Narodni položaj Slovencev v beljaški okolici. (Dopis iz Koroške.) Iz poročila občnega zbora BSiidmarkett izza leta 1907 je bilo povzeti, da se je na tem zborovanju glede delovanja omenjenega društva na Koroškem naglašalo, da največ pozornosti treba posvečati beljaški okolici in Borovljam. S tem so Nemci jasno povedali, kaj hočejo. Ustvariti hočejo v navedenih krajih močno nemško pozicijo ter na eni strani ižolirati Slovence v Zilski in Kanalski dolini od ostalega slovenskega ozemlja, na drugi strani pa zabiti močan klin med Rožno dolino in Podjuno. To je načrt, ki so si ga ustvarili Nemci za germanizacijo vse gornje Koroške in ki ga danes tudi vestno izvršujejo. In to s tem večjo vnemo, ker jim omenjena kraja nudita v ta namen tudi v tetitorialnem oziru ugodnosti in se zato nadejajo uspehov. Kakor hitro bi se jim ta nakana posrečila, bi Nemci takoj naglašali, da koroški Slovenci ne posedamo več kompaktnega ozemlja. In to bi bil začetek politiške smrti koroških Slovencev! Ako smo se namenili, da v naslednjem nekoliko orišemo narodni položaj Slovencev v beljaški okolici s posebnim ozirom na pogubonosno delovanje nemških raznarodovalnih društev BSiidmarke" in BSchulvereina", smo storili to z namenom, da slovensko javnost, posebno pa slovenska obrambna društva, opozorimo na nevarnost, ki nam preti v narodnem oziru v le-teh 'krajih, ter na žalostne posledice, ki bi zaradi zanemarjanja obrambnega dela z naše strani lahko nastale ne samo za beljaško okolico, ampak za koroško Slovenstvo sploh. Najhujši pritisk sloni danes na južni strani Beljaka, to je v občini Bekštanj, ki je ena največjih, če ne največja občina na Koroškem. Občinski odbor je v rokah najbolj fanatičnih nemško-nacionalnih priganjačev; Slovenci nimajo nobenega odbornika, dasi je bila občina še pred 6 leti v slovenskih rokah. Kako pristransko postopa ta nemško-nacionalna klika v občini, o tem nam govori najbolje zadnje ljudsko štetje. Leta 1900 so našteli v tej občini 3370 Slovencev in le 295 Nemcev, a zadnje ljudsko štetje izkazuje že okrog 1650 Nemcev, ki jih pa je v občini kvečjemu 800. (Neki števni komisar je n. pr. opisal za Nemca vsakogar, ki je izjavil, da zna nemško). Svojih privržencev si vzgaja nemškutarska stranka po največ z nemško-nacionalnimi časniki ter z demoralizacijo ljudstva, ker Nemci pač dobro vedo, da le preko takega ljudstva lahko uresničujejo svoje načrte. BŠtajerca" in BBauerzeitung" pošiljajo v le-te kraje v naravnost ogromnih izvodih, in sicer večinoma brezplačno. Tudi je BSudmarka", kakor poroča BSlovenski Branik", v aprilovi številki t. 1., potrosila ogromne svote denarja za osvojitev Bbedrangten Bodens"; izdala ni namreč v enem letu samo za beljaško okolico nič manj nego 87 000 kron. od katerih pripada na Bekštanj 47 000 K. To pomenja mnogo! »Siidmarka" ima nadalje v evidenci vse posestno gibanje. Ob vsaki priliki izkuša zvabiti Nemce v te lepe kraje; posebno žalosten pogled se nam nudi v tem oziru ob Baškem jezeru, kjer so najlepši kraji malo* dane že vsi v nemških rokah. Toda ti ljudje niso bogve kako mirni sosedje, ampak kažejo pri vsaki priliki svoje nemško nacionalno mišljenje ter nastopajo često kakor najagilnejši pionirji prodirajočega Nemštva. Tako so ustanovili v bekštanjski občini že dve podružnici BSudmarke" (v Bačah in na Brnci), ter schulvereinsko podružnico v Mlinarah, ki se vse vzdržujejo večinoma s slovenskim denarjem. Poleg BSiidmarke" je tudi BScbulverein" pridno na delu. V Vodičji vasi je zgradil prvo nRossegger-Schule" na Koroškem, ki jo pa vzdržuje občina. Značilno na tej stvari je, da so za novo šolo po nepotrebnem ustanovili nov šolski okoliš ter so na ta način Roseggerjevi šoli zasigurali zadostno število otrok. V tolažbo pa nam je, da namerava Ciril-Metodova družba ustanoviti v Vodičji vasi slovensko šolo in je v ta namen že pred dvema letoma nakupila stavbišče ter izvršila vse predpriprave za stavbo, a se je stvar zavlekla do danes zaradi protesta občine proti stavbinskemu dovoljenju okrajnega glavarstva. A tudi vnaprej ni upati, da bi se stvar rešila gladkim potom, ker bodo Nemci pač z vso silo hoteli preprečiti ustanovitev slovenske šole. Zato bodo morali od slovenske strani nastopiti z vso energijo, da pridemo do svojih pravic. Take so razmere v Bekštanju in nič boljše v ostali okolici, razen v občini Vernberg, ki je danes še v slovenskih rokah. Treba bo zastaviti vse sile, da s sistematičnim in vztrajnim delom popravimo, kar se je zamudilo doslej. Koiiec naj bo enkrat sramotnemu hlapčevanju! Slovenec naj bo na svoji zemlji svoj gospod! — Ni li pa temu vzrok mlačna in klerikalna politika voditeljev koroškib Slovencev?!