ZA NEKAJ VEČ KOT
g na dar ^ \te . . .
"GL.^ A. R O D A"
PO POŠT*	<*VST NA DOM
(iivirnAi se V*^	praznikov)
ČITAJTET KAŽ ^VDANIMA
----tP 0>--
GLAS
No. 10
:T ("V. 10 —
hiK liil
- list slovenskih dtltreer r Ameriki -
Reentrrrd a» S^nnd Člana Matter September 25th 1940 »t the Post Offle« at New \oriu N. YM under Aet of Cencrcoa af March W, 1871.
Tel: CHelsea 3.1242
A wm HALF WON .. ..
1
LETNIK UIT.
MONDAY. JANl'AKY 15, 1945 — PONEDELJEK, 11. J AKT'A RJA. 1945
Piva ukrajinska armaria manšala Ivanu S. Koneva jo oddaljena od K rakova samo še niilj, jo presekala Krakov-Varšava železnico in razdelila nemške armado v osrednji in jugozapadrii Poljski. Rusi so v darili <-ez X i do, ki jo Še ocli-tia večja naravna ovira prod Nemčijo, na ^»7 milj doltri fronti in so osvobodili nad 1*00 me>t, trgov in va*».
Obeiuin ]>a ^ovjet^ko vrhovi!« poveljstvo potrdilo nom-šk o por« i I o o novi ofenzivi v južni ( VI »o slovaški ter je naznanil^ zavzetje Lueeneca.
Dve ofenzivi v osrednji Poljski >ta č» 'trti in prti večji napad »idnjih 4S ur.
Berlin j>>roča, da Ru*i napadajo ob Narevi tvorno od \aršave. Ob Meni ("asu uern-ška radijska |K>staia naznanja, da m» l?np«i vda ril i s svojega o-l>orišča ob zapadnom bregu Vislo od Magnu*zewa, .13 milj južno od Varšavo in nasproti
Z BOJNE FRONTE
Američani
napredujejo
na Luzonu
NOVA RUSKA OFENZIVA
Rusi so \ soboto pričeli dve novi ofenzivi > osrednji Poljski južno in stvarno od Varšave in so napredovali 17 milj. 6<M) milj dolga fronta od Baltika do Budimpešte je vsa v ogli ju tretji dan ruske zimske ofenzive. Berlin poroea. da je samo v osrednji Poljski v ofenzivi 600.000 ruskih vojakov in nemški radio pravi, da rdeea armada sedaj ne namerava samo osvajati ozemlja, tem ver konrati vojno.
&
EXTRA WAR BONDS
Kralj jPeter kij ubuj e
Vsled izjave kralja Petra v eetrtek v kateri je zavrnil predlog za re-gentski svet; je med njim in njegovo vlado nastal impasse (nespo-razumno razmerje) in eelo zadevo, tako izgleda, bodo morali rešiti "trije veliki"" na svoji priliodniji konferenri.
Ameriški vojak na straii na nekem novovrstnem tanku.
Pulawyjn, <36 milj jtigozapa-dno od Varšave.
Berlin daljo naznanja, da *o Rusi pričeli močno ofenzivo na 10 milj doltri fronti mod Altenrodo in Schlossbergom ob
vzliodni moji Vzhodno Prusi-
j«'.
Tako berlinski kot moskovski radio sta včeraj vos dan naznanjala mogočno ofonzivo maršala Koneva, tekom katore Rusi prebili nemško črto, napredovali 17 milj v *J4 u-rali in raztegnili svojo fronto od .'»7 na (i."> milj. Odbili so več sovražinh napadov s tanki in motorizirano infanterijo. Rusi -o razbili 41 nemških tankov >amo na enem kraju, na drugem pa so pohiii JfKH) Nemcev. Moskva poroča, da jo bilo v
treh dneh vjotih nad 0000j SE POGOSTO SPOPADAJO
NVnieev
prva beloruska ajjuadk Jnuša-la Roko>ovskega pričela napadali južno o«| Varšave in bo najlaže obšla Varšavo in pri tem pomaga armadi maršala Koneva.
Sedanja ve.li.ka ruska zimska ofenziva jo mita tu'no p<» strategiji, ki so jo pred vi-e kot onim letom določili v To-ho.raiiu predsednik Roosevelt, Stalin in Churchill. Tedaj jo bilo določeno, da bodo zavetniki prireli vda rja t i na Nemčijo vseh strani.
Pri vsem tem pa so gotovi krogi jeseni in skozi zimo nestrpno čakali, kdaj bodo i
pričeli svojo zimsko ofe-jzivo, katera jo bila odlašana skozi voo mesecev. Kdaj bodo Ru<i vda ril i na Poljskem? To je Ivin vsakdanjo vprašanje.
Sredi deeembra jo M«>\-\-a o-bvostila svoje zaveznico, kdaj približno ho • pričela svojo o-tenzivo. Pričeti bi se imala o-koli 1. jamrania, toda na Polj-sk<Mii -e je nepričakovano pričel tajati leti. Ofenziva je morala zaradi te£?a biti odložonri za deset ali petnajst dni. In včeraj je maršal Stalin nazna— da se je velika zimska e-fenziva pričela.
ni
STRAŽE NA ITALIJANSKI FRONTI
Amerikanci so vdarili čez reko A^no in postavili močno oporišče.
<>ta pri Agno je dosledna obrantbna črta za Japonee. A-inoriicanei pnnlirajo v petih smereh in m> napredovali 2 do -0 milj ter so potfedišiili svoje oporišče ob o!>ie/jij 11;1 -(..') milj.
Xa;jveč so Amerikanci na-predelovali na svojem desnem krilu, kjer napredovali 1'.) milj tvh cesti At. 1:I, ki pelje proti Manili, drugi oddelek pa .ie prekoračil Ajrno na kraju -- milj od obali. Za Airnom se razprostira obsežna planjava, široka "»0 milj. in so -pušča proti Manili. Ta planjava jo zelo prikladna za bojo s tanki in infanterijo.
MaeArthur <je poslal v boj infanterijo s tanki, io<1a ja-ponski odpor jo še vedno sla- j »vanje boten, razun na severu, kjer s(i Japonci v morali zavzeli močne po^tojairko. Ob reki A-jrno MaeArtiiur zelo previdno prodira, boječ so sovražno pasti. Mao Arthur so ima odločili, ali naglo vdaji proti jugu v smeri proti Manili, ali pa prodira počasi in previdno, dokler se sovražnik ne pokaže in no bo pripravljene nobene pasti.
Kralj Peter je naravnost zavrnil poboje sporazuma mod dr. Subasireni in maršalom Titom, toda vaIda je izjavila, da to še ni zadosten povod za njen odstop. Vlada noče vstva-riti kakih težkoč, vsled katerih bi prišlo do kakega nesporazuma mod tremi velesilami.
Xavzlie silno močnim protinapadom se Rusi stalno bližajo Kielcem, kjer so stoka devet železnic in cesti. Zavzeli so Radomioe, 8 milj južno od Kielee. Prebili so važno železnico med Sobkovom iti Miaso-vo in zavzeli vas Brzoiji in presekali Kielee-K rakov železnico.
V Budimpešti se poulični boji nadalitljejo in armada maršala Malinovskoga jo včt . raj zopet zasedla 200 nadalpiili ti lie in vjela 250() Nemcev in Madžarov. Zavzeli so vzhodno
Vs|e<l snoga in zamrznjenih cest na celi italjanski fronti ni nikakih večjih bojev, tom-ve<" pride samo do kakih spopadov iiumI stražami. Xa fronti pete armade so se straže posebno pogosto {spopadle, sovražnik pa je včasih oddal tudi kak strel iz topa.
Xemški vojaki imajo bole lini forme, ski je in snežene čevlje. Posebno vroči spopadi mod stražami so bili v okoliei Monte (Jrande, Rivola in San rioinonto, jugovzhodno od Ro-loirne. Ena nemška straža jo
šla iz Xorvesko. Xo-k ujetnik jo povedal, da je Ilitlor ukazal, da se mora >l>ojna črta ob reki Renu držati za vsako ceno. Sedaj je prvič izkazalo, da i-ma foldmaršal Kesselring tudi divizije iz X'orvoske, medtem ko je bilo prej znano, da jih je dobil iz južno Francijo in iz Jugoslavije.
Viharji zadržujejo fcoje v Italiji
Xa fronti zavezniške pete armade, kot poročatjo, danes, so zaradi sneženih viharjev, ki bo do najbrže držali še nekaj dni, odhajale samo straže na poiz vodo vanje. Xa j važnejše delo vojakov je, da zavarujejo svoja bivališča proti mrzlim vihar-jom.
Včeraj jo bilo izdano najkrajše poročilo o italjanski fronti in se glasi: Fronti pete in osme armade sta bili mirni. Vsled viharja so aeroplani priklenjeni k tlom.
Pristaši maršala Tita so mnenja, da se morejo poslužiti te priložnosti	opravrčbo,
da se rešijo kralja in prevzamejo vlado Jugoslavijo, ki jo že v resnici imajo v svojih rokah. Pri tem pa se hočejo samo ozirati na željo Anglijo in Združenih držav, da so v bodoči jugoslovanski državi zajamčeno popolno pravico Srbijo, katero zastopa kralj.
Takoj prihodnji dan je imel jugoslovanski katbinet svojo sejo, na kateri je prišel do zaključka, da .kraljevo naspro-ni tako veliko, da ga ne l»i bilo mogoče s pogajanji poravnati.
Kralj Peter je svojo izjavo podal popolnoma -samostojno —seveda in nasvet svojih M'l skill svetovalcev — ne da bi so bil prej posvetoval z angleško in ameriško vlado. Kralj se jo skliceval na svo-
KRALJ PETER POSKUŠA DRŽAVNI UDAR
London, 11. januarjo (ONA) — Tukajšnji krogi jugoslovanskega osvobodilnega pokreta obtožujejo d?nes zvečer kralja Petra, da je nameraval izvesti danes pravcati državni udar. Omenjeni krogi nagla šajo, da se je njegov načrt le radi tega izjalovil, kei tajnost ni bila uspešno varovana. Dejstvo je, da je kraljeva o-
koliea — ne da bi bila stopila v zvezo z Subašičevo vlado— sklicala v kraljevem uradu o-!>oldne veliko število časnikarjev, kjer so pričakovali, da bo kralj Peter brez vednosti predsednika vlade ali drugih ministrov podal javno zahtevo, da mora on sam nastaviti in izbrati regenta. Ta izjava je i-mela zahtevati tudi, da se o-meji zakonodajno oblast hovb vlade, dokler no bo izvoljena ustavodajna skupščina in tla mu mora biti dovoljeno, na koncu koncev, da so vrne nazaj v domovino.
Xa stotine razburjenih časnikarjev je moralo čakati več kot dvajset minut, nakar je prišel kraljev tajnik in jim povedal, da se je pojavila v zadnjem trenotku '1 nova okoliščina", radi katero bo pričakovana izjava zakasnjena za nekaj ur, tor da najbrže ne
jo pravice kot ustavni vladar,
toda njegovi nasprotniki pro- bo podana V toku dneva t. temu ugovarjajo, češ, da jej Glasom zanesljivih i>odat-Krah s svojo izjavo kršil ju- kov jo imela ta izjava, katere goslovan-sko ustavo, ki zahte- namen je bil, da popolnoma va, da mora vsako kraljevo odbije, v celoti ali pa deloma,
invnn r/|ilI'A nmfmc.U;	.. : ------1
javno izjavo podpisati saj on minister.
Kralj so z dr. SuibaŠičom že ' ni posvetoval tri tedne in posebno so povila rja, da se ni posvetoval s svojimi 4'ustavnimi svetovalci", to \io s kabinetom.
Z ozirom na položaj ima dr. »Subašič tri pota, kako rešiti zadevo: 1. da premeni sporazum z maršalom Titom, da bo po volji kralja; '2. da irro dalje ]>o sporazumu, no oziraje se na
železniško poslajo Keloti, v. dijbila pregnana severno od Bel-j v središču mesta se Nemci še monto ia južno od Bologne. Do vo<lno trdovralno drže.	j več spopadov jo tudi prišlo tri
Nemški radio poroča, da je | milje se vero vszhodno od Bom-
DVA DNI BREZ ŽIVEŽA	?
V najbolj junašk:h bojih so ameriški vojaki stisnili odprtino za nemški umik v zelo ozek izhod. Dva dni in dve noči brez spanja in brez živeža sta se borili 83. infanterjska in tretja oklopna divizija in sta presekali Houffalise-St. Vith cesto.
\ rdenih ie tako hud
kraljevo nasprotovanje in po- da rja Puriča.
ves sporazum maršala Tita s predsednikom &i?ba£ičem, o-vroči in poraziti vso Šufbaši-eevo politiko — tako so vsaj namera vali krogi okoli kralja. Ker jo Šttbašičeva politika odgovarjala smislu smernic na rodno-osvobodil noga pok rota, naj bi bil ta kraljev korak začetek novega državnega u-dara, notranje revolucijo, sli-čne oni, ki je v avgustu leta 1043 privedla na vlado Boži-
druga beloru-ska armada gene rala M h tvoja Zaharova pričela z močno ofenzivo 17 do ."»0
hlano, sredi fronto pote armade.	, ■
Xa fronti osmo armado hli-
luilj severno od Varšavo in .iejzu reke Sento je 278. nemška njen cilj Odansk ob izlivu Vi- divizija pobegnila, ko so pri-
de v Baltiško morje. Kot pravi nemški radio jo
TREBA JE DABOYALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rr*aje tlvljraja sta in ■(• ranjenih vojaka* In mornarjev. — Toda potrrb-nlh je Ae na tlaote iaroralrer vl Dajtr pint krvi, 4m recite piljenje.
celi na njo streljati Angleži; nekaj jih jo bilo ubitih, nekaj pa vjotih. Pripadali so Todt organizaciji, ki nflvadno gradijo utrdl>e. T'jetniki so povedali, da so jih stražo gnalo pred seboj za svojo zaščito proti zavezniškemu ognju in proti minam.
Osma armada v Italiji jo tmfi vjela' več Xomoev, ki pripadajo 710. diviziji, ki je pri-
\ .a room li je mraz, da mnogo vojakov oze-be v roke in noge. Celo krvna plazma mnogokrat zmi*zne.
Pri vasi (ieromont, ono miljo južno od Malmedvja v Belgiji no našli KM) trupel a-moriških vojakov, ki so bili vjeti, nato pa vstreljeni. Trupla no ležala v snegu sredi poljfi. Vstreljeni vojaki so bili artileristi, ki so jih Xemci vje-li lf). <lecombra. ko so prebili ameriško črto.
Xa nekem drugem kraju, severno od Langlira v Belgiji, je bil infanterijski oddelek, ki ga je vodil sgt. Harry Shoemaker vsled silnega sovražne-
ga artilerijskega ognja vstavljen.
Zašli smo v sovražni artilerijski ogenj in se nismo mogli ganiti," pripoveduje sgt. Shoemaker. 44Ležal som v snegu, dokler ogenj ni ponehal in sem pogledal okoli, S prostora, kje i* sem ležal, sem mogel natančno videti nemške postojanke in bil bi samomor, ako bi se hotel premakniti pod novi. Ves dan sem ležal in se delal, kot da sem mrtev. V mraku je prišlo nekaj Nemcev
taviti novo vlado v Beogradu, ali pa 3. opustiti sporazum.
Jugoslovanski vnanji minister dr. Stojan Gavrilovi«' smatra kraljevo izjavo za neustavno in jo rekel, da njegovo nasprotovanje proti regentstvu ne pomeni prav nič in bi edino bilo pravilno, da je izjavo vročil dr. Suibašičn, ki bi jo predal maršalu Titu.
Kupite on "oxt»-a" ta todon!
bond
prebodli so vsakega, ki jo bil ranjen ali kazal kak znak življenja. Ganil nisem z eno mišico, ko so prišli do mene in so mislili, da sem mrtev. Tudi meni so vzeli nekaj stvari/1
Ponoči se jesgt. Shiemaker spla-zil 700 jardov do ameri-in so pregledovali mrtve in ra-.ške Črto, mod potom pa je Se njene. Preiskali so jih in jim prodrl z bajonetom nekega vzeli ure in denarniee. In j nemškega vojaka, ki je stal na vstrelili ali pa z bajonetom! straži.
Govorice zatrjujejo, da jo bil namen kralja, odsloviti predsednika Snbašiča in postaviti na njegovo mesto profesorja Radoje Kneževiča, bivšega poslanika v Lizboni, ki je -brat enega najvažnejših pristašev generala Draže Mihaj-loviča. T?adojo Kneževič Jo i-gral baje veliko vlogo pri kralju Petru in ga pregovoril, da zavrže sporazum Tito-Srcha-sie.
V trenotku, ko so Časnikarji čakali v kraljevi predsobi na njegovo izjavo, so trije prvaki južno-slovanskega komiteja, profesor Boris Furlan, dr. Rudolf Petrovič in dr. Rudolf Bieanic. objavili izjavo, da je kraljev korak—sklicanje konference časnikarjev—v protislovju z ustavo, ker zahteva jugoslovanska ustava, da mora kralj ravnati v soglasjn s svojo vlado. Izjava vsebuje tudi
svarilo, da 'bi "tako samola- niji, da so pridružijo narodni stno in ne-demokratično pošto- osvobodilni vojski.
panje kralja nujno pretrgalo še zadnje vozi, ki danes še obstojajo mod vladarjem in narodi Jugoslavijo."
Ker kralj >voje izjavo še ni objavil, jo položaj tronotno še nespremenjen, toda kraljeva priznana namera, da torpedi-ra sporazum, je napravila živel i ko škode.
Govorico zatrjujejo, da j.-mnogo vplivala na kralja tudi grška princcza Aspazija, mati njegove žene.
(Danes v petek jo bilo oh javljeno. da jo kral^ Peter Podal nameravano izjavo, v kateri odklanja regentstvo v predloženi obliki in zahteva, da zakonodajna oblast ne nne o stati v rokah osvobodilnega pokreta. Jugoslovanska vlada je bila sklicana na nujno zasedanje, mod tem ko je angleški radio izjavil, da jo kralj ravnal na svojo lastno pest, rio da bi so *bil posvetoval z angleško vlado, in da je imel kratek sestanek z zunanjim ministrom Edenom šele potem, ko je bila njegova izjava že v javnosti.)
Velik banket
Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji ho v sredo. 17. januarja ob 7. zvečer v Biltmore hotelu v Xow Yorku priredil velik banket za 1500 ljudi. <io vorniki in crostjo bodo odlični narodni možje. Govoril i>o tudi župan La Guardia, ki bo nazdravil jugoslovanskim borcem. Xa banketu bo izdan poziv za prispevanje v sklad za pomoč Jugoslaviji. Xa ta banket s>» povabljena vsa društva In na rodni voditelji. Prispevki za jugoslovansko pomoč na tem banketu bodo oznanjeni po vseh listih v Ameriki. Darovalci bodo vpisani v posebno knjigo, ki bo pozneje poslana v Jugoslavijo.
Poziv na ta banket so podpisali Zlatko Balkovič, Louis Adamič, Strahinja Maletič za Vouni relief Amerikaneev jugoslovanskega pokoljenja.
Jugoslavija prosi za izpust Sloveneev
1'rad za vojne informacije v Washington!! jo po radio iz Beograda prejel poročilo časnikarsko agentnre Tanjug, ki pravi, da je jugoslovanska o-svohodilna front« zaprosila i-taljansko vlado, da izpusti slovenske vojakt% ki so na Sardi-
•GLAS NARODA**—NEW 10BS
MONDAY, JANUARY 15, 1945
V STANOVI JEN L. 1893
"GLAS NARODA"
("VOICE Of THE PEOPLE")
Owned and PublMted by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lopaha, Sec. Plao© Of bQBineas of th© coporatlon and addressee of abore cCdcera: _ 21fl WEST 18th STREET, NEW YORK H, N. X.
:: 52nd YEAR::
"Olaa Naroda" la Issued every day except Saturday«, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $7. AdrerOsennait on Jgreemeot
Z A CKLO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DHŽlVE IN KANADO:
ZA POL LETA |3.60; ZA ČETRT LETA |2.—. -clas Naroda" Izhaja vsaki dan tmemM sobot, nedelj ln
m<jLAS NARODA," 216 WEST 18th STREET. NEW ¥ORK 11. N. Telephone: CHelsea S—1842
Uvažujmo
O.I X ovega leta nadalje, pa vse do danes, nabralo so je v našem uredništvu vse polno domačega .časopisja iz našega mesta in okolice. Površno čitanje uvodnikov in dragih člankov, kateri Objavljeni v teli Časopisih, je sicer dolgočasno in tudi po nekoliko dolgotrajno, toda kljub temu izredno zanimivo, kajti vse to časopisje se bavi z našo bližno bodočnostjo v splošnem, in še posebej v samotnem oziro. Radi te-ga objavljamo tem potom nekoliko točk iz tega časopisja, - toek, katere nam obetajo, da letošnje leto ne bo baš tako dobro, kakor je bilo pred par mesci pričakovati, ko so nekateri ljudje, ki 14 vse vedo", javno in zasebno zatrjevali, da bo sedanja svetovna vojna že — lani končana. Temu seve da m tako, in radi tega «e nam obetajo tekom letošnjega leta bledeče važne zanimivosti:
Letošnje leto je četrto leto nase vojne v inozemskih deželah. ni lo pomeirja nadaljne odmerke vsakovrstne kakovosti, velike, oziroma povečane davke in večjo draginjo.
tovarne, ki «o se že pripravljale na izdelovanje predmetov, kakoršne rabi prebivalstvo v mirnih časih, so te načrte opustile in morajo nadaljevati z izdelovanjem vojnih potrebščin v večjih količinah, kakor lani, kar pomenja, da se bo v<'jna na dveh frontah še dolgo nadaljevala;
tudi aiko bo Nemčija poražena tekom sedanjega leta, ee časi letos ne bodo spremenili in postali boljši;
minulo bo še mnogo časa, predno se bo takozvano izdelovanje civilnih potreb&ein pričelo; ta doba bo traijala še mnogo let. Vrhu tega moramo tudi uvaževati, da potem, ko bo vojna v Evropi končana bo treba poraziti še Japonsko;
davki se ne bodo znižali in plačevali bomo ravno to!liko davkov, kakor sedati, tudi v letu 1946. Nekateri časopisi sicer javljajo, da se bodo davki in droge pristojbine takoj po vojni znižale, da se na ta način poveča in h*botjša na*ša trgovina in prepreči splošna deflacija. Toda vse to so le prazne, govorice Iti obeta nje—sedaj;
ko bo Nemčija poražena, bodo sicer naši vojni izdatki postali manjši, toda minulo bo mnogo mesecev, predno se bo to poznalo v zvezinem zakladniškem uradu;
davki se morda ne bodo povečali od sedanjih, toda pomanjšali se prav gotovo ne bodo, dokler obe 44naši'' vojni— v Nemčiji in na Japonskem—nista končani;
jestvine bodo še nadalje ostale pod kontrolo vlade; kave f'ieer sedaj ne kupujemo na odmertke, toda mesa bomo dobivali manj, kakor sedaj, in — govori se tudi, da bomo kupovali obleke no odmerke;
cene potrebščinam bodo tudi nadalje natančno določene; plače bodo ostale neizspremenjene tudi po zmagi v Evropi in tozadevni odbitki v s-vrho dohodninskega davka, bodo t tuli ostali, kafkoršnji so, — afko ne bodo povišani;
vitimi posojila se bodo množila in zvezini zafcladni urad »i 1*> še nadalje izposojeval denar od našega prebivalstva, ne Ji lede Jul to, kakor dolgo bo trajala vojna;
v maju ali juniju se prične zopet prodaja vojnih bondov MMlmega vojnega posojila, odkar so Zjedinjene države pričele z VOjllO;
tekom prihodnjih par mesecev bo nass kongres povišal naše državne dolgove, oziroma ljudske dolgove, kateri znašaj« sedmj ogromno svoto v znesku $2(5(7,000,000,000, — na >0,000,000; '
uln ta se pomanjkanje raznih jestvin, cigaret, avtomobilskih obročev iz gumija, gasotfna, obleke, itd., kar se bo ;»n»ti koneii leta dokaj poznalo—vse je odvisno od konca voj-ne in tudi letošnjih prideHkov;
prihodki in zaslužki korporacij se bodo pomanjšali, kajti delavstvo l*> j>otrobovalo večje zaslužke; korporacije, ki so im.-l«. lani 9 tisoč milijonov dolarjev prihodkov po odbitku davkov, bodo imele letos le osem ti*oč milijonov dolarjev pri-l.odkov Dobički vsled vojne bodo Jetos postali manjši, kakor bili lam.
GOVOR DK-JA DRAGA MARUŠIČA OB OTVORITVI RAZSTAVE "JUGOSLAVIJA "OSVOBOJENA" V LONDONU
Velika mi je čast in radost, se borijo proti zločinskega so-
imnm nfllilrn	__v o	3T.	-
da imam priliko pozdraviti v imenu kr. jugoslovanske vlade inicijativo Yugoslav Emergency odbora, da je pripravil to razstavo o borbi jugoslovanskih narodov za svobodo, edinost' in boljšo bodočnost. Čeprav je razstafva majhna, vendar uverjen sem, vam bo dala jasno sliko dogodkov v Jugoslaviji in prikazala obseg naše borbe in veličino našega trpljenja in žrtev.
27. marc 1941 je bil odprta manifestacija spontanih namenov narodov Jugoslavije, da hočejo živeti v politični kot tudi nacionalni svobodi. To prepričanje je bilo tako globoko vkoreninjeno v duši mas da je bilo prirodno za njih dati mu odraza s spontano organizacijo za boj proti zavojevalcu
vražnika. Oesto padajo pod bremenom mrtve od lakote in izčrpanosti. Dogaja se tudi, da naši vojaki kdaj pa kdaj umirajo na straži od lakote. Slučaji otroka, da zaspr zvečer in se nikoli »več ne zbudi niso nenavadni, on v snu iitnre od lakote. Ljudstvo Dalmacije dela kruh iz hrastovega žira in ko-ruzovine. V jugo vzhodni Bosni ljudstvo rabi lešnikove lu pine ker nima žita, kornze pa sploh ni. Splošen porast tuberkuloze v naši domovini je najboljši dokaz kronične lakote in telesne izčrpanosti ljudstva. (V jim se ne pošlje hrano in učinkovito pomoč, bo te zime še na sto tisoče ljudi pomrlo.
Radijska postaja "Svobodna Jugoslavija" je v oddaji od 11.
po naglem: padu jugoslovanske1 oktobra sporočila: "Ljudstvc
vojske. Stvarno, oni so se prvič rv njih /zgodovini organizirali vodjeni po trdnem prepri-
laduje v mnogih krajih Ju goslavijfc. Narodno osvobodil ni odbor je moral preseliti pre-
•• » t . ... -------i i« - ||
čanju, da po prirodi in usodi jbivalstvo iz raznih razrušenih v
spadajo skupaj in popolnoma predelov. Na tisoče ljudi h p
Kupreškega polja in Janja je
bilo preseljeno v Grmeč. V
Gorskem Kotam, Liki, Dalma
zavestni edinstvn vseh Jugoslovanov pa bili oni Srbi, Hrvati, Slovenci, Macedonci, Bosanci, Črnogorci, pravoslavni, katoliko ali muslimani. Na ta način so efektivno odbili peklenski načrt sovražnikov, ki so računali da bodo izzivajoč Srbe proti Hrvatom in muslimanom, in Hrvate proti Srbom
ciji in Hercegovini ljudstvo u mira od lakote. Naši borci gladu jejo skupaj z ljudstvom... . Mladina Bosanske Krajine se je zaobljubila, da ne ho jedla dvakrat na teden, da bi s tem pomagala prehraniti borce, ali ter eno vero proti drugi, za [so na<vzlie temu v enotah naše vedno uničili ne samo Jugosla-' ~ "
Največje -bitke bomo imeli kar doma in tudi v inozemstvu. Borili «e bomo proti inflaciji, katera vedno bolj preti radi i od no po manjšajoči h se zalog raznega blaga in tudi radi dojiva, da ljudje vedno v večji meri hranijo svoj denar doma ali p. v žepih, mesto, da bi ga naložili v banke in ga »pravili v promet; nastala bo doba vzrujanosti, nezadovoljstva med delavstvom, doba velikih davkov, — kajti sedaj smo v četrtem letu vojna.
Hov film v Victoria gledišču
V Victoria gledališča na 46. < esti in Broadwayu, New York, so bo pričel pr&8ZDVftti y sredo 17. t m. mrr in zelo vse-»trannko zammiQ film po in^.
mi: "The Fighting Lady'\ To
je 20t*i Centery Pox film v tech mooter ju, ter bo proizva-lyan vsaki <Jan nepretrgoma od zjutraj do pozno zvečer, ter po zmernih ljudskih cenafti.
vi jo kot državo ampak tudi zgodovinski ideal Jugoslovanskega edinstva — za katero so najboljši in največji sinovi vseh naših narodov vodili borbo in umirali v preteklosti. Ideja brezkompromisnega ak-itvnega odpora, ideja skupne usode vseh jugoslovanskih narodov je utelešena *v osebnosti Maršala Tita. MarSal Tito je ne samo rešil Jugoslavijo kot državo, ki je bila obsojena, da se razpada v bratomorni vojni, amlpak je tudi postavil konkretne temelje za bodoče bratsko življenje v popolni enakopravnosti in medsebojtnem zaupanju Vseh narodov Jugoslavije, ki so skupno kri prelivali. Pod njegovim vodstvom je bil napisan eden od največjih epov izgodovne — majhen in skoraj neoborožen narod se je dvignil proti najmočnejši vojni mašini, ki je kdajkoli obstojala. Dla bi bilo mogoče to borbo preživet je bila potrebna mitična vera V ljudske ideale.
!Ni dvoma, zmaga je naša. Ali za kako strašno ceno?
Posledice te krvave borbe v zgodovini so strašne. Od 15 milijonov prebivalstva je več kot dva milijona mrtvih. Ma-terijalno opustošenje v pretežnih delih dežele je skoro neverjetno. V mnogih predelih so sa^ražnilk'i in kvislingi sistematsko in barbarsko trebili ljudstvo. V nekaterih krajih je pustošenje skoraj splošno. Človek more dneve in dneve hoditi ^ko®i te predele a da ne vidi druzega kot pepel, pogorele »vasi in razrušene hiše. Ljudstvo — stari ljudje, žene in otroci — so bili ubija ni na mestu ee jim ni uspelo do časa uiti. Oni, ki so ušli so bili popolnoma pod zaščito Narodno osvbodilne vojske.
Ali celo oni, ki živijo v" osvobojenih krajih in sama Narodno osvobodilna vojska se nahajajo v najkritičnejšem stanju. Sovražniki so sistematsko uničili vse izvore za (pridobivanje hrane. Živina, ki daje najvažnejše in najbolj potrebno brano in sinmne je pold a-na, poljedelsko orodje in seme nje je uničeno. Z lakotjo izmučene jugoslovanske žene in matere zamenjujejo tovorno* živino in konj^ za oranje polj: one to delajo da bi prehranile svoje može, sinove in očete, ki*
vojske slučaji smrti od lakote*'.
Ne manj -kritično je stanje z ozirom na obleko in obutev. Dovolite mi, da citiram eno tako izjavo ravno javi jeno iz Jugoslavije: "V mnogih pod ročjih je pomanjkanje obleke tako kritično, da ljudje hodijo okoli malone popolnoma nagi. V ntnogih mestih kmetice na polju delajo gole ra^n kakšne krpe okoli pasu. Po vaseh in zeliščih obitelji od štirih.petih članov imajo samo eno oblefco Rabi jo samo oni, ki je zunaj po poslu, dočint so ostali doma — goli. KV» se on povrne, drugi član obitelji pride na vrsto in .tako dalje. V vseh teh okrožjih so ljudje skoraj popolnoma bosonogi". Ni treha, da vam pripovedujem kaj to da nes, pred zimo, pomeni.
No v naši nesreči mi imamo močne in radodarne prijatelje. Mi ne 'bomo nikdar poza bi U pomoč, ki so nam jo dali naši veliki zavezniki. Velika Brit a nija, Sovjetska Rusija in Zdr užene Države Amerike.
Posebna mi je east in dolžnost zahvaliti se, potoni drža-nega podtajnika za zrako plovstvo, Hon. Sir Archibald Sinclairu, hrabrim pilotom Ro val Air Force, ki riskirajo svoja življenja, da nam prineso orožje in zaloge.
Ponavljam svojo hvaležnost Yugoslav Emergency odboiu za ureditev te razstave in za uslugo, ki so jo storili našemi narodu v času njegove velik* nuje. To ne bomo nikdar po. zabili.
RAZGLEDNIH
VJAČESLOV MALIŠEV
NajMj^ poZ,,av;.l«x. i„ iz-;vi,i,ja ~ti-.ji-v, in k«. <e }r priveden^ vojnih tankov ali *-j.v|„ vojn.-,, ,^1.-,! J4. Umi>nr klopni kov no ooenuje nemsfc.., iz,\.|m;u,j:. vojnih i«,,W tanke v toliki meri, kakor za-1 S.dnj. ko n.u j.- dvni.^tiri-pndm zaveznik,. Ta poznava-1di ^ei	nadkrilil v.,
leo m izvedene.- tankov je Je n.-..|J,omike >ovjet<kili po-Vjaee^lav M.-ili^-v, stari >o-|djeli.. v k.,terii. izdelujejo vjetski zelezn.Aki strojevodja, v-m,, pom-b^iiie in r;nli te-:« ki .ji- vsled svoj,, izvedenosti j,- \,]\ ž,, nikrat odlikovan / ix»s|al ljudski komisar izdelo-, Leiiinovin. redom in vi lin te-a vaiua vojnih tankov v Rusiji, j,. lH,M;d i udi heroj Sovjetske On je namreč tloeela uverjenj Ifn-ij... da s0 tozadevni ru-ski modeli
v vsokem pogledu boljši, neiro nemški, in baš lakeira mneirja tudi ameriški in angleški tozadevni izvedenei.
.MnlKev nadzoruje izdelovanje ruskih tankov vse od onega časa nadalje, ko -o naeiji na svojo ne>rečo -kh-nili na-paMi liu^ijo pred štirimi leti v juniju, fin je tudi vrhovni nad
X;,:i >linTeui j»ri barab, kateri zatrjujejo, da je naša vlada p rev. v- radodarna /. odlikovanji, morali bi v-,-kako vedeti. kako Rudija odlikuje »voje Junake.
lYi nas, v Zjedinjenih država h, je dose.iaj dohilo i;',4 vo_ jakov in ea-tnikov (vojna mor-
, -	................ nariea je vpošteta) medalje
zornik izdelovanja tor*<»v in z;ii časti, t ,da v Ru-iji j,- dohiln topove potrebnih izstrelkov, dosedaj kar .V,01 vojakov Uto-zlasti pa topov, katere rabijo vrstna odlikovanja. Xaj-lav-na tankih. Njegov urad j»* ?.a nejši ruski vojni letale«-, dopolnjen z vsakovrstnimi ikri-kin. katerem snm v "Gla-povskimi izstrelki, kateri do- sn Narodu" h- poroeali, je dokazujejo. kako jt. njih iz«Mo- bil že tri taka odlikovanja _
vanje napre.htvah» pod nie»o in od zadujeira oktobra nada-
SOVJETSKA ZVEZA IN BODOČNOST EVROPE
T.
Dogodki na vzhodnem boji šČu so dokazali, da so sovjetski državniki ljudje izredno obširnih konceptov, z jasnimi pogledi in »piefinjenimi političnim instinkti. To >*o ljudje mogočnih in stvarnih načrtov, ki postavljajo svoje zamisli na prostorno in časovno daleč odmerjene mejnike. Sovjetski politični graditelji niso genialni samo po duhu, kar je bilo svetu že davno razodeto, pač pa se je v teku zadnjih dvajsetih let izoblikoval organizacijski talent, ki je presenetil ves svet in postavil v senco oelo nemške organizacijske sposobnosti. Pri vsem tem se sovjetski državniki in politiki ne spuščajo v javne diskusije in ne razkrivajo svojih načrtov tujini, predno jih niso tudi že ostva-rili. Sovjetski tisk, ki nam je sedaj na razpolago, se ne spušča v razprave povojne ureditve sveta in celo nasproti atlantski izjavi kaže velilko rezerv i ran ost. To seveda pa še ne pomeni, da se Sovjetska Rusija s povojno Evropo ne ukvarja. Nasprotno, mnoga znamenji kažejo, da v Moskvi dozorevajo velike odločitve in da je Sovjetska Trveza danes prva svetovna sila, ki se tega naslova tudi po vojni ne bo odrekla.
Resnični
osvoboditelj Evrope
Moskovski radio je ravno v teh dneh ponovno povdaril, da Sovjetska -zveza ne bo pozabila — in tega ne smejo pozabiti tudi ostali, narodi — kdo je resnični osvoboditelj Evrope in stvarni zmagovalec nad tretjim rajhom. Na radiu so posebno povdarili, da Rusi prav nič ne mislijo, da bi jih mogel •kdorkoli po končani v'ojni odsloviti z lepimi zahvalami za napravljene usluge, medtem ko bi dmgi odločevali o povojnem redu v Evropi in v svetu.
To je pač dovolj razumljiv jezik, ki ga še bolj za popade-mo, če se spomnimo, kako je Rusija v nekaj mesecih premestila in obnovila vso srvojo in-d ust r i jo, najprej rz Ukrajine na ono stran Urala', danes pa
tudi že zopet nazaj. S tem je dokazala dovolj zgovorno, da sta sovjetska načrtnost in or ga nizacija ne samo dosegli nemškega nasprotnika, pač pa ga tudi daleč prekosili. To tr ditev je postavil na radiu sam nemški radijska komentator gen. Dirtmar. S tem pa je Sovjetska zveza tudi dokazala da razpolaga z vsemi sredstvi in sposobnosti mi za soure.jeva-nje Evrope in sveta. Po dragocenih izkušnjah, ki se IhhIo v nadaljnem poteku vojne samo še izpopolnile, je zelo mogoče, da ho v načrtnosti in organizaciji Sovjetska zveza po vojni na prvem mestu gospodarskega in socialnega snovanja. To se mogoče še ne ho izražalo tako v svetu, kakoi doma na lastni zemlji, kjer bo do ogromna razdejanja samo še podžigala sovjetsko gospodarsko delovanje.
vini vodstvom.
Pred petnajstimi leti je bil Malisev nava«Ieii strojevodja na glavni železniški progi, ki vodi v Stalingrad in njegovo napredovanje ->«• je pričel" nekako v oni dobi, ko je Stalin postal vodja Sovjetov. Pred šestimi l«-ti, bil j«, ravnatelj v«-lik«* tovarne za izdelovanje strojev v Kolomni, nek«iliko južno o«l Moskve. Potem je bil imenovan komisarjem iz«l«-lo-
lj«. je * h>1 »i |o že	Ru-
sov raznovrstna odlikovanja kaj'i Vsi sn odlikovali v vojni, kateri pravimo pri nas "svetovna vojna", dočim jo Rum na živa j«» pat rijotična vojna." Ta odlikovanja j«* sovjetska vlada poraz«j«*lila sorazmerno med v-eh J!) svojih narodno-ti—v-e od Bjaloru--<»v, pa «lo Jakutov, kateri v>i so ponosni, da s(, državljani li.pjvečje države na svetu.
polnim ]>: e|>ričanjeni, da jim I vazi ja.
boste pomagali ne samo pre- Živ«-lo prijateljstvo naroda gnati sovražnika iz njihove ro- v Jugoslaviji! dne Jugoslavije, ampak tu«li j /ivelo vojno edinstvo >lo da jim boste pomagali Ziieeliti van-kih narodrn- proti Tli tie r-rane, katero j«> povzročila in 'ski invaziji!"
''THE KEYS OF THE KINGDOM"
CASTITKA VSE-SLOVANSKEGA ODBORA V MOSKVI
Ujedinjeni Odbor J. S. A. je prejel o priliki novega leta sledečo brzojavno častitko od! Vse-Slovanskega Odbora v Mo sk vi:
"Brčne čast i tke in najlmljše želje za srečno No«vo leto. Mi j smo prepričani, da bo 1943 prineslo Hitlerjevi Nemčiji po-1 polni poraz in svetu svobodo' od nacijske noči. V novem Ie-| tu podkrepimo našo pomoč vi ti svetovni borbi, žrtvujmo vse naše sile in če treba, tiul naše žrvljenje.
Ni zvestejšega edinstva kakor je ono, ki je podprto s kr v jo bojnega polja za pravično ■stvar. Prijateljstvo narotla Jugoslaviji je vtrjeno in prekaljeno v najtežjih borbah za svobodo njegove rodne grude. Vi, ki ste ločeni od svoje stare domovine, katere pa niste pozabili, morate slediti vzgledom vaših bratov tam. Pokre-pite va3e vrste, združite vse svoje napore za zadnjo bitko proti Nemteem — krotim sovražnikom Slovanstva.
Vaši bratje v stari domovini vedo o vašem rodoljubnem delu. Oni vas pozdravljajo s
		^ J|	
		B Mm	
Kalili			
mtM AX: '^^K^ll'lpjiv^'"			
	lEmk		
	mm		Wul
Prizor iz veličastnega filma "The Keys of the Kingdom", slavna ]*>vest nezavojevanega čl»veka. ki se sedaj kaže v Riv«>li Theatre na Broadwayu in 4!». eesti v New Y«»rk Citv Na sliki sta dva mlada i grah-a, ki izhorno vršita njih vlogi.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri: KNJIGARNIJM&LASA NAHODA" 216 W. 18th Street ~ 'New York hTnTy.
"GLAS NARODA* — NEW YORK
MONDAY, JANUARY 15. 1945
Kratka Zgodba
Jetnik v Kavkazu. Spisal Lev Tolstoj
Žilin je bil častnik v Kavkazu.
Nt-koč je dobil pismo od doma. Mati mil jo pirata: Stara >«'iti jtostala in rada bi videla prod smrtjo >4« enkrat ljubljenega sina. Pridi, da vzames slovo od mene, iu potlej nastopi v lažjem imenu zopet svojo >lir/?lK>. Izbrala sem ti nevesto, modra je in dobra in ima nekaj posestva — morda se o-7.011 iš in ostanek tukaj.
Žilin se je zamislil. V resni-«-i, mati je postala slaba, je premišljeval; morda je ne vi dim več. Hočem potovati; pa
če mi bo nevesra všeč, saj se lahko tudi oženim.
i*>el je k svojemu polkovniku, vzel dopust, se poslovil od tovarišev, kupil svojim vojakom -štiri vedra žganja za slo vo in se pripravil na pot.
Takrat je ibila vojna v Kavkazu. Po dnevi in po noi-i so se godili na cestah napadi; komaj je bil zapustil kakšen Rus trdnjavo, so ga Tatarji ubili ali odgnali v gore. Zato je bilo ukazano, da ima dva krat na dan oditi s trdnjave do trdnjave »prevod poti es-
HELP WANTED :: DELAVKE ISCEJO
The War Man Power Commission hm* ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
ŽENSKA ali DEKLE
ZA BAKERY in LUNCHR* H »M Splošna delavka. Stalno «lelo, dobra plafti. prijetne delavske razmer«'. Vprafiajte: 714 CRAND ST. BROOKLYN
III—131
BINDERY (iIRLS
EXPERIENCED & INEXPERIENCED FINK WORKIX*• CONDITIONS EFF & ZEE BINDERY ::is w. :fiitb ST.	N. Y. C.
(0—15)
ItOf'NE DELAVKE, kaikor tudi SIVALKE NA ROKO
I.A 11 KO TUDI DELAJO IK »M A SAMO 1ZVEŽBANE SE POTREBI"JE
Vprašajte: D E L I L L. 17 I'NION SQUARE	N. Y. C.
(0—151
2 £ n S k £ — dekleta
IZVLŽIIANOST se ne potrebcje PACKAGE COSMETICS POLNI ALI DELNI f'AS CO vri PRODUCTS tr. CLINTON AVE. It'KLYN I'« »L Iti.« »K A ill) NAVY YARD A __(fr—*J2)
FINISHER — PRESSER v boljAr vrstni troovini ZA ŽENSKE OBLEKE
I Kilira itlača. Izvrstne razmere. SANDRA MAE SHOP IM-SI QUEENS BLVD. FOREHT HILLS. I.. I. HAvemeyer :i-4«K) MKrd Dr|ve Station 1 mlejtemleiit Sub.) _(0 l."i>
COV NTERGIRLS
IŠVEŽBANE, II DNI NA TEDEN. flK: I RE: Od 11 — 2: Stalno delo. Prijetne delavske razmere; Dobra prilika.
VpraAajte: 3 CHCRCH ST. New York (I^ihka prevozim zveza.>
____('.»- ir>)
GIRLS
LEARN SPRAY I NO ON TEXTILES, Fine <>t»f»ortuiiit.r, s«mn| pay. steady: pleasant working (Conditions. Ap(tl v:
SCHWARTZ TEXTILE PRINTING
*»::.-, WEST BROADWAY N. Y. C.
t ft—15)
SIVALKE ill FLOOR GIRLS
NA OTROŠKE OVERALLS 11 E X X E W M A N irjvKt 148th STREET JAMAICA. L. I. REPUBLIC !)-4«C>
<0—15>
FLOOR GIRL
I Z V E Ž B A X A POMAHATI FORELADY HOCSE DRESSES STALNO DELO 12IS.S FULTON ST. BROOKLYN Jamaica El, Cleveland St. Station _(ft—11)
SIVALKE
IZVEŽBANE NA ŽENSKIH OBLE-ORLEKAH — TEDENSKO DELU OBLEKAH Seetioa, Tedensko delo Tudi UČENKE Stahio tlelo SAM WEISS DRESS CO. 10C-1'4 ltHHh ST. JAMAICA, L. I. < blizu South Roa«D
(9—11)
COUNTER-GIRL —
WAITRESS
TEDENSKO. NEDELJE PROSTE STALNO DELO, PRIJETNE RAZ-RAZMERE, DOBRA PRILIKA Vprašajte: 5724 — Umi AVE. BROOKLYN __ (ft—11)
SIVALKE
ZA OTROŠKO IN ŽENSKO SPODNJE PERILO DOURA PLAČA FITRITE UNDEROARMENTS CO. »K! BROADWAY	X. Y. C.
WA 5-0427 __ <0-12)
SODA DISPENSER
PODNEVI. NEDELJE PROSTE Dobra plača. Stalno delo. Prijetne
delavske razmere. Vprašajte: LEVINES PHARMACY 381 CANAL ST.	X. Y. C. _ (C—12)
SIVALKE
IZVEŽBANE NA LADIES' COATS A SCITS DoltRA PUOA	STALNO DELO
. PROSPERITY CLOAK CO. 27« East rini St. Mt. Vernon. N. Y. FAIrhanks 4-293»
(7—13)
TRAY GIRLS
MEALS AND UNIFORMS FURNISHED.	MONTH. FINE WORKING CONDITIONS. PLEASANT SURROUNDINGS. — Apply: DIETITION PARK EAST HOSPITAL 112 E. XIrd ST.	N. Y. C.
(5—11)
SIVALKE na SRAJCAH
NA MOdKE SRAJCE IX»BRA PLA^A STALNO DELO
A C E SHIRT 1214 BROADWAY	X. Y. C.
MU G-8001 _(7—13)
COUNTER GIRL
1ZVEŽBANA alli NEIZVEŽBANA Doi>r;i plača, stalno delo, prijetne delavske razmere. VpraAajte: 1258 LEXINGTON AVE. (hrtween Hfth and KMh St.) N. Y. C.
(10—16)
**G. N." m U
Š I V A L K E
VISOKA PLAČA Izvežbane na SPORTSWEAR in BEACH WEAR Stalno delo, prijetna okollea. Lahko zaslutijo do $2 na uro. Plačane počitnice in zdravstveni fond. S E E M O R 121 W. 27th ST. N. T. C. ___(&—12)
LAUNDRY GIRLS
STALNA SLUŽBA
BOLNIŠKA ODPUSTNINA
ČAS ZA POČITEK PLAČANE POČITNICE
GLASBA MED DELOM
Gotham Laundry
543 W. 23rd ST.
New York City
(6—12)
GLOVE PRESSER
TACKER. PACKER Stalno deio. prijetne delavske razmere
Dobra plača. Vprafiajte: GLOVE SALE CORP. 23 W. 3Hth ST.	N. Y. C. _ (10—12)
DEKLETA — ŽENSKE
ZA LAHKO DELO ZAVIJANJE OTROŠKIH OBLEK r» DNI — 37»4 UR — Nadurno delo Napredek. Stalno. — 11 AVENUE (4«th ST.) VpraAnjte na 8. nadstropju. __.„_ (10—16>
korto: spredaj in zadaj vijak, v sredi popotniki. • Bilo je poleti. Zarana r jutru se je bila zbrala zadaj za trdnjavo dolga vrsta vozov, eskorta je stopila ven, in odpravili so se na pot. Žilin je jahol, njegov voz s prtljago so je peljal v sprevodu.
Pota je bilo napraviti petindvajset verst (Ruska verst je j067 metrov). Počasi se je pomikala karavna naprej. Zdaj so se ustavili vojaki, zdaj se je snelo kolo ali je Obstal kak konj, tako da je v-se čakalo.
Solnee je bilo že čez poldne in imeli so še-le polovico pota za seboj. Prah in vročina, solnee je pripekalo, in nikjer sence. Gola pustinja; nobenega drevesa, nobenega grma ob potu.
Žilin, ki je bil pojezil naprej, je postal in počakal na vozove; za seboj je zaslišal trombo — torej zopet se ustavljajo! Tedaj je pomislil Žilin: ali ne bi bilo bolje, da jezdim sam brez vojakov? Pod menoj je dober konj, če me napadejo Tatarji — abežim jim!
Ko je to prevdarjal, je pri— galopiral k njemu drug častnik, Kostilin, s puško čez ramo, in rekel:
"Dajva jahati sama naprej, Žilin. Od lakote ne morem več prestajati, in tako strašanska1 vročina je. . . Srajco bi kar ožel."
Kosti lin, debel mož, je bil ves rdeč v obraz, znoj je le tako lil z' njega. Žilin je prevdarjal in dejal:
"Ali je pwska nabita f" "Nabita/*
"Jahajva. Toda en pogoj: da ne prideva vsaksebi.1'
In jezdila sta naprej po poti, jezdila čez stepo, se pomenkovala in se ozirala pri tem na vse strani. Daleč se je lahko videlo naokoli.
Komaj je prenehala stepa, je peljala pot med dvema gorama v sotesko. Tedaj je menil Žilin:
"Morava iti na goro in pogledati; drugače naju napadejo nazadnje, niti ne veva kako, z gore dol. . . "
Kostilin pa je odvrnil: "Kaj je tnkaj treba gledati? Jahajva pot poti."
Žilin ga ni poslušal.
"No," je dejal, "počakaj trenutek tukaj spodaj, da pogledam zgoraj malo naoikoli."
In pustil je konja na levo teči v goro. Bil je lovski konj, za sto rabljev ga je bil kupil žrebeta v čredi in ga sam iz-vežbal — naglo, kakor bi i-inel peruti, ga je nesel gor po strmimi. Komaj je bil na vrhu, glej, v majhni daljavi pred njim so stali Tatarji na konjih . . . kakih trideset mož. .Te videl to in je obrnil; tudi Tatarji so ga videli, zdrvili za njim, me ddirom jemali puške iz ovojev. S povešeni vajeti je pustil Žilin teči konja in za-klieal Kostilinu: "Puško v roke!" Konju pa : "Srčece moje, ne«i me ven, ne spotakni se — če se spotakneš, tedaj sem izgubljen!**
Kostilin pa, namestu, da bi
V8TAN0VLJEN L lfltt
11 j ..
NE MOREŠ ŽIVETI v tej zapleteni zmeša ja-
^ J vi divjine.** so rekli ljudje, ki so prišli na i»o-mole, da se poslovijo od onih, ki so se odpeljali leta 1620.
"Kdo pravi?" so rekli, ki <to hoteli postati Amerika nei—,in so napravili.
"Mojih davkov ne morete prezreti." je rekel pred nedolgo leti n«»k kralj. "'»Vtudl nimate glasu jili «lolo-
"Kdo pravi?" so rekli let« 1776 Amerikanei—in so prifeli najpomembnejšo revolucijo v celi zgodovini.
"Cele poh»l>!e ne morete imeti sami za sehe." je rekla velika evropska zveza. "Vi morate nas jmstiti zraven."
"Kdo pravi?** so rekli Amerikanci leta 1S23—<n so naznanili Monroevo doktrino.
"Ne mores zvezatl vzhodu z zapadom,** je rekel kratkovidni. "Preveč sta si oddaljena."
"Kdo pravi?** so rekli Amerikanci leta 1«KI in so zgradili železnico eez kontinent.
"Ne moreš plafriti delavcu i<et dolarjev na dan." so govorili dvomljivci.
**Kdo pravi?** so rekli veleizdelovalet dvajsetega st«»-letja. In so šli in plat^li »ledaven celo več.
"Ne moreš prenesti depresije." je rekel mehkužne?.. "Amerika je" ilorastla. Po]»oln«>ma d«zor«'la. Si^laj nu»-reš samo še razdeliti, kar že imaš.*"
In Amerikajici — nekoliko preplašeni, nek«»liko bojeei— niso o<lgovorili. Dokler trije fliktatorji. videč našo Ihv-jazen, niso rekli: ''Demokracija je imkvarjena, slabotna, iMiječa."
"Kdo pravi?** so rekli Amerikanci leta 11»41—in zavihali so rokave in zgradili največje tovarne in bojevali največjo vojno, ki jo je še svet vi«lel.
Se<laj pa so nekateri, ki govorijo: 4iNik«lar ne iMimo mogli rabiti v mirti produktivnih naprav, ki smo jih zgradili za v«ijno."
"Kdo pravi?**
Rcftniea je. da s« naše produktivne naprave večje kot kdaj |toprcj. Res je. da so bile večinoma zgrajene za vojno. Res je. da IkkIo večinoma morale biti predelane za mir.
In kaj? To moremo storiti!
Res je. ako hočemo, da bodo vse produktivne naprave delale, moramo zagotoviti narodu, da Imi mogel kupili, kar bomo mogli izdelati.
Tudi to moremo napraviti!
Ne z vladnim razdeljevanjem—kar bi uakupičilo samo več «1ol£n in višje in višje davke. Temveč s tem. da rabimo našo produktivno zmožnost, da ihtmo Aiue-rikancein več za njihov denar v stvareh, ki jih kupijo, tako, da zain«>rejo kupiti ver—in s tem vstvariti ver služb in ver zaslužka za vse.
Skratka: s tem. «la se posluzimo neomejene energije in ambicije dežele, lahko ]tomagamo voditi svet ▼ do-Im» miru in izobilja, tstko velikega, kakoršnega sv«-t še nt videl.
Business! zaobl jubl ju. stori svoj delež—prvič, da ]M>množi priložnosti za vse. da zaslužijo in drugič, da (tovečamo zmožnosti za vso za kupovati.
Da se povečaj« priložnosti za vse, da služijo, business obljubi pravično in prosv«*tno plačilno iK»litiko in otvoritev vsake možne jM»ti napretlovanja za delavca.
Predlagsi pričeti najzgodnejša trcnut«>k z n«>vimi i>o-djetji in z razširjenjem starih, da bo preskrbi jenih več del za več ljudi—vključno vrnivše se vojake in «leino-bllizirane vojne delavce.
Pre«llag:t položiti v roke delavcev najbolj usi>ešno raz|Kiložljlvo <»ro«lje—tako da bo delavec s tem, «la bo I «o veča I produkcijo, tudi sam dodal k svojemu zaslužku.
I)a se povečajo priložnosti za vse, da kupijo, business prc«LLnga, «la napravi, da se v polni meri posluži tehnologične smernice "v«Hli, kak«r, ki si jo je zbral tekom vojne, da |>ostavi na trg najboljše izdelke, ki morejo biti narejeni. i»o najnižji >-eni. za katero in«»-rejo hiti pro<lani.
Pre<llaga. da bo iskal z neprestanim proučevanjem in preiskavanjem na |K>lju produkcije in razdelitve, vsako možno snnlstvo za še večje znižanje ivn skozi nadalj-na leta, tako da se bo moglo dobrih stvari za Življenje veseliti več in več ljudi.
Pmllaga pospeševati jtolno in svolMulno tekmovanje, da se izognemo na|>cti trgovini in da so za gotovi jene
holjše in boljše vrednosti.
★ ★ ★
To je program husinessa za hodočnofct. Da pa se to doseže kar mogoče hitro, je jiotrebna vaša pom«»č. Za dosego tega ho potrebno legislative* postopanje—postopanje. ki ga morate podpreti. Povojno davčno politiko. ki bo pustila dovolj sklada za razširjenje. Postave, ki jasno preprečijo neumerjenl monopol. I»elavska politika. ki postavlja odgovornost na delo in (todjetje. In poslovanje husinessa p»> postavi, mesto nenapovedane "direktive".
Ako želite več vedeti o tem programu, pišite za brezplačno knjiži«^. "How Americans Can Earn More. Buy More. Have More." Naslov: National Industrial Information Committee, 14 West -ifith St.. New York 20, N. Y.
(
Te poslanice so objavljene, da se pojasnijo koraki, katere je treba podvzeti, da je ameriškemu narodu zajamčeno gospodarstvo preobilice v povojnem svetu. Podpira jib NATIONAL INDUSTRIAL INFORMATION COMMITTEE od NATIONAL ASSOCIATION OF MANUFACTURERS, ki predstavlja tisoče različnih businessov, velikih in majhnih, ki zaposlujejo 75 odsto.delavcev v izdelovalni industriji.
I
COUNTER GIRLS
PODNEVNO DELO Izvežhanost ni potrebna, stalna služba, dobra plača; začnete lahko takoj. Vprašajte pri: THE UNION NEWS CO. 13» FLATBUSH AVE., BROOKLYN Blizu L. I. R. R. postaje. . _ (10—12)
FINISHERS W — 17« NA TRDEN (Delo pd komada)
DRAPERS HO NA TEDEN (poleg tega Ae- overtime)
EXAMINERS * CLEANERS	FLOOR GIRLS
ttS In VlftjE	$26 m VIŠJK
NA BOU&m ŽENSKIH OBLEKAH
Slalnci celoletno delo v modernem podjetju.
43 WEST S7th ST. P . W I T A S
NEW YORK CITY
(8tb floor) 19—llj
popočakal, je, čim je zagledal Tatar je, bežal proti trdnjavi, kar je le mogel. Zdaj od te, zdaj od one plati je udrihal po konja. Na prahu je bilo spoznati, kaiko je konj udarjal z repom.
Zilin je izprevidel, da stoji njegova stvar slabo —■ puška je proč, s sabljo samo se ne da nič naipraviti. Drvil je nazaj — še je menil uteči. Ali šest mož pridirja od strani, od-režejo mu pot. Njegov konj je bil sicer dober, ali oni so i-meli še boljše konje. Zagrabil je za vajeti, hotel zopet obrniti, flli konj, enkrat v diru, je šinil naprej — naravnost med sovražnike. Tatar z rdečo brado na sivem konju se je bližal. Režal se je in držal puš!:o pripravljeno.
Poznam vas, vragi, si je mislil Žilin. Ako vjamejo kog« živega, ga vtaknejo v jamo in gni bičajo. Živoga me ne dc-be . . .
Dasi ne krepke rasti, je bil Žilin pogumen mož. Prijel jo za sabljo, ivpuetil konja naravnost nad rdečebradca in si mislil pri tem: ali ga pohodi mOj konj ali po ga posekam s adbtjo.
Ni še bil prihajal Žilin do Tatarja, ko so streli, oddhni
od zadaj, zadelo njegovega konja — z vso silo je udaril na zemljo in pal svojemu jezdecu na nogo.
Žilin se je hotel vzdigniti, a že sta sedela na njem dva teli smrdljivih Tatarjev in mu zve-aala rake na hrbtu. Sicer se je iztrgal in se otresel sovražnikov, ali še trije so skočili s konja in ga tolkli s puškinimi kopiti po glavi. Tedaj se mu je stemnilo pred očmi in omahnil je. Tatarji so ga zgrabili, mu z jermeni zadrgnili roke na hrbtu in naredili tatarski vozel. Zbili .so mu -čepico dol, mil sezuli škornje, vse so prebrskali, vzeli denar, uro in raztrgali uniformo. Žilin se je ozrl po konju. Njegov ljubljenec, ikakor je bil pa po strani, tako je še ležal in brcal z nogami; luknja mu je zevala v glavi in žvižgajo je vrela ven črna kri, škropila daleč v krogu p rab.
Tatar se je približal konju in previdno snel sedlo. Ker je še vedno brcal, mu je z bodalom prerekal grlo. Siknilo je iz vratu—telo je vztrepetalo . .
Ko so bili Tatarji s konja vse pobrali, je rdečebradec zopet zajahal. In nlaj so posadili Žilina k njemu v sedlo; da bi ne pal, so ga privezali s
pasom na onega hrl)et — in hajd v gore.
Za Tatar jem je sedel Žilin, se gugal in omahoval. Pred seboj široki tatarski hrbet, kitasti vrat, in bleščeče se je oblila gladko-obrita glava '/'-linova glava je bila hudo pobita, kri je ležala strjena nad očrni. In ni se mogel popraviti na konju in si obrisati kri. Tako močno sta mu bili zdrgnjeni roki, da ga je bolelo v ramah.
Dolgo so jahali od gore do gore, prebredli reko, dospeli na pot in jezdili naprej po dolini.
Kako rad bi si bil zapomnil Žilin pot — a njegoče oči so bile zalepljene s krvjo in ni se mogel okreniti.
Za«čeIo se je mračiti; prebredli so «e eno reko; ko so prišli na široko skalo, se je zakadil dim, psi so zalajali — bili so v aulu (tatarska vas).
Tatarji so poskakali dol, tatarska dečad je letela vkup, se gnetla okoli jetnika, kričala, vriskala iu Itičala vanj kamenje.
Razposajeno mlfidež je raz-pOdil rdečebradec, ki je vzdignil 'Zilina s konja in z irka-zujočim glasom nekaj kričal. Nogajec je prišel, močno so
mu stale kosti iz lic, no*nl je samo srajco. Srajca je bila raztrgana, prsi gole. Rdeči 11111 je nekaj ukazal. Takoj je privlekel hlapec ploh za noge: dvoje hrastovih štorov z železnima obročema, na enem o-bročev kavelj in ključavnica.
Odvezala sta Žilinu roke, ga djala v ploh in ga peljala v zaboj, |XHloben svinjaku; pahnila sta ga noter in potem so se zaklenila vrata. Žilin se je opotekel na gnoj. Ležal je nekaj ča*a, potem je topal po temi, da je našel najmeiikejše mesto, in se je ulegel.
Žilin je le malo spal. Noči so bile kratke. Skoz špranjo v lesu je videl, kako se je pričenjalo daniti. Trudoma se je vzdignil, se vlekel k steni in povečal špranjo.
(Dalje prihodnjič.)
Rojaka prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN PO^JTAI. MONEY
<CT
—:rv
a=
2348535323484823484823535323234848532353534853489048482348235348
.1 A* v VMOUA" — NEW YOKK
MONDAY, JAXTARY 15, 1945
USTANOVLJEN L. MM

Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(48)
Danos jo dobila hlotxVk pa«" To ni ca, njo pa se pisana mati ni -jKMnnila. Za njo .so bili dobri udarci! .
Hridko ji je bilo v pršili, ko je vse !«► pomislila, k<> se je i/nova zavedala veliki ma razločka med tem, kako je bilo nekdaj in kako je .'daj, ly zato so ji danes še raje silile solze v oči
IZ URADA SANS A.
zbiranje obleke
A' mnogih naselbinah se še.Pripravil je vsa njena oblačila vedno zbira obleka in druge':n čevlje, mnogo skoraj popol I potrebščine za Jugoslavijo. V,noma novega, in odposlal v zadnjih štirinajstih dneh so New York. Pošiljka je tehtala naše podružnice in nekateri 14S funto\. posamezniki nabrali in odposlali v New York 5851 funtov obleke, perila, odej, rjuh, čevljev' te:- 219 funtov mila in druge grocerije.
Skupni slovenski "Brooklvuu se je odzval
je izročil gl. u-rad SNPJ, sestraludati tudi mi. Upamo, da od-Diana Magajna, Mcchanics-^ašanjc glede znakov ne bo tra-
I le-
jalo dolino.
Prva dva meseca «v tem letu se vrši kampanja Ameriškega otlbora za jugoslovanski relit*.
burg,P a., pa $5.
V tem seznamu nismo omenil naših podružnic, ki so po slaie prispevke izključno za SANjS. T i l>odo označeni v me- Ajner kancr v seči i e m r a č u 11 u Vsem
iskrena zahvala.
★
zime naravnost v Jugoslavijo.
Pi vo postavljeno nalogo smo • začasno rešili, v pogledu ladje *	same pa smo dobili po vse-
V svojem poročilu o poteku stranskem prizadevanju šele dela Vojnega relifnega foprin 21. oktobra 1944 od predsedni-južnoslovanske- ka jugoslovanske vlade d rja. u'".nu-	I ga porekla ( WBFASSD) je o- Ivana Šubašiča potom jugoslo-
prispe vatel jem naša menil tajnik Strahija Maletič vanskega poslaništva v Wash-
tudi sledeče:	|ingtonu uradno in strogo za-
pri samem začetku or- upno spoiočilo, rla pride jugo-Tajniki nekaterih podrnznic'ganiziranja Vojnega fonda se'slovanska ladin v New York
____ y _ •	.i.	v>i	.	...	.	_	.1
funti. Tajnica Frances Cerar nam ]»oroča, da jo lokalni od-
!■•	*	•	O	1------- ■ -..... .......	■	....... JV j^MKIll I JU	III I
KI cKioor v vini in hla?rn" V Dot,oit» vodi pol za SANiSove znaJke. Te pro-je potrebno dati ilzval z 4°0") to5aKlevno kampanjo Združeni simo. da jih ob priložnosti iz- napadenim naiodom aiicos rw.r odl>or av1nih dolavl>ccr (tTA-polnijo in odpošljejo. Ker se'slaviji v najkrai
nego sic-r. Mlakarica je bila danes posebno nataknjena inl1>or	Tlabral 9207 [n*-
tov raznovrstnega blaga, ki so ga radodarni rojaki darovali
za v«ako >lvaivo je ziuišala ztlaj nad tem, zdaj nad onim. < elo lastno hčer je bila enkrat udarila preko hrbta, ker se
i ni bila dovolj urno umaknila izpod nog. Tem bolj so le- 1 4l . , , , , ,. . • 1 - \n 1 • ■ 1111 • 1*1 [kratkim o<lposlana tretja po 'rli na Ann-o odam. .Mlakarica ni rada delala 111 bila ie1—• -	. ---------
nemara zaradi tega tako razjarjena, ker je morala danes
nekoliko prej v>tati kot ponavadi.
Ne le |H*poldne >i je mogla Anica malo oddahnili. Stis-
Pobirajo se prispevki v goto-nam še niso vrnili naročilnih je poudarjalo prepričanje, da'v sredi nieseea novembra
pomoč našim ^ii smo to s kratkimi notica-v Jngo-jmi sporočili naši tukajšnji ja-
.rnTA .	1- -	. . „	1 ji v najkraješm času, to vnosti. Medtem pa smo nedol-
\V-UlO) m odprl jo nabnal-Jjc -vojni položaj precej spre-je: pridno nastopi kruta zima.Igo za tem izvedeli, da an-le-
nice v vseh svojih linijskih menil in je nastala potreba za Hitra pomoč je dvojna pomoč ^ke oblasti niso izdale za to
dvoranah. Apele za pomoč Ju-,večjo produkcijo vojnega ma J— to je vodilna misel našega ladjo nobene-a ^releasa". O,I
goslaviji jo poslal na vse svo-.teriala bolj nujna, bomo ime- dela. Radi tega so bile vse na- tedaj pa do danes se predstav-
lz Wankegana ie h:la nred '10	t,H*!	Vis®slo-ili nekoliko ovire tudi pri na-'.še sile dosledno usmerjene na niki našega fonda neprestano
1 vanski kongrer ^------- —..... * — - - - -
odprl med
ki tudi JTunter
vorški okolici
kl ška šola Smith College. |ue potrebščine ter da so voja-
šiljatcv v teži 1000 funtov in skupna .teža nabrane obleke znaša nad fiOOO funtov. V Frederick to wmi, Pa., ni mnogo
i.ila s.- j.- v —bi za vrata ter šo dalje razmišljevala o tistih Slovenwv, toda tajnik Anton V glavnem uradu ameriške-Pko	nastavile vsa ci-vil
» asih, ko e ji- tako ve-elila lepili božičnih praznikov. Dokler]Škvarč naznanja, da se jim je ga odbora v New Yorku je d-t11'? T1.ar(M*'ln- Yojna jo prva in > bila nue-eha doma, -i z dedkom niti govoriti ni upala. In vseeno posrečilo nakolektati poslenili 20 oseb, v skladišču 11i°n,m potrebam za čim hitrej-
ako -t.-1 ^cdeUi vsak Ziise, a oba -ta se /.utapljala v i-sle ža '■■ittu* niMi. Obema m« uhajali }x>:gledi tja v kot, kjer so bile prirejene včasih ja>Lice, oba sta |»ogrešala pozla«*euega ol-..rčka tam nad mizo. i>ogrešala pastirčkov in sv.-tt> tlritžiue.
498 funtov raznega oblačila.
Naš zavedni rojak v Sliip-pcnvillu. Pa., Mike ICIenovšek se je po smrti fv oje soproge
)• »irrešala angela, ki je vea>ih visel tam v zraku, prav kakor.^ionil revežev v Jugoslaviji,
bi bil priplaval ravnokar iz nehos ter oznamial mir ljudem ta zemlji, in j»<>gre^ala rdeče lučke p«nl ja-licami . . .
Mlakarica ni pn-tila napraviti jaslic, trdila je. da je lo iH-ninno-t in da .K* v hiši drugega potrebnega dela. In tako •• bilo pu-to in prazno pri Mlakarjevih na sveti večer. Vm-, vse druira-če j«* bilo, nego po sosednih hišah. Mlakari-:t j«' šla lis" tak«>j. k<> >0 je bilo zmračilo. Smilila je sama ^ bi radi truda, ki ga je imela črez dan. in ker so bile vse .»••tu- misli >trnjciic snim na tu. kako bi stregla si*1>i, ni
"ki t'pijo pomnnjknnje obleke.
tenala 111 2.—na prizadevanje, jkoi ist ne rezultate, toda na zada se pri višjih oblasteh dose- lost, o njih Še ne smemo pisati zo korak, da se dobi posebna \v javnosti.... "
ja, katera bi nahrani mate-1	Mirko C!. Kuhel,
19. Predsednica tega odbo Z11,fl-0 in niir moramo iinl prepeljala pred nastopom]	tajnik.
P«
ra. ki vodi jugoslovansko ^>0-močno akcijo izključno med Amerilkanci neslovanskegn po koljena, je gospa Joyce Borden Bal oko v: c.
denarni prispevki
Vojni relifni fond Ameri- udi iz Clevelanda. Prejeli smo
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
Kancev južnoslo vanskega po-
ček za $1(HX>.97. Da t ovali so:
rekla je imel do ;J1. decembra Posamezniki skozi Knakoprav-skupnih dohodkov $293,830.23.1nost: mladinski pevski zhoi Slovenski prispevki v tej svo-'SlH> $-'»0, št. 447 »SNPJ $1")..V>, ti znašajo $74fO(i9.r,9. Dohodkijjos. Regelj $20, in razni drugi \ p ra še vala po tem, kaj bi prijalo drugim ta večer. I11 tako j v p,vem t<»«lnu januarja so po- ;$6T>.f>0; društvo Slovan štev. :i ,i bilo nikogar, ki bi bil pokropil in pokadil jm> hiši, v hlevu višali skupno vsoto nad $.'100 SDZ Frank Mohorčič $25, -hramlKih Hlapca / • dalje ča-a ni bilo hi-i, u- vo tisoč. Siimo prve Štiri dni tega dr. Lipa Št. 129 SNPJ $10, ela-
Šla
«:eklc> pa -o bili d^billi šele pred par dnevi ml daleč nekod. Ki-r s«' hiši š,. ni bila privadila, je sedela suna zase zunaj v Kuhinji in dremala.
Tiho sta zdela Anica in ih-di-k vsak v svojem kotu. Bilo . • tako tiho v hiši, da sta čula drug drugega vzdihljajc. Ali :e«laj -o /apeli zvonovi. Veličastno so se razlegali v nebeško noč. kmalu tišji*, kmalu glasneje. Kakor bi bila prihrumela M-sola pesem zmagujočega krdola, tako jih je bilo čuti, kadar .1 potognil.i iuimIiiu -ai a poti-m zamira1« zo))Ct njih u lasov i, postajali boli in bolj nerazločni in naposled se je ».»ni" š,. zdelo, kakor bi izvabljala nevidna roka sladko u-pianim < runam ]»ridii^eno. otožno brnenje . . .
••Pojdi sem!*' je poklical d«*dek Anico. "Mati je .-pat! Moliva midva, ker ne moli nihče drugi!''
Anica j«- stopila k dedku in se stisnila k njemu. I11 motila sta - tihim glasom, da >e .ie komaj čulo. en rožni venec v..I drugim. Anici je drhtela duša v nepoznanih čustvih, ko je 1 dgovarjala v molitvi dedku in so tako veličastno in tako krivnostno segali <lo iue glasovi zvonov. Nikdar se ji ni /delo zvonjenje lepše kot ta večer. Budili so ji v sn u čudno hrepenenje, želela si je nekam daleč, daleč, od tod . . . Zde-•o Mi' ji je, kakor bi .io bili ti glasovi vabili in klicali, kakor bi jo hoteli privesti tja, kamor je neprenehoma silila njena duša. «1« iv ;nc il>Lre, do n .ci e drage nepozabne matinej . . .
"Dedek, ali smem k polnočnieije za pršila, ko sta bila odmolila.
"Nikar, mraz je!" ugovarja dedek.
"(Hi, nič me ne bo zeblo. Sosedov Nejček pojde gotovo tudi. Zakaj pa ne bi jaz šla T'
"Sosedov Nejček ima s kom iti, ti pa . .
"i Mi, dekla pojile gotovo! Čakajte, grem jo vprašal!"
Slekla je ven in -e kmalu vrnila, "(ire. gre!" je vzkliknila veselo. 44Ah, naj grem Še jaz!"
"Pa p«>jdi. če greš tako rada. Samo gledi. da se dobro za vijes!
1'molknila sta zopet. Anica ji* bila »rečna. Z nepremagljiv«« -il" jo jo vloklo danes v obližje njene mamice. Že ob sami mi-li, da Ixnle tako blizu nje, ji je utripalo srce. No-4'»j. to sveto noč. jo je pogrešala šo ln»lj, kot druge dni. Vsa v-opljena v svoje premišljevanje je naslonila svojo gla-\ ico na dedkovo koleno ter zatisnila <m-1. De<lok pa >e niti ganiti ni upal, misle, da je zadremala in da si tako odpočije ...
Tako sta sedela sama in zapuščena. Po drugih hišah je bilo noi-oj \>e živo. V veselih i»ogovorili so pričakovali ljudje enajste ure, da bi se i»otem vzdignili ter napotili v cerkev. Veselo in praznično je bilo po drugih hišah, pri Mlakarju pa je bilo kakor izuinrto. Nobenega glasu, skoro grobna tišina! Samo starec* je" včasih globoko vzdihnil, sklenil
meseca so nam poslale našejni pa $10.i>0; nabral I^udvik podružnice ter nekaj i>osanu'Z-(ModveŠček med člani društva ni kov lep znesek $.'1,395.16, ki Naprej SNPJ $18; Ki ist Što-jfoviša skupne slovenske pri-fkelj je nabral na seji društva spevke na $77,404.85 (skozi, I .under- Adamič št. 2« SNPJ SANTSov urad $63,529.28, na■ $131 (Fr. in Terezija Cerkve ravnost v New York pa je bilo 11 ik $50, drugi $S1); -društvo ]»osla no $13,935.57).	(Napredne Slovenke št. 137
Mnoge podiuzni.ee in posa-lSX^Ad"r°Va1°00^:^l?T,*r mezniki na mpošiljajo lepe ^0: Oamp 293	da-
zneske, ki so jih darovali naši roval	^mostojno društvo
Tlie War Man Power Commission lias ruleti that no one in j this area now employed in ps-j Meittial activity may transfer to [ another job without statement j	of availability.
IMMIR AND KI.KVATOR MAN
j 1:1 Mi;si:r • "as in J»1 y.:i 11:1 • 11 j i*ii<>
RKI.IEF MAN i r. MM i„ 1 M .ri
*rj-j..vi n:i MKSEr Vpraišjijte: St" 1 *KIi INTKNI »HNT
101 WKST I:M» A VK	N. V. »'.
«T — i::»
zavedni rojaki, ol»enem pa tudi nabiralne pole z imeni pri-s]x-vateljev. Naš urad bi rad vsfregel vsem, nabirateljem in
Srca Jezusovega $S. samostojno društvo Kranj $5. razni posamezniki pa $53.47-
Math Jereb, blagajnik po darovalcem in objavil imena'družnice v Wauikeganu, je po-in vsote. Toda to je nemogoče,'slal ček za $650. Darovali so: ker je imen preveč. SANS ne Slov. samostojno podporno dr. moie obremeniti naših listov z.Waukegan - North Chicago dolgimi vrstami številk, vsled $500, društvo sv. Jožefa št. 53 tega bomo morali omejiti naš,KSK»T $25. društvo sv. Jurija
'pa $5.
Za podružnico št. 97, Newark, N. .J., je poslal delovni tajnik Andrew Sprogar $22.74, katero vsoto je iztržil za partizanske zvezdice. Sam je daroval -$5 in enako vsoto l^eo Bizjak.
SUPERINTENDENT
Prvovrstna :i|uirtnn*nt hiša. zgornji IUv«-rsl.|i» l»rlvi-: -j self-sorviiv elevators, "Is alružin. l'<>tiioC*uik, porter, j«* tmli v |ioui<m"\ 4 room a|K<rtiin*i)t. eli'kirika in ttk!efon hre/plafiiu. INileg ti'«! Sljr, mi^setiio. Vprašajte:
I.Khish 4 sic": ___;__4 ti—11 »
SODA DISPENSER
IZVKŽBAN. l»iUiRA I'l.Ai A: STAI.
\i» I »KI.11, I'ltl.lKTXK KAZ.MKKK
VprnKiijte: M K V F. U * S XI1 SfTTKIt AVE. Ilia M IKI.YN
(IO
li; 1
seznam le na večje vsote. Na še pridne nabiralce pa prosimo, da za darovane prispevke izadjo uradno pobotnico ali potrdilo o prejemu.
Od 28. decebra do 5. januarja smo Tire.jcli prispevke za pomožno akcijo WRFA>SSD od sledečih:
roke ter dvignil tn-i proti nebu. Njegove ustnice se niso pro <>• (tteditirano podružni-
gibalc, a njegove misli so molile. 4'Kj<» sta moja dva sina?" mu je zdajpazdaj prešinilo možgane. In hudo, tako hudo mu ie bilo! Saj ljubil je vendar <»lwi, pa naj mu je tudi Anton t,:ko slabo placieval njegovo ljuliezen! . . .
Za zvenelo je sko/.i zrak; veliki zvon je oznanjal enajsto uro; dedek se je zganil in Anica je dvignila glavo. Nekoliko je bila zasp.ut-1. a vendar je veselo skočila na noge. počne dekla?*' pomisli. "Ali je že odpravljena? . . . Pa menda vsaj ni o<lšla brez mene?"
>5a*kri>elo jo je in stekla je venkaj. Toda dekla je bila trdno zaspala in ni se dala vzdramiti. Klicala jo je, a ničesar ni slišala. Majala io je semtertja, kolikor »o ji dopušča-
la podružnico št. 1, Detroit,
Fred i rick t own. Pa., $200.50: je poslala tajnica Lia 3Jenton
za podružnico št. 21» nabral hr. $18-1.50, katero vsoto je nabral
Anton Nkvare. — T"niontown,'naš agilni gostilničar Peter
Pa., za ]K>d 1 užnico št. 17 po-'Benedict. Sestra Mary Musich
slal I^>nis iKimik skupno vso- od podružnee št. 56, Milwau-
to $103. — Kirkland l^ake, kee, Wis., je poslala ček za
Oni., za podružnico št. 90 po- $-1/;. (V prejšnji objavi smo o-
slal tajnik Mak>- Skube $25. —menili, da je .Toe Jordan da
Društ-vo Sloga, št. lfi SNPJ..oval $10; pravilno in*e je Joe
^rilwaukec. Wis., darovalo za Ju v an.) Podružnica je prispe
pomožno akcijo $7. (^ek je bil vala tudi $150 za SANS.
poslan gl. tajniku SNP.T, ki ga 7 .a	. .
J^ouis Zajrar, blagajn ik po
BOYS — MAILORDER HOOK STORE
."J days, 40 hours.	si art. Stilly
n<»i-k, pl»-:isam working iiMiilirions. Apply:
1'XIOX I.1ISUAUV ASSOCIATION 121 E. -4 th ST. N. Y. C. ___(IO- 1HI
BOY — ALL AROUND WORK PACKING ROOM
Cooil Hilary. st«>:uly work, opportunity.
Apply : K Va ; K XT Fi M »TW KA 11
."il-r.7 FRANKLIN ST. X. Y. <*.
l lo—ll l
li:
CABINET MAKER,
IIEIjPEU, MACHINE HAND FCRXITIRE PETER KNiiKI. IXC. E. ::ist st.	x. Y
c.
110—1ti»
Kirkland Lake,
je izročil Su\XSu. — Anton , v . Resner, Fontana, Cal., je da-f™zn,f* v, , roval $15. - Podružnica stev.'l^L1' ^	J^>to
10f>. Euclid, O., je zbrala za f'* Zn ,to ^nrzmcoPo$oso
darovali: R. Brozovie, ,T. Zu-
relif $400; tajnik Frank Če- I . ,r ,	. T
sen je obenem priložil članari-|'/ok: no za 85 članov v znesku $170. fe?™!.
Društvo št. 4S1 SNPJ
Ni-
Kuzma; drugi manjše zneske.
Za podružnico št;. 41, Fontana. Cal., je nabral Mike Mi-souri $7, poslal pa Anton Blat nik, tajnik.
ci št. 13), je darovalo $12; št. 132, SNPJ, Klein, Mont., $84,-75; it. 422 SNPJ, Rains, Utah, $28; št. 388 SN1PJ, Star City, W. Va., $61. Frank Milave«,
Port Angeles, Wash., je poslaljokoren znesek $104.19, kar ^oli- znesek $20, prispevali so Jože predstavlja preostanek nahra-Kaj Segulin ter Fr. Milavec in že- nega denarja. Z odpošiljatvijo
ohleke je bilo stroškov $119.54.
Za i>odružnico št. 50 v Don-verju je poslal tajnik Frank
na Helena
Največji prispevek je iposlal
Iz Can ton a, O., se je oglasil
Jože I>urn, tajnik št. 48 SANS tudi Blaž Odar in je v imenu in J PO 35, Cleveland, O., in si- podružnice poslal za SANS cer -znesek $1100. Postojanka $100, za relif pa $31. ITielen
NATION" Al. P.ROAI>CASTINO <*O.
HANDYMAN
f»»r Urttiukiist stmlios. H-<se»itlal i 11«]list ry. Excellent working i-onilltioos. Apply Koom K C A Hlilff.. Rmko-ft^Mcr Plami. Any wook day, or Sa-turtluv till ihmhi, Tlitirsilnys to 7 p. m. _ <10~lt»)
M A C H I N I S T
IZVEN MESTA V DEFENSE PLANT;
IZKCŠK.V NA POSKBNE STROJ K stalo«, dobra plar-a.iK.vojna U h lot'nost Vprašajte pri: CENTCRV CAXVAS CO. ti:« — Uth AVE.	x. Y. C.
(4—101
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(V. J. Kern) — Venni
Cena $2.—
Brezposelnost
Spisal Fran Erjavec
Cena 50c
Mlekarstvo
njene slabotne roke, ali dekli je bilo menda, kakor hi jo JPO je prispevala $600, $500 Fabian, Youngstown, O. je v Zibal kdo. Začela je smrčati še glasneje.	pa podružnica SANSSa. Za tem!ime^n drušKa št. 153 SNPtf
(Dalje prihodnjič.)	sledi naša podružnica at. 39.1 poslala $23, (katero vsoto nam
Spini Anton Pave. m allkaaL 108 strani. — Knjiga an mlekarja In farmer}« r snloAoem.
Cena 50c
Pohorske poti
Spisal Janko O laser
Cena 5(k
Knjigarna
SSovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11
O LASS WORK EKS
S1I.VERERS. I .A Ml" WORKERS. POMOČNIKI V TOVARNI
l»ol>ra plaT-a. Stalno ili-lo. Vpmiajif: nim» STERIJNt; PLACE I'ROOKI.VX Ti'li'foii : Sli t;-r»T«Mt
I 111—ll'l
< i LASS PR ESSEX? S
T0Xt;rE: EXPEIII ENt "Ell I'IMv FKIiREO: S.MAI.I. JKWKI.S. .-i«-. Stalilo i|i*li». prijtHno rtizmon*. pri-Inžniist.
Vpraia.it«- pri: R. FF.IX UI.ASS XOVEI.TV CI».. L'l ::7 It!"TI.ER AVE.
11E
RI|M:F.WI M hi, :: i.-.in
i:rt<» »ki.vx in
lr.i
C O r N T E R M A N
PONOČI : IM lil R A PI.ACA j/A STALNO I > E Lo Piti JET XE RA/. j Vprašaijtf:

m i:ici:
M a «; X E t ."»mil st. I'.ItooKLYX. X. v.
i i«i—it;i
Al'TO MECHANIC
Dohra pla»"ti : »lo^ii tiaditriiepi tli*'a : »vojna služIta. —	na uro.
T Lili t' Vl'IiESS HILLS ST.
iti i M ;KW» M HI Poklir-iti» 11 Etonian ."-M."»s
I S—lOi
BOV — Hi OR OVER,
MECHANICALLY INCLINE!*. i;«.m1 ihan.-o to loarn ICN1TION »ik! CAlt-ISI RETOR III "SINESS. — Si.-a.ly work. ^inm| pay: op|M»rtunity. Apply: JI'LES AITn SKRVlCE 1471 iU«h ST.	RRfMiKLYN
WI H-il-J-Jl
i S IP i
M OZ ALI FANT
za ra/.nasanji: naroČi i. za
TOVARXo ZA ftRLEKE Hohra plar-a. Prijotn»' .U-tav-k.- ra/ uier«*. — Vprašajte pri : I* O R F A X 1» RE s s "»-«> W. ::Ttli ST.. X. Y. C. t Top floor.
iS- loi
B E V E L E R on GLASS NOVELTIES
I/.VEŽIiAX, iHtl'.RA PLAČA STALNO I»ELO Prijetno razmero. — Vprašajte: 4ic: RROOMK ST.. X. Y. t". Phoiu*: t'A K-IRIS(i
I s io>
SANDWICHM EN (2)
POP.RA PLACA STALNO I »ELO PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vpraša j le: (U> FFI.ToN ST.. X. V. C.
Pokličite: P.E ___(S—10»
F I R E M A N
Dobra phu"-rt. Stalno	Prijolne
razmiH-e; Pultlie S<-1iik»1 1«; l.~.7 Wils«»n St.. iiftir Bedford Ave. — Oglasite se pr i: CISTO I »I A X na l.".T W1 LSi »N ST., near ISwIfonl Ave.. Rrooklyn ali
pa telefonirajte: HA H-H2S4 __iS—14(
A I* T O ME C II A N I C S
AXJ> II K L P E R s na t on INTERNATIONAL TRITKS <"as in jv»l zn nadurno ilelo: Počitnice In prazniki pbunitii. DRAKE BAKERIES, INC. 3!Ml C'LIXTOX AVE, R'KLYX Vprašajte za .Mr. Wottke ____(S—14 l
automobilf mechanics
s T A L X O • *.-><> NA TEDEN ZA ZAČETEK PACKAB — JACKSON HEIGHTS
77th ST. & NORTHERN BLVD. JACKSON HEIGHTS, L. I. ____(S—14)
Opozorite še druge, ki ne čila jo "G. N." na te oglase. — Mogofe bo komu Tstreieno.
VEGETABLE MEN FISH MEN
Izborila pluftt. Izvrstne delavske razmere.—SHAFFER'S MARKET 67.1 MADISON AVE., X. Y. C.
C L E R K
itGoviNo /. i;itori:iii.iAMi
IX ZELENJAVO Dobra p'a.'-a : Stalno delo: Prijetne delavske razmere. Vprašajte: R C I> It E X R Ros. S7S LEXIXOTON A V K. N. V i 1'oklir-ile: RE 7-l's:m
_________(<» — 1 L' i
OPERATOR
OFFSET PRESS. DEXTER FEEDER STALNO |>EI.t t
Vprašajte:
E. Ii. FF.E.MIVi; Co R p. -'".1 Itlth AVE.	X. V. C.
Poklieite: \VA !»*i;77<» ________14 Kili O v s
FI LL OR PART TIME, I.IHIIT DELIVERIES: LEARN DEVEI.i iPIM; PRIXTIXG. IonmI pay. <r«nidy wurk, fMi<t war future.
Apply: PE ti r^TrfU
__i r. -in
SANDWICH and COFFEE
MOŠKI SE PoTltEIilME iMtbra pla»"a. Stalno delo. Prijel ne delavske razmere. Poklieite: lltc»iisides ri-7i'T7 \"praš;ijie na ."»l-lO VERXOX P.LVD.
LONG ISLAND CITY __ i ii—ii: i
PORTER — FIREMAN
^-VL'7: LAIIKA SLI /.RA, PRVOVRSTNO POSLOPJE. — Stalno delo. prijetne delavske razmere. Vprašajte: 1TO E. 7Sth ST.. X. Y. C. Pokličite: p.l* s r'.lir.L' __t S— 14 •
tovarniški
DELAVCI
18 — <50 LET
IZVEŽRANOST NI POTREBNA
CAS IN POL PO 40 PRAH ZA -N A D I* R N O D R L <i Essential dela vi-i potrebujejo release
KEINER WILLIAMS STA MPI NO COM PA N Y
87-4« l-j::rfl STREET RICHMOND IIILL, L. L VIRGINIA !>-r,100 ____(S Mi
C O U N T E R M A N
F OR D I N E R STALNO DELO — PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: Sil — ttth A VENI "E tt'nr. < i rand St. & l»th .*\e.) N. Y. C.
__Ui—lli
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED
(Male and Female)
HAIRDRESSER
MOŠKI ALI ŽENSKA KAKOR TI PI MANICCRIST '» DNI NA TEDEN. DOBRA PLAČA: Pondeljek prosto. — Stalijo delo. Prijetne delavske razmere. Vprašajte:
LILLIAN BEAUTY SHOP •M)« KINGSTON AVE., BROOKLYN
<5—111
NATIONAL BROADCASTING CO. NEEDS YOUNG MEN — WOMEN
Excellent essential beginner's jobs. GUIDES, MESSENGERS. TYPISTS.
KEY PI NCH Apply Room 50T. RCA Bldpr., Roeke-feller Plnza. Any weekday, or Saturday till noon. Thursdays to 7 p. m.
<10—16)
(5—11) KUPITE EN "EXTRA" BOND DAN ESI