seiteitongeu

iieitfetl

Seituug

lerneu

lefen

legter, »e, =e§

lejjteitš

leuc^teu

leugueu

Seute

lict)t

Sidjt

liebeit

Steb

lieferit

liegen

Sinbe

Stuie

(inf

liuftš

boben

Sod)

SSffel
Sol) n
lo^neu

prsnik m.
telovadba f.
mrlič m.
pogreb m.
lahek
žal
trpeti
posodili
platnen
rjuha f.
platno n.

voditi, vesti (vedem)

lestva f.

lestveni voz

vaje f. pl., vajeti pl.

vodstvo n.

učiti se

brati (berem), citati
zadnji, -a, -e
zadnjič

svetiti, posvetiti

tajiti

ljudje m.

svetel

luč f.

ljubiti

pesem, pesen f.

dobaviti

ležati

lipa f.

črta f.

lev

na levi strani (too); na levo stran
(roofjitt)

hvaliti, pohvaliti
luknja f.
žlica f.

plačilo n., povračilo n.
poplačati

m

Sftndjeit
SKadjt
9Jtdb1ien
fflfngajin
'JJtageii
mager
maslen
'JJtatjIjeit
motjneit
SOtdfpie
SJtaiš
9Jtajeftat

mmt

maitdjmal
SOfnim
momiigfacf)
iUtaimjdjaft
Sttantcl
SOtnrft
SOtnrftflecfen
SJtnrftf)
mat(rt)ieren
SOtajj
nifi&tg
'JOtaft
SKaterinl

delati, storiti, narediti, napraviti
moč. oblast f.
deklica f.

skladišče n , shramba f.

želodec m.

suh. slok

mleti (meljem)

pojedina f.

spomniti

griva f.

turšica, koruza f.
veličanstvo n.
fietje ©ette 42.
časih
mož m.

raznovrsten, razen
moštvo n., vojaki m. pl.
plašč m.
semenj m.
trg m.

pot m. f.. marš m.
hoditi, stopati, korakati
mera f.
j zmeren
jadrenik m,

I roba f.

136

137

139

nicfjt

nidjtS

itir

uieber, niebrig

nieberlegen

3?iebeiuiitj

nientanb

ltirgciibS

uotjjtnalS

■Koti)

niitfjig

notfiig feiit

M

Simmner

mm

mir

SJujš

3!utt)

9higen

liiiglicf)

mijjtož

DBerarm

Dbpibefeijl

Oberftčicfje

Dbertorper

Object

Dbft

obet

Dd)§

Dfeit

ojfeit

Offtcier

offuen

ofr

Dlir

Dl

ne

nič

j nikoli, nikdar
nizek, majhen, mal
položiti
nižava f.
nihče, nikdo
nikjer

se jedenkrat. iz nova

potreba, sila f.

potreben

(po-)treba biti

ničla f.

številka f.

zdaj, tedaj, pa.

le, samo

oreh m.

draga, roja f

korist f.

korislen

nekoristen, brez prida

0.

nadkomolec m.
nadpoveljstvo n.
površje n.

život m , gorenje telo n.
predmet m.
sadje n.
ali

vol m.
peč f.

odprt; odklenjen (anfgejpamit)
častnik m.

j odpreti; odkleniti (aufjperrfii)
često, mnogokrat, večkrat
uho n.
olje n.

140

141 —

^flidjtetfuttuiig

iPfropf

3Stomiier

SJStaiife

plattfelit

^lanfter

5PH

plojjlid) (Uniftniib^iuort)

'jlolfter

'ISofteii

ijlreiš

fBriefter

SProfeffton

ipromenabe

ijlulber (Srf)iej;=)

pujjen

^ltger

Ouavtter

D-uattiermncljer

Cluelle

quer

Ouerftange

cjiteritber

Ouittung

SHab

ilfabbiidjfe

Slabteliie

!)iab(peic6e

Stabjpur

Stciljmen

Stanb

9tang

SHnpport

izpolnjevanje dolžnosti

zamašek m.

okopnik m., pijonir m,

deska, planka, ograja (f.) iz desak

streljavkati

streljavkar m.

mesto n., prostor m.

nenadoma, zdajci

podvzglavje n.

mesto n. ($Ing), stražami. (iBodp)

cena f.

duhovnik m.

rokodelstvo n.

izprehod m.

smodnik m.

snažiti, Cediti

snažitelj m.

£ 1 .

stanovališče n.
nastanitelj m.
studenec m.

vprek, povprek, križema
prečnica f.
povprek
pobotnica f.

9t.

kolo n.
pesto n.
platišče n.
prečka f.
kolovoz m.
oklep m.
rob, kraj m.

red m., prednost f. (95or=)
poročilo, naznanilo n.

142

143

144 —

145

146

[d)tecf)t

fdjleictjen

fdjtiefsen

©d)li£

<3ct)Iof§

©djloffer

©d^IufS

©ctjliiffel

fctjmal

©ctjuialj

fcbnteidjelii (bem i|$ferbe)

<3cl)mieb

©djmiEbe

fdjmiebeit

jdjmiereii

©d)mu^

fdjmufcifl

Sclpialte

©ctjiiee

©djueibe

fct)itf i&en

©ctgteibev

Hjtieien

jcfjuetl

@c£)iiuv

©djmtvrbnrt

fcljoii

ftboit

fdjoiten

SdEiopf

©cf)rau(je

{cfjimiben

©ctjrnubeiiflaiig

fdjrecfeii

frfjreiben

fdjreieii

@ct)ritt

slab

lezt

zapreti, zapirati
razpor m.
kljueanica f.
ključaničar m.
konec m.
ključ m.
ozek. tesen
maslo n.

laskati se (komu), gladiti

bolečina f.

kovač m.

kovačnica f.

kovati (kujem)

mazati, po-, na-

nesnaga f.

umazan, nesnažen

zapona f.

sneg m.

rez, ostrina f.

rezati

krojač m.

snežiti; ež jdpteit sneži ober
sneg gre
hiter, brz
vrvca f.

brki m. pl., mušlace f, pl.

že, uže

lep

varovati, gledati na (mit 2lccuj.)

čop m

vijak m.

viti (vijem)

zavoj m.

ustrašiti, splašit i
pisati (pišem)
vpiti (vpijem), zavpiti
korak m.

147

148

©olbat

folten

lomit

©ommer

(onbern (SBiubuitgčiuort)

©onne

©omitng

fonft

©orge

forgen

iorgfčiitig

fooiel

foraeit

foroot)! — al§ and)

©b-tgat

©bafjer

fpannen

fpnreit

(pat

©bnten

fba^iereji

©pa^ierritt

©bed

©beidje

©b^ife

(beiien

jberreit

©perrlette

©btegel

ib tele it

©bielraum

©bintteitgettjebe

©bioit

ibioitieren

©pital

ibife

©pi&e

©boru

©ptadje

vojak m.

imeti (imam), treba je, potreba je

torej, tedaj

poletje n.

ampak, temveč

solnce n.

nedelja f.

sicer, drugače

skrb f.

skrbeti (-im)

skrben, prizadeven

toliko

tako daleč, kolikor

i—i. ne samo — ampak tudi

vrvca f., motoz m., špaga f.

oglednik m.

napeti (-pnem) razpeti

hraniti, sčediti, varčno ravnati

pozen

lopata f.

(iz)prehajati se
izpreježa f.
slanina f., Špeh m.
prečka f.

jed f., hrana f , živež m., krrnaf.
jesti (jčm), kositi (511 9 Jžittog)
zapreti (-prem), zakleniti
zavora f.

ogledalo, zrcalo n.
igrati se
prostor m.
pajčevina f.
ogledtih m.
ogledovati
bolnica f.
oster
ost f.
ostroga f.
jezik m.

150

151

152  —

153

155

iiberjieljeit

iibtirt)

»brig

Ubung

llfei'

Ulji

umbrefjeu

itmfaflen

Umfoug

umfaffeii

Umfflffuiigžmnuer

Umgebuug

umfjer

umfjiifleit

uuifeljreu

unifattetn

Umfidjt

umfoiift

umfpanuni

Umftanb

umftetieu (doii  SSiet))

iiinraerfeii

uuadjtfam

miniiftnubig

mibebtutenb

unbebingt

inibefamit

ltiiberoeglid)

uubraitdjbnr

mibiMitlid)

ltueben

uiieclaubt

unerfdjvodeii

ungefd()v, beitiiufig

migetmfš

Ungemitter

migleid)

prevleči

navaden

ostal

vaja f., vežbanje n.
breg m.
ura f.

obrniti (-nenr, zasukati (-sučem)

pasti (padem), zvrniti se (zvrnem)

obseg m.

obseči (sežem)

obzidje n.

okolica f.

okoli, okrog

ogrniti (-nem)

vrniti (-nem) se(riidfeljreii), nazaj
obrniti (-nem) se(ftd) umtueuben)
presedlati

opreznost, previdnost f.
zastonj, zaman
prepreči (-prežem)
stvar f.

crkniti, poginiti
zvrniti, prevrniti (-nem)
neskrben
nespodoben
neznaten, malovažen
nepogojen; —brez ugovora, biez
izjeme (Umftmibetoort)
neznan
nepremičen
neraben
nerazločen
neraven
nedopuščen
neprestrašen
blizu, okoli
negotov, dvojben
nevihla f, vihar m.
nejedndk

llngliirf

uiigtiict(irt)

Unfenntiii®

uuliingfi

umitbgltd)

umiotfjig

Unorbnimg

Uuredjt

Unfdjulb

liujcfjulbig

miterbringeu

uuterbeffen

imteieiuaitber

llntergebeuer

Untertjojen

llutertiefer

lluterlage

uiiterlaffeu

Uuterleib

Unterorbiiuiig

Untemdjt

unterrid)teii

mitei' f agen

unterfdjeibeu

Uiiterjdjieb

unterfdjieiben

Uuterfdjiift

uiiterftefjeu, (jemanben
untei ftetjeu, fiefe
unterftugen

Uuterfiiigmig

uuterfudjen

Unterfudpuig

mitertagž

Untertgaii

imtertmgš

uuuntgaiiglid)

nesreča f.
nesrečen

nezuanost f., neznanje n.
ondan, nedavno
nemogoč, nemožen
nepotreben, odveč
nered m.
krivica f.
nedolžnost f.
nedolžen

nastaniti, pod streho
spraviti
v tem
med seboj
podložnik m.
spodnje hlače f. pl.
spodnja čeljust f.
podloga f.
opustiti
trebuh m.
podredba f.

pouk m., poučevanje n.
poučiti, poučevat.
prepovedati
razločiti
razloček m.
podpisati (-pišem)
podpis m.

biti (sem) pod (mit (jtiftr.)
drzniti se

pomoči (-morem), pomagati (mit
$atit>)

podpora, pomoč f.

preiskati (iščem), pregledati

preiskava f.

podnevi

podložnik m.

po poti, spotoma

neizogibno

157

lumnterbrodjeii (Umftanbžtuort)

unOetbeffevlict)

uuDerldfšIid)

miDerfdjantt

miBerjugtid)

linuprfidjtig

untDofjl (eS  ift mir)

llvfjeber

Urlaub

Urlauber

Uvjarfje

Utjbtung

Urtt)eil

urtfjcileu

Snter

9?aterlanb

Sntertaiibžlifbe

Bevanbern

Sierdnberuitg

neranlnffeu

SJercinIo ffung

Berantiuorten, firi)

Berautinoitlid)

SBerbaub

Berbergeti

Bevbeffent

Betbengen, ficf)

Berbtegeit

Bevbieten

Berbiiiben

SScrbinbuiig

S8et6tiibung§liuie

Berbraudjeii

Š8ei bvedjen

Beibreilfii

neprenehoma, neprestano

nepoboljšljiv

nezanesljiv

nesramen

nemudoma, brž

neoprezen, nepreviden; neoprez-
nost, neprevidnost (»feit)
(meni je) slabo,
začetnik, vzročnik m.
dopust m.
dopustnik m.
vzrok m.

oče m
domovina f.
domoljubje n.
premeniti, izpremeniti
izprememba f.

provzroeiei, povod dati (m.®ntin)
povod, vzrok m.
zagovarjati, se
odgovoren
obeza f.
skriti (skrijem)
poboljšati, popraviti
prikloniti se
: skriviti

prepovedali (-povem)
obezati (-vežem)
zveza f.
zvezna črta f.
porabiti
hudodelstvo n.
širiti, razširiti

izvir m.

sodba, obsodba f.
soditi, razsoditi

158

Berbremteit

SSerbadjt

Berbad^tifl

Detberben

»erbteneu

SSevbieu ft

berboppeltt (Srfjuilte)

»erbre^ett

berefjren

ucreineii

Deceinseit

Oerfnuleit

berfe^leu

tterfolgett

Uerfiigen, oitorbiieu ✓

S8rrgangeiit)eit

uergebentl

uergeffeii

Drrgrojjent

Uertjaften

Skrtjatteii

a$eri)altiiiš

oerfjtiibern

»ert)oven

uerlaufett

SSecfauf

Dertetpt (Umjtaiibšloort)

»erftif)tai, ficl)

oevltivseii

Oeriaitgeu

»erUittgem

oerloffeit

Berliijžlid)

»erloutbarcii

oerleiten

Bfitefeii

zgoreti (zgorim), pogoreti
sum

sumen, sumnjiv

pokvariti

zaslutiti

zaslužek m. (bet —), zasluga f.
(baž —)

pospešiti se, podvojiti

zviti (zvijem)

častiti, spoštovati

združiti

posamezen

zgniti (zgnijem)

izgrešiti

gnati (ženem), zasledovati
(— dujem)

naročiti, ukazati (ukažem)

preteklost f., pretekli čas m.

zastonj

pozabiti

večati

ustaviti, prijeti (primem)
zapreti ( — prem)
vedenje n.
razmerje n

ubraniti, zadržati (— držim)

izprašati, zaslišati

prodali

prodaja f.

napak

prehladiti se

krajšati, skrajšati

zahtevati

podaljšati

zapustiti

zanesljiv

razglasiti, oznaniti
zavesti, zapeljati
prebrati (— berem)

— 159

Berliereit

Sevluft

Bermeijveit

Berminberit

nermitteln

SSermittlung

SSermSgen

uernagelii (§itf)

Bermid)la(figeit

Demic^tert

aSermmft

Bcrnuiiftig

Serorbmuig

tteipflegeit

Slerpfleguitg

SSerratl)

Benatbeii

SSerratljer

Bevridjteii

Smtcbtung

Benofteii

oerfommelit

SSeifanniitung

Berjaumen

Betfd)aiiseii, ficf)

aSerfcl)fut§ung

»erftljiebeii

»erfctjicben

9 Secfcl)tag

s8erfdjlu’f§

nerfd)iuinben

uerfbiiten

Bfrjgrecbni

SSei ftanb

uerjtdubig

nerftarfen

nerftrdeit

oerftefjeti

izgubiti
izguba m.
pomnožiti
zmanjšati

posredovati (— dujem)
posredovanje n.
premoženje n
zakovati

zanemariti, zanemarjati
uničiti

pamet f., razum m.
pameten
ukaz m.
oskrbeti

živež m., brana f.
izdaja f.
izdati

izdajalec m.
opraviti, storiti
opravilo n.
zarjaveti (— vitli)
zbrati (zberem
zbor m.
zamuditi
zagraditi, se
zagradat, okop m.
premekniti (premeknem), premi¬
kati

različen, razen
| zaboj m.

zaklop, zaklep m.
j izginiti (— ginem)
i zakesniti
obljtibiti
I pamet f.
pameten

ukrepiti, pomnožiti
skriti

j razumeti (— mem)

Berftopfett

SBerfud)

Berfucfeeit

uertbeibigen

SSerttjeibiguiig

Bertfjeileit

Sertiefung

Bertraueu

Sertrauen

nertrcibeit

Berunreinigen

uenirtf)ei(eu

Beriuarnen

uermeigern

iBertneiS

BertDenbeu

uertnuiiben

iilerjeidjtiiž

Berjeifjen

SBerftetlpmg

S8iet)

Biel

Bielleicbt

utelmef)r

Difitieren

SSoget

asoif

SSoKSfteb

®olf§fd)ule

Boli

BoHiiibeu

BoUfommeit

BBlIfianfig

Boraiigeljeu

Borbeigetjen

Botbereiten

S?or6ereitung

Borberfjanb

zamašiti m.
poskus m.

(po)skusiti
braniti
bramba f.
razdeliti
globina f.

zaupati, zanesti (— nesem I se
| zaupanje n.

1  spoditi, zapoditi
onesnažiti
j obsoditi
posvariti

odbiti (— bijem) odkloniti, ne
dovoliti

svarilo n.
rabiti, porabiti
raniti

spisek m.; imenik m. (9fameu$*)

odpustiti

odpust m.

živina f.

mnog

morebiti

temveč

o-, pregledati, preiskati!— iščem)
ptič m.

ljudstvo n., narod m (<3tatioii)
narodna pesem f.
ljudska šola f,
poln

(do)končati

popoln

popoln

iti pred kom. prednjačiti
mimo iti (grem)
pripraviti
priprava f.
za zdaj