W-'
^™вшшшпи11111111||Е]||т|||||||П1111т1пт|11|||||||||пшптт1п?
ADVERTISE IN I THE BEST	I
SLOVENE NEWSPAPER | ★ j
Commerical Printing of I All Kinds	i
....................................Hiimiiniiinimimiiiitjiiiiiiiiiil
m % # A m:
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK6
I	OGLAŠAJTE V	i
i	NAJBOLJŠEM	i
i	SLOVENSKEM	I
I	ČASOPISU	I
I	. ★	i
I	Izvršujemo vsakovrstn#	|
I	tiskovine	|
rL>iiiiiiiiiiiit]iiiiimiii!uiiiiiiiiniiHiimiiiiiiiniiiimiiiiic]iiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiii^
XXXVIII._LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) MARCH 21, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 55
Agnes močnik
Po daljšem bolehanju je pre-v Pairview Park bolniš-nici Agnes Močnik, rojena Ore-stanujoča na Longmead Ave., West 3-rk, O, Doma je bila iz Krške ^asi, kjer zajiušča polsestro Ma-Orešar in več sorodnikov. Ameriki se je nahajala 39 let. oprog John je umrl leta 1945.
Tukaj zapušča pet otrok; Mrs. ^агу Struna, Mrs. Anna Cirn-® John, Joseph in Ladimer, 12 'nukov, 20 pravnukov in več so-odnikov. Pogreb se vrši v sredo JU raj" ob 9. uri iz pogrebnega Joseph žele in sinovi, St Clair Ave., v cerkev Annunciation na W. 130 St. in Ben-ington Ave., ob 10. uri ter nato družinsko grobnico na pokopa-nsee Calvary.
ANTONIA FABJANČIČ
Zadeta od srčne kapi, je umrla . f ojemu domu Antonia Fab-cic- rojena Ban, stara 49 let, ^ujoča na 1248 E. 61 St. Ro-
ВгЛ	fara
zam -Primorskem, kjer brata Joseph Valenčič ca _^°^odnikov. Bila je člani-
in dr % Naprej št. 5 S.N.P.J. ustva Ribnica št. 12 S.D.Z. Tukaj
brezposelnostjo. Program ameriških delavskih unij pa je popolna zaposlitev, ki je prva točka vsakega unijskega dela. Zato so ameriške delavske unije tudi v kongresu po svojih prijateljih stalno na delu, da se vojna produkcija ne zmanjša.
senh л	soproga Jo-
šta Л/Г	vasi Kozane, po-
hppv-1	Brezovica, dve
''	Osters in Mrs.
ishler, vnukinjo Debbie, Mary Ban, sestri
Riit^'" Lillian Osters in Mrs. ^Uth TishW	-------
ma
Stella Mahnič
Ler vep
se vr-uri
Si Jf^^^odnikov. Pogreb 2	popoldne ob 1.30
le •	zavoda Joseph ^е
m sinovi, 6502 St. Clair Ave.,
Trun/^ Park pokopališče, oder ^ položeno na mrtvaški v torek popoldne ob 2. uri.
^LlFpORD A. WHITE
po	bolnišnici je umrl
Д ^bolehanju Clifford Lak^Si?^'	na 14810
Vodia.	Bil je poslo-
VroW o ^gGncije Whyte Che-zanu-	^85 St. Tukaj
^ion ^opi'ogo Florence, v Ма-And' ' SGstri Mrs. Florence tgj.	Mrs. Alice Cookston
žalo Samuel. Truplo bo Je-sefth ^ pogrebnem zavodu Jo-St	sinovi na 458 E. 152
ЗО	1 30 popoldne do
ђеИ zvečer, nakar bo od-
Pogreh ^	^hio, kjer se
130	^ sredo popoldne ob
AMERIŠKI FARMARJI IN DEUVCI-ROKO V ROKI
WASHINGTON, 20. marca—Gre za edinstveni slučaj v Ameriki, ko gre za razmerje med farmarji in delavci. Navadno je tendenca delavstva po svetu, da se bori zoper visoke cene kmetijskim produktom. Delavska politika v Ameriki je ravno obratna. Organizirano delavstvo nasto-! pa za to, da se obdrži federalna pomoč ameriškim farmarjem in sicer v višini znanih 90 odstotkov paritete.
Kakor znano, je pariteta pojm,"^
da federalna vlada pomaga ameriškemu farmarju, da ta dobi v katerikoli obliki že, ali z direktno pomočjo, ali z odkupom pridelkov neko skladnost s stroški,
ki jih ima pri obdelovanju zemlje in pa s cenami, ki jih izkupi za svoje produkte. Pred republikansko administracijo je bil princip, da naj se ta skladnost določi z 90 odstotki.
Eisenhower in federalna vlada, zopet v prvi vrsti tajnik za kmetijstvo Benson pa so postavili princip, da naj bo odstotek podpore nestalen, marveč gibljiv.
Delavske unije so za stalno podporo. V tej točki bodo "delavski prijatelji" v kongresu podpirali zastopnike farmarjev.
Seveda računajo, da bodo zastopniki farmarjev podprli tudi prijatelje delavcev, ko bo imel kongres rešiti vprašanje najnižje delavske mezde. Ta je sedaj določena z 75 centi. Eisenhower je predlagal, da se dvigne na 90 centov. Unije zahtevajo $1.25.
Računa se, da bo dosežen nek kompromis in sicer a najnižjo mezdo dolarjem na uro.
Ko gre debata o teh vprašanjih v raznih odborih spodnje zbornice in senata, izpovedujejo zastopniki delavskih central CIO in AFL vse složno in v prid stal-hi federalni podpori farmarjem.
Na drugi strani ti zastopniki zopet povdarjajo, da je absolutna po povišanju minimalne delavske mezde.
Ko bo šlo za končno rešitev teh vprašanj, ne bo šlo glasovanje po strankarski pripadnosti,
po republikancih in demokratih,
marveč se bo v strankah samih pokazala razlika med ameriškim severom in jugom, iz obeh strank pa praktično pokazal farmski delavski blok.
Churchill se umakne?
Ugibanja kdaj naj gre predsednik britanske vlade Winston Churchill v pokoj, so se oživela, ko je britanski tisk prinesel vest, da bo šel Churchill v privatno življenje že v nekaj tednih. Lastniki teh listov so ožji Churchil-lovi prijatelji, so torej verodostojni. Dejstvo je tudi, da je Churchill sam napovedal, da bo odsoten dalj časa in da gre na italijanski otok Sicilijo. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji britanski zunanji minister Anthony Eden; pa tudi finančni minister Butler, ki je v vladi Winstona Churchilla znal dvigniti britansko gospodarsko blagostanje. Churchill sam se ni izjavil. Nekaj je imeti pred očmi, da bo njegova politična ambicija terjala od njega, da bo še enkrat vodil britanske državno-zborske volitve, kakor on računa z zmago konseravtivcev.
Delavci in oborožitev
Če zasledujemo programe delavskih unij izven Amerike, razen onih v komunističnih državah, je njihov program tudi ta, da naj se svet razoroži. Obratno politiko vodijo ameriški organizirani delavci. Račun je čisto jasen. Če naj se razorožujemo, potem bo manj del^ v tistih industrijah, ki delajo za vojsko. Ta industrija pa je po zadnjih vojnah silno pomembna. Če naj se njeno delo opusti, je računati z
Sestanek štirih
WASHINGTON 20. marca— Senator Walter George, ki je načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve, je nastopil za idejo, da naj se še v tem letu sesta-nejo zastopniki štirih velesil— Zedinjenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Namen tega sestanka bi bil ta, da preide svet v normalno stanje. Ovire današnje politike naj se odstranijo.
Odmev v Parizu in v Londonu je bil ta, da naj se ta sestanek vrši, toda šele potem ko bodo odobrene pogodbe z Nemčijo.
TUDI MLADA LJUBEZEN—TEHNIKA!
Največ telefonov je v Ameriki. Na milijarde telefonskih razgovorov opravimo dne,vTio. Je moda, oziroma del standarda življenja, da ima vsaka družina, ne samo hiša, svoj telefon. Mladi šolarčki si telefonirajo. Tega ne opazimo drugod po svetu.
Ni samo pregovor, marveč tudi važna življenska resnica, da kar je zapisano, drži, kar je bilo govorjeno, se lahko pozabi. • študentovska ljubezen je znana. Mi bi raje rekli ljubezen med mladimi ljudmi na splošno. V njej je mnogo romantike, gradov v oblakih. Tam, kjer ni tako razširjenega telefonskega omrežja, kjer ni telefonov, si mladina, ko začne brsteti v ljubezni, —piše dolga, dolga pisma. Včasih je v teh pismih tudi kaj vsebine. Saj vemo, da skušajo mladi zaljubljenci iztisniti iz sebe vse, kar znajo, samo, da kako stvar lepo opišejo. Tudi je znano, da so veliki ljudje ta svoja pisma kasneje celo izročili jasnosti.
Ena plat življenja ameriške mladine je tudi ta, da telefonira. Polno je slik kako leži na tleh, se nekako igra s telefonom, zopet samo ameriški primer.
Pa so prišli ameriški študentje do prepričanja, da je telefon ubil romantiko. Nič več se ne piše zaljubljenih pisem, nič več se ne trudimo, da razgaljamo srce v eni najbolj trdnejših oblik, da je namreč nekaj napisanega. Pa se ti študentje sprašujejo, kaj bo, če bo šlo tako naprej, ko kasneje v starosti iz tistih lepih dni ne bomo imeli drugega, kakor le spomin na telefonski razgovor ...
KDO JE IMEL PRAV, ROOSEVELT ALI CHURCHILL, KO SO SE DELALI SKLEPI NA KONFERENCI V JALTI!
CHURCHILL JE GLEDAL LE NA ' ANGLEŠKE KOLONIJE
WASHINGTON, 20. marca—Objava papirjev, ki se nanašajo na konferenco v Jalti, ki se je vršila meseca februarja leta 1945, je sprožila pravi politični plaz komentarjev. Z notranjepolitičnega ameriškega stališča vzeto hočejo republikanci prikazati Jalto kot neuspeh demokratske politike, osebno vzeto Franklina Rooselevta. Stalinu se je takrat dalo preveč. To naj bo tudi volilna parola pri predsedniških volitvah leta 1956. Če je temu tako, tako pravijo demokratje, potem naj državno tajništvo objavi sploh vse papirje o mednarodnih konferencah in dogovorih, tudi o konferenci v Ženevi, ki je rešila vprašanje Indokine, pa znači ameriški poraz. Torej bodo demokratje operirali s to parolo pri volitvah leta 1956.
Ali se je dalo Rusom preveč^
jaštvo silno obi'cmenjuje tudi britansko državno blagajno, za to Angležem ni šlo. Toda Egipt se jim je začel postavljati po robu. Končni položaj, ki je nastal iz tega revolucionarnega gibanja, je bil ta, da je Velika Britanija morala umakniti svoje čete, Egiptu pa priznati popolno samostojnost. Zakaj ta slučaj posebno omenjamo? Hočemo namreč tudi povdariti, da je Washington večkrat, pa prav svečano povedal, da je bila njegova politika ta, da se Angleži iz Egipta umaknejo. Angleži so torej morali kloniti pred Amerikanci.
in zakaj se je dalo? Trezni politični komentatorji izhajajo iz tega stališča, da je bila japonska armada še neokrnjena, moralno visoko stoječa. Tudi če se je računalo z atomsko bombo, ki naj pade na Japonsko, se je računalo na drugi strani s tem, da bodo Združene države v vojni z Japonsko še najmanj poldrugo leto.
Združene države so nosile glavno pezo bremen v vojni zoper Japonsko. Japonska je imela svoje vojake po širnih ozemljih Daljnega vzhoda. S tem se je računalo, da bo končno tudi Japonska premagana. Kdo pa naj razoroži japonske vojake? Pomagajo naj Sovjeti. To je bila nost Burma, v letu 1948 pa
Zadnje vesti
Danes je prvi pomladanski dan. Clevelandska vTemenska napoved za ta dan je—oblačno, deževno, hladno, vetrovno vreme z najvišjo temperaturo dneva 50 stopinj, najnižjo 26 stopinj.
Washingtonska napoved pa šteje Ohio med tiste kraje, kjer bo snežilo.
Tornado je nastopil v državah Missouri in Arkansas, vendar brez človeških žrtev.
so se kazali obrisi bodoče Azije v krajih, kjer je imela Velika Britanija svoje kolonije. Upori v kolonijah so bili znamenje, da bo prej ali slej kolonijalnega gospodstva v Aziji konec.
Churchill se s to idejo razumljivo ni mogel sprijazniti, Franklin Roosevelt jo je predvideval.
Ta velika razlika se mora vzeti v poštev, ko se ocenjuje pomen konference na Jalti, ki je skušala rešiti tudi azijska vprašanja. Dejansko je Velika Britanija morala kar po vrsti privoliti v svobodo bivših britanskih kolo-1 ^ Clevelandu na E. 105 SL je nij in to največjih. Šlo je po vr-j gorelo. Pogorele so tri trgo\ine sti. Najpi'vo je dobila sarnostoj'-! ^ gostilna. Nastala škoda
se ceni za enkrat $75,000.
petek zvečer je nagloma
KOMAT ST.
v
svojemu domu Jo-St., stanujoč na 1089 je U-, S^ar je bil 73 let. Doma žu ^asi Tihi boj pri sv. Kri-Odkoder je prišel pred 36 leti. We	dolgo let bivala v
v m ^^^'niji, odkoder je prišla ^Gveland leta 1943.
roi zapušča soprogo Mary, регГ^	doma iz Št. Ru-
j ^ P'^i Novem mestu, otroke:
Мгч X	^''ank, Edward,
ces	Turkoc in Mrs. Fran-
greb	pet vnukov. Po-
8.30	v torek zjutraj ob
iz Zakrajškovega po
grebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
+
VERA SADLER
Včeraj popoldne malo po 1. uri je umrla v St. Alexis bolnišnici Vera Sadler, rojena Kogov-šek. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Anton Grdina in sinovi. Podrobnosti bomo poročali jutri. 4-
V zadnje slovo
članstvo društva Ribnica št. 12 S.D.Z. je prošeno, da izkaže zadnjo čast umrli članici Antoniji Fabjančič, katere truplo leži v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave., ter da se po možnosti tudi udeleži njenega pogreba.
Zbor Jadran imel lep uspeh
Včeraj je pevski zbor Jadran obhajal 35-letnico svojega obstoja. Za to priliko je podal lepo opereto "Valček ljubezni." Vzlicj dokaj lepega vremena, je bila j dvorana Slov. del. doma popolnoma napolnjena in mnogo po-setnikov je moralo stati. Tudi opereta sama je bila podana po pevcih in pevkah nepričakovano dobro in užitek posetnikov je bil popolen. Po predstavi se je v spodnji dvorani servirala večerja in pri domači zabavi, ki je sledila, je prevladovalo lepo razpoloženje.
Na operaciji
V St. Vincent Charity bolnišnico se je podala v svrho operacije, poznana Mrs. Mary Mahnič; rojena Kužnik, iz 8418 Rosewood Ave. Želimo ji, da bi se kmalu zdrava vrnila v krog svoje družine.
V bolnišnici
Poznani Mr. Andrew Spik iz 1100 E. 72 St. je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja.
-f
V Euclid-Glenville bolnišnico se je podala poznana Mrs. Mary Walter iz 20351 Naumann Ave. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se kmalu zdrava vrnila domov.
Nova državljanka
Na 8. marca je prestala izpit za državljanstvo Mrs. Theresa Hafner iz 19804 Tyronne Ave. Čestitamo!

Vile rojeniee
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Helmet Shefrik na RD. 2, Thompson, O., in jima pustile krepkega sinčka, ki je tehtal nad osem funtov. V družini imajo od preje tri deklice. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joe Cukayne iz Evergreen Dr., Willoughby, O., 18-tič stari oče in stara mama. Čestitamo!
ena osnovna ideja pokojnega Delana Roosevelta.
Vloga Winstona Churchilla
Ko so bili objavljeni ti dokumenti v Washingtonu, je predsednik britanske vlade Winston Churchill takoj reagiral in trdil, da besedilo objave ni točno. Britanska vlada, da bo od svoje strani objavila svoje besedilo o tej konferenci. V kolikor pa izhaja iz že objavljenega ameriškega besedila o razgovorih in sklepih v Jalti, je zanimivo ugotoviti dvoje različnih pogledov na svet in na bodočnost, z drugimi besedafni—razliko med pokojnim Rooseveltom in še živečim Churchillom. Franklin Roosevelt je delal kot Amerikanec, Winston Churchill kot Anglež.
Da je Winston Churchill angleški imperialist, o tem ni no benega dvoma. Silne manifestacije ob prihki kronanja sedanje angleške kraljice Elizabete so bi le delo in zamisel Winstona Churchilla. Angleški kolonijalni imperij naj vidi v vrhovni predstavnici britanski kraljici zopet osebnost, ko se bo potom te osebnosti tudi imperij kot tak notranje prerodil, prerodil pa v zvestobi do britanske krone.
Britanska ekspedicija, ki je na-skakovala najvišjo goro sveta Mount Everest v Himalaji, je ravno za svečanosti kronanja dosegla vrh te gore, kamor še ni prestopila človeška noga. To dejstvo ni bilo slučajno. Ekspedici-ji je bilo gotovo naročeno, da napne vse sile, da doseže svoj cilj ravno za dneve svečanosti kronanja v Londonu.
Churchill sam je imel po zadnji svetovni vojni važne zaplet-Ijaje v britanski zunanji koloni-jalni politiki. Eden njegovih izrekov je bil tudi ta, da kot predsednik vlade ne bo opravljal pogrebnih svečanosti za britanskim kolonijalnim posestvom!
ogromni polotok Indija, ki se jej
razdelil na dve državi: Indijo I	Včeraj sta bila v Clevelandu
Nehruja in muslimanski Paki-I	»mrti povožena dva pes^. Do
stan. Samostojnost je dobil tudil	povoženih je bilo v Cleve-
rajski veliki otok Ceylon. Sicer	v letošnjem letu do s^aj
so te države, ki imajo položaj dominijonov, še ostale. v zvezi britanskih dominijonov, torej v neki zvezi z materjo domovino z Veliko Britanijo, vendar je povdariti, da je ravno Indijski polotok postal še najbolj sarnosto-jen. Indija in Pakistan sta šla radikalno naprej in se je najprvo Indija oklicala za republiko, lansko leto pa tudi muslimanski Pakistan. Britanski dominijoni izvolijo vsak za sebe vsakokratnega britanskega kralja ali kraljico za svojega kralja in kraljico. Indija in Pakistan sta republiki in ne pripoznavata več angleškega dvora.
Ideja Združenih narodov
Pokojni predsednik Roosevelt je bil goreč pristaš ideje Združenih narodov. Ta bodoča organizacija naj predhodno nadomesti kolonijalne države. Z drugimi besedami rečeno, naj izgubi oblast najmočnejša kolonijalna država Velika Britanija. Kakor hitro je slišal govorico o tej zamisli Winston Churchill, je bil tak kot je bil in kot je, nasprotnik te za misli. Prišlo je nujno med Churchillom in Rooseveltom do političnih sporov, v teh sporih pa se je Roosevelt naravno nagibal bolj na ono stran, ki je slutila konec kolonijalnega gospodstva kot pa na britansko kolonijalno viktorijansko preteklost. Zgodo vina po drugi svetovni vojni je dala Rooseveltu, ki je umrl meseca aprila 1945, tik pred zaključkom druge svetovne vojne, kakor vemo iz politične stvarnosti, tudi prav.
Iz najnovejše zgodovine naj omenimo še slučaj Egipta in Sudana. Velika Britanija je imela nad Egiptom protektorat. Ob Sueškem kanalu je držala močno Že med zadnjo svetovno vojno' posadko 80,000 mož. Da to vo-
21 ljudi, lansko leto ob istem času pa 31 ljudi.
V	letališču Springfield, Missouri, je snoči ob 10.30 uri vzletelo potniško letalo, ki pa je kmalu padlo na tla in gre za eno najtežjih letalskih nesreč tega letališča. 12 potnikov je bilo mrtvih, 23 pa ranjenih. Med mrtvimi potniki je tudi neki cleve-landski zdraMiik iz Maple Heightsa. Ime je navedeno kot dr. StTongberg.
V	bolnici Beaumont, Texas, je bil novorojenček nekaj minut po porodu ugrabljen. Ugrabila ga je bolniška strežnica, ki je sama že mati treh otrok in hoče imeti še četrtega. Prava mati je bila o dogodku obveščena šele potem, ko je bil novorojenček vrnjen.
V	sporu med Attleejem in Be vanom v britanski delavski stranki so se delavske unije postavile na stran Attleeja.
Bolezen
Še vedno se nahaja bolan na domu pod zdravniško oskrbo Mr. John Cepirlo, 698 E. 156 St. Zahvaljuje se vsem за obiske, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okreval.
Pevski zbor ZARJA
vabi na
SPOMLADANSKI KONCERT
in opereto
"TRIAL BY JURY" V nedeljo^ 27. marca 1955
v SLOV. NAR.. DOMU na St. Clair Ave.
ob 4. uri popoldne
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIFI'ION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)__6.00
For Three Months—(Za tri mesece)_____4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
for Six Months—(Za jest mesecev) t or Three Months—(Za tri mesece)
_ 7.0C _ 4.50
t-uiered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
J[Q4
NA FRANCIJO SE NI ZANESTI
V političnih poročilih smo prinesli vest, da v Franciji obstoja celo organizacija, katere program je ta, da naj se ne plačujejo davki. Če namreč davčni nadzornik dobi koga, ki ali davkov sploh ni prijavil, ali pa napačno, ima pravico, da mu naloži davčno kazen. Francoski trgovci v organizaciji kakih 800 tisoč članov pa so sedaj napovedali stavko, če se bodo ta določila izvajala. Dokaz torej, da je ravno v francoskem trgovskem svetu davčna morala zelo nizka. Da oni ne prijavljajo pravilnih davkov, ker bi se sicer ne bali davčnih kazni!
S Francijo se nam je baviti kot z aktualnim vprašanjem. Francija je še vedno zaveznik Amerike; je dobila po drugi svetovni vojni težke milijarde ameriških dolarjev kot gospodarsko in vojaško pomoč. Francoska zgornja zbornica, po ameriško bi rekli senat, bo koncem tega tedna glasovala o pogodbah z bodočo Nemčijo. Če bodo Francozi tudi v tej zgornji zbornici glasovali, kar je pričakovati, za odobritev vseh pogodb glede bodoče Zapadne Nemčije, potem ni več nevarnosti, da bi te pogodbe propadle, ko gre še za tiste države, ki so zainteresirane na istih pogbdbah, pa njihovi parlamenti tega vprašanja še niso obravnavali. Gre za manjše evropske države, kot so Belgija, Nizozemska in Luxemburg, ki pa bodo storile to, kar so storile velesile.
Stanje o nemškem vprašanju je danes sledeče: Za svobodno in oboroženo Zapadno Nemčijo so v zadnjih instan-cah glasovale države Zapadna Nemčija, Velika Britanija in Italija. Tudi že francoska spodnja zbornica, ki ima edina odločujočo oblast. Kaj bo storil ameriški senat, lahko prerokujemo v naprej, da bo namreč za te pogodbe. Če še odpravimo francosko zgornjo zbornico, je ideja o popolnoma svobodni in oboroženi Zapadni Nemčiji gotovo dejstvo. Ne smemo računati, da se bo vsa stvar izpeljala v pr^si tako hitro. Važne mednarodne pogodbe so navadno le okvir gotove ideje, posameznosti pa so odvisne od krajevne domače zakonodaje. Nemčija bo morala na primer glasovati posebej še najmanj 17 krat o posameznih poglavjih skupne mednarodne pogodbe. Tako glasovanje se lahko pospeši. Računati pa je s tem, da bo v letu 1955 vsa ta procedura končno le zaključena.
Francija ima s Sovjetsko zvezo prijateljsko pogodbo, ki je bila sklenjena v zadnji svetovni vojni. Sovjetski zvezi je vse ležeče na tem, da prepreči oboroženo Zapadno Nemčijo. Sovjetski zunanji minister Molotov je posvaril Francoze, da bo Moskva odpovedala to pogodbo, če bo Francija glasovala za nemško oborožitev. Sicer pa je stvar ta, da če Francozi glasujejo za novo pogodbo z vsemi posledicami, potem bo šla Francija itak v blok, ki je anti-sovjetski in torej ne bo računala več na kako sovjetsko prijateljstvo.
Mi .smo se pečali s političnim vprašanjem Francije. Ko pa gre za Б rancijo kot ameriško zaveznico, se nam vsiljuje vprašanje koliko je dati na to zaveznico? Franposka davčna morala je nizka. To spričuje dejstvo, da obstoja celo organizacija proti plačevanju davkov. Kaj pa pomeni davek? Končno ga plačuje vsakdo nerad kdor nima v sebi zavesti, da je ta žrtev potrebna radi skupnosti. V skupnosti živimo, v skupnosti živijo tudi Francozi. Za to skupnost je nekaj žitvovati. Francozi, vsaj del tega prebivalstva pravijo, da ne. Povdarimo še enkrat besedo ŽRTEV! ludi vojna zahteva žrtve. Znano nam je, da je bivša mogočna velesila Francija s svojimi številnimi kolonijami in evropskimi zavezniki padla pred Hitlerjem preje na kolena, zgodilo se je to v zadnji svetovni vojni, kakor pa sla-bejša I oljska, ki je bila le francoski zaveznik! Priznamo, Ja je bila lavno Francija tista, ki je morala prenesti fran-cosko revolucijo, druge revolucije, Napoleona, ki je bila v zadnjih 80 ktih trikrat napadena in pomandrana po Nemcih. Človeško vzeto se nam zdi naravno, da je človek končno sit mednarodnih prepirov in bojev, pa da se odloči, da zivi, tudi, če gre le še za ostanek svojega življenja. Ћхкко gre za čudo notnwyo AnuMosko davčno vpra&Hye m davke morajo nositi končno povsod vsi prebivalci v vsaki državi, je za nas pokret francoskih trgovcev, da javno izkazujejo svojo davčno nemoralo, neizpodbiten dokaz, da Francozi niso več tisti narod, vreden Marše jeze in slavne francoske preteklosti!	L č
UREDNIKOVA POŠTA
KULTURNA VESNA MED NAMI
EUCLID, Ohio—Zopet je neizprosna smrt pobrala enega izmed naših ideaUstov in neumornih delavcev za napredek in obstoj ameriške Slovenije—Antona Jankoviča. Ta naš "Jimmie Higgins" se je udejstvoval v vseh naših naprednih organizacijah. V Clevelandu ni brez njega minulo nobeno važno zborovanje, sestanek ali priredba, bodisi društvenega, kulturnega dobrodelnega, ali političnega značaja, dasi vsled svoje skromnosti ni igral vodilne vloge. Bil je dolgoletni predsednik društva št. 147 SNPJ, član številnih kulturnih skupin, ter delničar treh Narodnih domov.
Glavno delo pa je vršil kot zastopnik za dnevnik "Prosveta." Ta list mu je bil pri srcu, kot lastno dete. Povsod ga je zagovarjal in mu skušal pridobiti novih naročnikov. Ljudje so ga že od daleč spoznali. Kadar je prišel po naročnino, ali s knjigami, je vselej prižvižgal, nato pa na svoj način vzkliknil: "Večniii po-potniik!" Zadnji čas je bil tudi zastopnik za "Glas naroda." Ko sem ga pred kratkim obiskal, ga je silno skrbelo kdo bo njegov naslednik, .kajti slutil je, da se mu bliža smrt.
Tone je bil velik prijatelj tudi kulturnih društev. Pisal in deloval je zanje ob vsaki priredbi. Sploh je imel široko srce za vse narodne ustanove. Vsled svojih izrednih in nesebičnih dejavnosti, ni bil znan samo v Clevelandu, temveč po širni Ameriki. On ni gledal na materijalne koristi, marveč na poštenost, delavska načela in lepšo bodočnost človeštva. Skratka, z njegovo smrtjo bo nastala v naših vrs£ah široka vrzel. Toneta ne bo pogrešal le list "Prosveta" in "Glas naroda," temveč ves napredni živelj v Clevelandu in okolici.
Jankovič je umrl za srčno hibo, ki je poleg raka največji človeški sovražnik. Da je bil priljubljen je pričal ogromen obisk prijateljev in društvenikov v Zeletovem pogrebnem zavodu, kakor tudi civilni pogreb na Lakeview pokopališču. Ob odprti rakvi je imel lep poslovilni govor Joseph F. Durn, kakor čudi predsednik društva št. 3 SDZ John Pollock. Na pokopališču pa je govoril Leo Poljšak, tajnik društva št. 147 SNPJ. Prejšni večer sta mu zapela ganljive žalostinke Mladinski pevski zbor in Zarja. Na pogrebu sta bila tudi A. Valentinčič in J. Cvelbar iz Pa.
Zavednemu sinu kraških skal naj bo ohranjen trajen spomin, žalujoči vdovi Cilki in dvema sinoma pa izrekamo iskreno so-žalje!
Frank česen
Kam to pride, kam to gre, to večno ljubljenje!
CLEVELAND, Ohio—Pa res, glasbena komedija ljubezenskih zmešnjav!—Gilbertova in Sul-livanova "Trial by Jury" je smisel prvega stavka. Al' bo nerodno se izmotat iz pasti—dve ženski. Ja, saj pravim, moral bi biti turške vere pa bi še nekam šlo. Andy Turkman ima prav—kar pridite pogledat in poslušat kako se bo ta glasbena porotna obravnava razrešila v nedeljo, 27. marca na odru Slov. nar. doma na St. Clair ju ob 4. uri popoldne.
Da bo šlo vse prav lepo in gladko naprej, vam je porok sam celotni pevski zbor ZARJA. Predvajali bodo gornje in koncertni program — prav zares BARGAIN DAY PROGRAM! Ker so koncerti tega zbora vsa-kikrat nekaj izrednega, nekaj novega, nam ne kaže drugega kot si lepo rezervirati to nedeljo, da jih spet obiščemo in nagradimo z našo navzočnostjo za njih trud. Oni so žrtvovali mesece in mesece časa za pripravo celotnega programa, mi bomo pa tudi tistih par ure za svoj lasten pevski užitek. Kot sem vedno lekel: Zarjani pa znajo — spet imajo privlačen program in zato tudi tako lepo segajo po vstopnicah v predprodaji. Kar po njih rojaki—poberimo jim do zadnje!
Posameznih imen nastopajočih ne bom navajal, to so storili že drugi, navedel bom pa to, da zbor ima lepo število dobrih pevcev in pevk, in med njimi tudi kaka zvezda. So zares bogati in g. Jože Krabec, njih pevovodja, zna res iztisniti iz njih najlepše petje. Kmalu jih bo imel pod svojo "komando" že 25 let, kar za pevovodja je menda med nami najdaljša doba. Priznanje pevcev in publike. No, saj si ga je tudi zaslužil z svojim neumornim delom in glasbenih šol ima pa nič koliko iz starega kraja.
Za nas pa velja stara, stara
Za Adamičevo ustanovo
EUCLip, Ohio — Mr. Frank Shiffrer iz 524 Eddy Rd. je prispeval $5.00 za Adamičevo spominsko ustanovo v spomin pokojnega Antona Jankovicha. Mrs. Ivanka Shiffrer iz Eddy Rd. pa je darovala $5.00 tudi za Adamičevo ustanovo v spomin pokojne Fannie Rotter.
Odbor se jima. iskreno zahvaljuje.
elohn žigman, blagajnik.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
recenica—pomagajmo si sami. To velja tudi na kulturnem polju in posebno pri petju. Vsako udejstvovanje tukaj sestoji iz dveh delov—zbor in mi kot javnost! Prvi je vedno opravil svojo dolžnost, mi pa jim moramo biti kos. Zatorej ni treba potrkavati z velikom zvonom in klicati preglasno na nedeljsko prireditev Zarje! To smo dolžni samim sebi, kajti kar razpade med nami ni ne zbor, ne dramsko društvo, orkester, ampak naša želja po kulturi, po lepi pesmi. Pubhka je največkrat kriva, da zastoji kaka kulturna ustanova med nami. Imamo pač narodno, kulturno dolžnost, da vsi skupaj podpiramo in gojimi kulturno delo naših "kulturnih Jernjecev," ki ne tirjajo od nas nič drugega kot par ure lepega užitka in snidenja v naših hramih. Če je to preveč, potem pa kar lepo tiho o kaki kulturi, in še posebej, da smo Slovenci "napredni in kulturni narod." To piibijemo le z eno—polnimi dvoranami vseh naših prireditev, kar za slovenski Cleveland je še vedno prav lahko izvedjiva stvar.
Pridige je konec, sledi prav lepo vabilo vseh Z AR J ANO V na res prelep popoldanski program v nedeljo 27. marca v Slov. nar. domu na St. Clair ob 4. uri popoldne. Vabljeni smo vsi od vseh štirih vetrov Clevelanda in posebno pa vsi stari prijatelji in podporniki ZARJE, da se piav po prijateljsko spet zberemo kot enota ob priliki lepega pomladanskega koncerta. Kdor bo prisoten, garantirano mu je na-daljnih šest mesecev zadovoljstva in zavest, da je res to za kar se tako radi postavljamo—KULTUREN!
Pustimo vse druge namere na stran in POKAŽIMO našo skupnost, našo enotnost na kulturni fronti pri Zarji! Pa, da se vidimo!
Joseph A. Siskovich
Pojasnilo za klice po številčnici na dolgo distanco
Prosi vrnitev stolov *
Mrs. Mary Svetek prosi dotič-no osebo, ki si je pred nedavnim izposodila stole iz njenega pogrebnega zavoda, da iste vrne čim preje, ker jih rabi.
Včeraj je Cleveland zaznamoval velik korak v telefonski po-slugi, &o je bilo odprto telefonsko omrežje za klice na dolgo distanco po številčnici ali avtomatičnem dialiranju. Iz Clevelanda je možno sedaj poklicati v kakih 60 mest v severovzhodnem Ohio, brez posredovanja opera-torice.
"Klice v te kraje na dolgo distanco se izvede na ravno isti način kot lokalne klice," je izjavil poslovodja komercijalne divizije, &^r. D. B. Wiles.
Ker telefonska knjiga ne vsebuje telefonskih številk izven mesta Clevelanda, je seveda potrebno, da Clevelandčanje vedo v naprej za telefonsko številko, ki jo hočejo klicati naprimer v Akronu, Youngstownu ali East LiveVpoolu. Da sc odjemalcem, pojasni podrobneje, nudi Mr. Wiles sledeče pojasnilo:
Da dobite številko za telefonski klic izven mesta, pozvajte operacijo na številčnici (dial) O in jo prosite za zvezo z "Information" v mestu, kamor nameravate klicati. Ko dobite številko, zabeležite jo v vašo plavo osebno listnico, da jo imate na rokah za poznejšo uporabo. Potem zaprite telefon, nato i^a ponovno odložite slušalo in sami dobite zvezo na številčnici kot jo dobite za lokalne klice.
Vaša plava osebna knjižica, katero ste dobili z vašo 1955 telefonsko knjigo, vsebuje popo-len seznam mest v severovzhodnem Ohio, kamor lahko kličete sami. Opazili boste, da je par
krajev v neposredni bližini Greater Clevelanda, kamor je klicati potom informacijskih operatoricah. Da dobite zvezo s temi številkami, morate pozvati na številčnici "411," da dobite "Information" v Clevelandu.
Ko pokličete na dolgo distanco ali imate lokalni klic, za katerega je dodatni račun, vas bo pri klicu prekinila opeiatorica in vas vprašala za vašo telefonsko številko, to je številko telefona, odkoder se kliče. To mora storiti, da avtomatični aparat lahko napravi zvezo in da se pravilno zaračuna za klic.
V slučaju, da dobite na dolgi distanci napačno številko, vprašajte osebo, ki vam odgovori, za njeno številko kot tudi ime kraja, kjer se nahaja. Potem pozvajte operatorico na "O" in dajte ji te informacije, da vam ne bo zaračunala klica.
"Poslej sc bo klicalo "O" mesto številke "211" ko hočete doseči operatorico za klice izven mesta od osebe do osebe ali pa na postajah, kjer takoj plačate za klice izven mesta.
Ta avtomatična posluga za direkten klice izven mesta je na uslugo telefonskim odjcmalcem v Greater Clevelandu, razen onim, ki imajo telefonske številke z označbami: CHestnut 7, HAmilton 3, CHurchill 8, JAck-son 6 in LAfayette. Pripravlja se avtomatično opremo tudi za te in družba pričakuje, da ji bo mogoče izvesti to poslugo do julija 1956.
EVELETH, Minn. — Richard George Iris je umrl nagle smrti v Chelsea, Mass., Naval Hospital, star šele 19 let. Bil je rojen v Stamford, Conn. 21. januarja 1936 in zdaj je služil pri U.S.S. mornarici Tonawanda, Boston. Tri leta je hodil v Wright Technical School, kjer je dovršil študije. Zapušča starše v Stamford, Conn., dva brata in oba stara očeta in materi.
—Po kratki bolezni je tukaj v bolnišnici Virginia umrla dobro znana voditeljica trgovine Better Food Market v Evelethu, mati devetih otrok Mrs. Josephine Primožič, stara 69 let. Mož ji je umrl 1. 1933 in od istega časa se je s pomočjo svojih dobrih otrok sama ukvarjala s trgovino in z vzgojo otrok. Pokojna je bila rojena v Metliki na Belokranjskem 1. 1886. Spadala je k več organizacijam, društvom in zvezam. Zapušča hčeri Mary in Pauiine, sinove John, Joe, William, Albert, Edward, Matthew in Frank, dve sestri in sedem vnukov.
JOLIET, 111.—Umrla je Mrs. Josephine Vesel, Aurora, 111., na domu svoje hčere Mrs. Walter Brummel. Stara je bila 83 let. Doma je bila iz Loškega Potoka in je živela v Aurori čez 45 let. Soprog Anton je umrl 1. 1939. Bila je prav vesele narave, posebno rada je obiskovala Lemont. Zapušča tri hčere, Mrs. Mary Seewerker, Mrs. Ann Douglas in Mrs. Rose Brummel; sedem vnukov in dva pravnuka.
SAN FRANCISCO—Dne 4. marca je nagloma preminila članica SNPJ Mary A. Merver, rojena v Črnomlju, Slovenija. Zapušča soproga Louisa, sinova Ronalda in Louisa Jr., očeta Jo-sepha Sticha, brate Josepha, Johna, Tonya in Williama Sticha, sestro Josephine Warth in tri vnuke. Sin Ronald je pred 6 leti v starosti 15 let dobil otroško paralizo.
—Dne 8. marca je umrla ^ Katherine Sustarich iz Sebasto-I pola, Cahf., članica SNPJ. Bila je soproga pok. Johna Susta-richa, mati Franka, Johna, Josepha, Rudolpha, Catherine, Frances in Virginije Sustarich ter stara mati Doreene, Ann in Marka Sustaricha.
CHISHOLM, Minn.—Spet sta tu umrla dva rojaka. Prvi je Frank Gorše, ki je umrl 26. februarja 1955 v bolnišnici Memorial, Chisholm, za mrtvo-udom na levi strani. Imel je tudi več let neozdravljivo bolezen. Pogreb je bil v torek 1. marca na pokopališču Calvary. Pokojni Gorše je bil rojen v Dolenji vasi pri Ribnici dne 20. januarja leta 1884. V Ameriko je prišel leta 1909 in sicer v Chisholm, Minn. Prvih pet let je delal v železnih rudnikih, kjer je ostal, dokler ni dobil starostne pokojnine. Bil je toliko srečen, da je ob pravem času pustil težko delo in vsaj nekaj let vžival pokojnino. Bil je član SNPJ in ABZ. Zapušča sine Edvvarda v Chisholmu, Franka v Martinas, Californija, Stan-leya, v Minneapolisu, hčer Anne v Chisholmu, enega vnuka sestro Josephino Steblaj v Sloveniji.
—Drugi je Frank Sheringer, ki je preminil 6. marca 1955 v mestu Tower, Minn., kjer se je nahajal za časa njegove bolezni. V Calumet, Mich., je prišel iz Belokrajine. Leta 1912 je prišel v Chisholm, Minn. Rojen je bil 16. aprila leta 1879. Bil je član SNPJ. Pred leti je imel tu mesnico, zatem pa je prodajal mehko pijačo. Žena mu je umrla pred leti. Zapušča nečake in nečakinje po bratu Johnu Sheringerju, ki je umrl pred leti. Poleg njih zapušča tukaj šc nekaj ožjih sorodnikov. Pogreb je bil 9. marca na pokopališču Calvary.
"PROSVETA" poroča: Mesečna revija "Novi Svet," ki izhaja 18 let, je prišla v mesecu februarju v novo lastništvo. Izdajal in urejeval jo jo dosedaj
John Gottlieb, po poklicu cvetličar, ki pa se je brigal tudi za slovensko literaturo in izdajal to revijo. Minuli mesec jo 3® prevzel dr. Ludvik Leskovar. Bila je vseskozi katoliško ureje-vana, ne pa klerikalno, namreč v političnem smislu. John Gottlieb pravi v svojem poslovilnem članku, da jo je oddal zato, ker mu je že nad 70 let, pa ne zmore več toliko dela.
Novi lastnik Ludvik Leskovar je še mlad, bil je v ujetništvib in je prišel v to deželo po drug svetovni vojni. Po poklicu 3® advokat. S sedanjim režimo® Jugoslavije ni soglašal in je s radi tega raje v begunstvo, kakor pa se vrnil nazaj. V Chicago obratuje vsako soboto slovensko radio-uro in je sploh aktiven v mnogih organizacijah. V svo3eW članku, v katerem pripoveduje, čemu je prevzel revijo Novi Sveti pravi, da ima še vero v sloven stvo in v slovensko kulturo ter da jo bo urejeval v tem duhu za vse.
V svojem članku v Novem svetu pa je napisal sledečo zmoto.
"... Pri tem pa ne smemo zabiti, da je ena izmed vazni nalog, vzbuditi večje zaniman3® za slovensko narodnost med tu kaj rojeno mladino. To možno s tem, da pišemo za HJ® tudi v angleščini. Nekatere dru
ge narodnosti, na primer
Cebi'
izdajajo posebne časopise? v an gleščini za svojo mladino.
Slovenci tega ne zmoremo,
zato
združujemo oboje v enem listU'
Ludvik, SNPJ izdaja mla^^' sko revijo Voice of Youth, P''' votno Mladinski list, že nad 3 let. Je tako izrazita, da ima slo ves v vseh bratskih organiza#' jah. Ni ji primere. Čemu tore3 trditi nekaj, kar ni res? Ni v®'" jetno, da je to Ludvik Lđskovar storil iz zlih namenov, pač pa nepoučenosti. Če hoče biti zgodO" vinar v življenju ameriških SlO" vencev, naj se zgodovine uči, P® je ne bo nikoli potvarjal.
MARTINSBURGH, W. Oblasti okrožja Berkeley iiče3'' v Pennsylvaniji sorodnike dela^ ca Louisa Malovicha, ki je pretekli mesec in zapustil $20; 000 v gotovini in bondih. Veru3® se, da je Malovich imel nečake nečakinje nekje v centralni Pen»^ sy Ivani j i okrog Altoona, ^ lidaysburga in Claysburga. lovich je bil samski. Angleško ^ znal ne citati ne pisati. Živel ba^ti na zemljišču Blair Lin)® stone Co. in mnogo let ni nik^ mor zahajal. Po njegovi smrti s" v bajti našh 700 dolarjev. PozB®' je so našli nadaljnih 9,000 dola^ jev v škatli za tobak in v ^ za kavo. Poleg te gotovine je pustil tudi 5,000 dolarjev v nih bankah ter bonde, delnic^ zavarovalninske police, vrednost imetja je okrog 20,п dolarjev.
OREGON CITY, Ore.
_Tu J®
umrla 30. januarja Mary tic, V starosti 70 let. Bila je . no aktivna in pripravljena sto^' ti več kot je bil njen delež. ^ je članica SNPJ in seje so vedn bile v njenem domu in ob ^ ^ prilikah je miza bila okraše#,^ svežimi in krasnimi rožami njenega vrta.-
HIBBING, Minn. — Bostjancic in Mary Kapla sta bili iz starega kraja žalost sporočilo, da je njun oče Kocmur iz Velike Loke io nji gori za vedno zatisnil o^i februarja. Dočakal je visoko 9 ^ rost 93 let. Pokojni zapušča lujočo ženo Marijo, staro 80 3 sinove, 2 hčeri in druge soro nike v stari domovini, tu v № bingu pa dve hčeri in 6 vnuko
SPRINGFIELD, 111.—Dne februarja t.l. je tukaj po dolg" trajni bolezni umrl John FurlajJ' rojen 12. maja 1889 v Trbovlja^' Jugoslavija. Star je bil 65 _ Bil je član SNPJ. Tukaj zapus'^j^ žalujočo soprogo Mary, ® ^ hčer, tli vnuke, enega brata Minncsoti, dve sestri v CleV^ landu, dve sestri, enega brata \ ! več vnukov pa v stari domovi^''
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Fran »mčinski:
Sporni ščurki
Dr. Janko je moj prijatelj in spremil sem ga zadnjič na sodišče, da bi šla potem skupaj na pivo. Imel je civilno razpravo na st. 50., meni pa je velel, naj sedem na klop in markiram občinstvo, saj nič ne stane! Tako sem deležen postal sledeče pravde.
Stvar je pravzaprav vsakdanja in malenkostna; ali pravniki so res od hudiča ,da znajo napraviti iz slehernega šmira velikansko afero, kakor da gre za blagor očetnjave. V tem pogledu jim ni odrekati zaslug.
V Vodmatu torej — nevem več ali v Bohoričevih ali Japljevih ali Ravnikarjevih ulicah, toliko Vem, da so imenovane po litera-u bolj vodmatske dobrote — je '^ajela stranka stanovanje in napravila pogodbo za dve leti. Ko-^aj pa preteče jo prve kvatre — a a. pa odpove stanovanje, ces, nerabno je zaradi — pre-obilih ščurkov.
To stranko s ščurki je zastopal Janko, ki je res na prav za-s užen način razložil ves položaj.
Rekel je, da je teh ščurkov, ki pravna podstava navzočni Odpovedi," milijon. Po stropih ^2ijo, po stenah in po tleh; po Diizah, po stolih in po novi zofi; v shrambi skrunijo posodo in
čev%e, v kkbuke
oblačila. Brezbožno in brez sramu nadlegujejo zbegane pre-wvalce celo v posteljah in stran-_ rijeni ljudje si vsak večer po mohtvi nabašejo bombaža v Gsa, najmlajšega pa, ki spi še odprtim gobčkom, pokrijejo tetri	^ organtinom, po-
;n%adkbrez8hdK2aakm&iooa;
svfif ^ odejo najdejo beštije stJ® "77 Uporabljana sred-raWa	zaležejo, ne bo-
ks, ne sol, ne petrolej; ne ga-
dne stanovanja, ampak od
aedodbe^^hjevečinraMnfh
V uauvdnikuse
lo in ^ J jutro napaja celo krde-pod n^mi
pri vnA	zehtajo. Takisto
* je konSti-
žeinp K	stalnih omizij te
Вктшка,
če, se ni , t	do Pija-
tev in	nadaljnih žr-
čez n	pričela nastavljati
elpit	na krožnikih. In
i" bHo
stavlien	cmo okoli na-
mlaH- opojiie vade: stari in la T\ . razlike stanu in spo-kak%	vsi pijani
dvor""	^so, pometeni na
pica gospodar-Vsem	a svarilni zgled
le M	Ali uspeh je bil
čudom in stra-števil^^ ^apažala stranka ,da se kov °	črnih podnajemni-
a stanovitno v	i^noži, hkratu pa, da se
' vrstah vrše osupujoče
premembe. — Vajena je bila do-sedaj videti le rejene ščurke v črnih, blestečih monturah. Zadnji čas pa, kar jim je nastavljala pivo, so se jele pojavljati med njimi nove prikazni: suhe pok-veke, izstradane, da bi jim lahko rebra štel; preselile so se bile nedvomno iz sosednjega stanovanja, kjer je bival in čakal na regulacijo plače droben učitelj z obilo družino. In z grozo je za-pažala med pijanci, smrčečimi okoli krožnikov, zanemarjene vlačugarje s prašnimi štebali, prihajajoče očividno iz daljnih krajev onostran ceste! Nezaslišano!! Ta požrešna črna garda je torej v svojem omejenem sa-moljubju res smatrala nastavljeno pivo zgolj za hvalevreden izraz jugoslovanske gostoljubnosti, se vdajala brezskrbno svojim razkošnim orgijam in vrhu-tega, navdušeno raztrobivši slavo tega gostoljubnega stanovanja, provzročila vznemirljivo priseljevanje vunanjih elementov !!! V takih okolnostih pač ni preostajalo obupani stranki nič drugega, nego da odpove! Seve gospodarju, ne ščurkom; kajti da bi se slednji v svoji slaboumni podivjanosti tudi le količkaj zmenili za katerikoli ukrep slavnega okrajnega sodišča, po teh izkušnjah sploh ni bilo pričakovati . . .
• Tako je govoril Janko in končno še naštel celo rajdo prič, ki lahko pod prisego potrde vsako njegovo besedo.
-Odkritosrčno povem: nisem mislil, da zna Janko v treznem stanju tako lepo, premišljeno in prepričevalno govoriti!
Vsaj name je napravil globok vtisk in pričakoval sem po pravici, da bo sodnik kar vstal in razsodil v imenu postave, da morajo ščurki pri tej priči pobrati syoja šila in kopita in izprazniti stanovanje — midva z Jankom pa bova šla na pivo.
Pa se je že vzdignil nasprotnikov zastopnik, mlad človek brez trebuha, ki je šele pred 14 dnevi otvoril svojo pisarno, in je pričel v tej pasji vročini na dolgo' in široko klenkati, da tako nagajive odpovedi še ni videl, odkar je odvetnik — da ne bo dosti govoril (naj ga hudič jaha!) in da podaje le sledeče ugovore:
1.	da jih sploh ni v stanovanju, ščurkov;
2.	da jih je zaredila stranka sama;	'
3.	da ti ščurki ne skrive nikomur lasu, kamoli da bi bilo zaradi njih stanovanje nerabno!
4.	da zanje hišni gospodar sploh ni odgovoren, ker jih ni niti najel niti pooblastil, a po §-u 1313. državljanskega zakonika ni nikdo odgovoren za dejanje tretjih; — kai- se pa tiče toži-teljevih prič, naj so vesele, da mu zgolj lojalni oziri na novi civilnopravdni red branijo, da
jim naravnost v lice ne očita sumljivosti oziroma zavržnosti quoad generalia!
Zdaj je seveda zrasel greben tudi hišnemu gospodarju, ki je bil med Jankovim govorom kaj klavrno čepel v svojem kotu. Stopil je kar pred sodnikovo mizo, vzdignil tri prste in zahteval, da se mu takoj prižgeta sveči, ker hoče petkrat zaporedoma priseči, da ščurkov res ni niti najel, niti pooblastil. Njemu niso ščurki sploh nič mar! Hiša je nova in brez ščurkov postavljena. Prišli so v hišo šele iz šute podrte stare bolnice, s katero je dal magistrat posuti cesto. Naj pa še magistrat odpravi ščurke, saj ima policaje, pa naj mesto psov brez mark love ščurke! To je pravzaprav vnebovpijoč škand-let, da so ti ščurki . . .
Prekinil ga je sodnik, češ, da je sedaj že sit teh grilov in da bo zaslišal le še izvedenca, ali je ta mrčes res taJc zakonit nedosta-tek, da ga ni izlahka odpraviti in da je vsled njega stanovanje nerabno; ker pa Ljubljana nima posebnega strokovnjaka za to stvar, je rekel, zato je povabil na razpravo stalno zapriseženega izvedenca pekovskega stanu, ki bi utegnil biti še najbolj poučen o spornem vprašanju.
Res: izvedenca pokličejo v sobo.
Bil je lepo rejen gospod, ki je prav dostojanstveno dišal po boljše vrste žganju.
Poučen o predmetu zaslišanja je izjavil, da je pošten pek, ki ga poznajo na magistratu in pred sodni jo, in da je takrat, ko je bil postavljen za izvedenca, pred živim bogom prisegel oddajati svoja mnenja "po pravilih svoje obrti;" zato ogorčen protestira, da se smatra ščurke, pokli-cavši njega za izvedenca, nekako za del pekovske obrti sploh in njegove posebej. To je zanj zelo, zelo razžaljivo in mora pač iz tega ozira prav nujno prositi, da se mu za ta slučaj odmeri vse-kako izdatno višja izvedeniška pristojbina nego običajno!—Sicer pa ne mara delati sitnosti, ker je toženec njegov prijatelj, in z mirno vestjo potrjuje, da je moč, najtrdovratnejše ščurke
odpraviti s caherlinom v teku enega tedna tako temeljito, da se vse veke več ne vrnejo. To ve po lastni izkušnji, ker je že 15 let pek in hišni posestnik in jih ves ta čas na ta način odpravlja iz stanovanja in iz pekarije vsaj šestkrat na leto . . .
Potem je bila stvar kar ena, dve končana in šla sva z Jankom na pivo.
Kako je sodba iztekla, ali ostanejo ščurki še lahko v stanovanju ali ne, sam nisem prav razumel, ker nisem pravnik. Skraja sem mislil, da je pravdo dobil Janko, ker je tako živo pritrjeval sodniku, češ, da bi bil sam tudi tako razsodil in da pritožba itak ne bi imela uspeha.
Potem, pri pivu, mi je povedal Janko, da je pravdo izgubil in da se bo pritožil zoper sodbo, ki jo bodo "zgorej" prav gotovo z velikim konduktom pokopali.
Omenil je, da je poprej pritrjeval sodniku le iz običajne vljudnosti, nekoliko pa morebiti tudi zaradi tega, da bo sodnik, nič hudega sluteč, sestavil pismeni izdatek sodbe bolj površno in jo bo potem še lažje pobijati v pritožbi.
Pravniki so res od hudiča!
—NEW ERA, glasilo ABZ
LASTNIK PRODAJA
hišo za eno družino; Colonial tipa 7 sob. 2 kopalnici, rekreacijska soba, preproge, zavese, vsa klet obita s ploščicami; lepa velika kuhinja; garaža in lota 50x100.
Vpraša Se na 19701 MOHAWK AVENUE
MLAD ZAKONSKI PAR
brez otrok, išče stanovanje s 3 ali 4 sobami in fornezom. Oba zaposlena. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče po 6. uri zvečer.
EN 1-7858
KNJIGA
SLOVENSKI PIONIR
JE IZŠLA!
CENA KN|ICI $1.50
NaroČite jo od pisca ,
Frank J. Turk 1112 East 174th Street
CLEVELAND 19, OHIO IV 1-3153
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in poducno č+ivo priljubljene povesti
SPECIAL EVENT
TO OUR FRIENDS AND PATRONS OF
f^orthway Heating Service Inc.
and the former ]\ORTHWAY COAL CO.
We Would Like to Announce Our NEW LOCATION
0+ EUCLID & GHARDON ROAD
on or about APRIL 1st
We Will Feature These New Lines at Our Store
И KEMTONE & KEM GLO PAINTS
VAL SPAR ENAMELS & HOUSE PAINTS И VAL SPAR VARNISHES
HARDWARE — TOOLS — DO YOURSELF ITEMS
Pius — Our Cornpiete HEATING — PLUMBING & ELECTRICAL SUPPLIES with Experienced Men to Install YOUR HEATING & AIR CONDITIONING
Northway Heating Service Inc.
21065 EUCLID AVE^LE _ IV 6-I2I2 '
Serving the Northeast and Greater Cleveland Since 1935
Do-lt-YourscU I crmitc Eradication is Quick, Easy and Effective with New Chemical

Mm.
DRUŠTVENI KOLEDAR
IVIAKCA
27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spo-mladanslu koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
17. aprila, nedelja—Spomladanski koncert Glasbene Matice v S.N.D.
24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave.
29.	aprila, petek — dopoldne — Pregled računov pred konven-vencijo Progresivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega odbora.
30.	aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk Amerike ob 9. uri dopoldne, v S.N.D.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.	-
1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.D. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pričetek točno ob 4. uri pop.
15. maja, nedelja—Opero "Marriage of Figaro" poda Glasbena Matica v S.N.D.
22. maja, nedelja—Farmski odbor otvori pikniško sezono na farmi S.N.P.J.
29.	maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd.
30.	maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J.
JUNIJA
5. junija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
12. junija, nedelja-r-Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
3. jiUija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
3.	julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi.
10.	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24.	julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.PJ.
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J.
21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J.
28.	avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J.
SEPTEMBRA
4.	septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prgg. Slovenk na farmi S.N.P.J.
11.	Sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd.
25.	septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja—Predstava dramsk^ega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Com-
rades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
26.	novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	novembra, nedelja—Jesenski ' koncert zbora Slovan v A.J.C.,
Recher Ave.
Dva pogrebna xavodm
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH '
VI
DOLOČITE pokličil*
Funeral Directors
М«Т1/«кС
iO»Dw««r»9*.
mm h€m
Meltzer—Crozier Flooring Company
15316 WATERLOO ROAD — IV 6-1225
POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA LINOLEJA IN PLOŠČIC ZA KRITJE PODOV IN STEN, Prodajamo na drobno in na debelo. — Cene so zmerne.
HIŠE NAPRODAJ
Ali se nameravate seliti?
Dajte, da vam zgradimo hišo po vašemu naročilu — Imamo pa nekaf zelo lepih dvo-družinskih in bungalow hiš, katere vam du-pliciramo na vaši loti ali pa na naši.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
If you need dependable current income—invest In
U. S. SERIES H BONDSI
(MgginK a	irrnoh next to fouiwtalitnt »п<1
rlirniiru)	lioirM'4)**iicr tun ennliriHc Uiiuiica
nuip	inf« hli d аг»*а«» in I . S.


&

'I
^ ^ Г^ -а.
yu 1*Ж ( 1
*S*5 " '•'" \ ' ' ' %'% !
П Bonds yield 3% if held to maturity—pay interest semi annually by Treasury check
If you are 6ne of the many investors who need to gel part of their income from a risk-free security, you 11 find U. S. Scries П Savings Bonds an ideal answer to your problem.
Willi Series H Bonds you have the important assurance that your principal is always safe, unchanging. And yqur poslmaii' brings you your interest check every 6 months.
These bonds yield an average 3% per year when they are held to maturity. And they are always redeeuiul.'le at par after the first six months on one month's written notice.



Series H Bonds mature in 9 years and 8 months and may be obtained in denominations of $500, $1,000, $5,000 and $10,000. The annual limit on new purchases is $20,000.
For full information about U. S. Series H Saving&Bonds, see your banker. Why not talk with him soon? There is no safer investment, paying current interest, than U. S. Series H Bonds.
/
ENAKOPRAVNOST
/
iiimiHiiuiiiimiHiitmiiiiiiiiutJiHiiiiiiiiiijiiiiiiHiiiiiJiiiiiiiiiiuiiiiiimiHiiuiiiiiiiHiiLmiiHimiiBiiMiiiiiitimnnimintiiiiiimiir.«« _
i
MICHEL ZEVA C O
IRAIJEH yilEi

ZGODOVINSKI ROMAN
i{>]mmimnimiiiiininiiinijniiinimiiiiiiiiniiiimiimniiinmiiij[]i)iiiHiiiuaiiwniiiuc]iiiniiiiiiiDiiiiimHiic}iiiiiiniiiic]i[tiiiti4
(Nadaljevanje)
"Ali naj krenem nazaj?" je pomislil. "Naj marširam nad Louvre ? Samo ukaz, in zgodi se! Bourbonski rod propade, dinastija Guiških se začne!"
Tedaj pa je zaklical nekdo deset korakov od njega z zvon-kim glasom:
"Tisoč francoskih in švicarskih gardistov koraka iz Lou-vra!"
Ljudstva se je polastil strah . . .
"Garda! Garda prihaja!"
"Rešimo se!"
Guise je videl, da začne državljansko vojno, ako ostane. Vojno, iz, katere on ne izide zmagovalec, ker je tako šibak, da kralj že v Parizu lehko pošlje gardo proti njemu!
"Naprej!" ukaže in mahne z roko.
In vsa kavalkada krene dalje, proti Guiškemu dvorcu. Louvre je otet, Ludvik XIII. je rešen! Toda preden je nadaljeval svo-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
PARK FOREST — By owner — 2 bedroom ranch, brick and stone; utility room; radiant heat; garbage disposal; blinds; storms; screens; landscaped. — Asking $14,000.
30p Osage SKyline 4-6571
BUSINESS EQUIPMENT
SHOE REPAIRING MACHINERY — Completely equipped with stock. For only $500.
ORchard 5-2104
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Business Man, wife, 8 year old daughter, need 2 bedroom unfurnished apartment in St. Dorothy's parish. Moderate rental.
VIncennes 6-7941
RESPONSIBLE Business Woman, son and pet dog, need 4 room unfurnished apartment, south of 67th St. Will do full maintenance of apartment as long as occupied. Moderate rental.
DOrchester 3-3718 or HYde Park 3-0620 after 1 p.m.
DOMESTIC HELP
Experienced GIRL or WOMAN — Housework, assist with 3 children. No heavy laundry, all modern equipment. Stay. $35 a week. References required. Must speak English. For interview phone
ORchard 5-3709
Doctor's Home needs COMPETENT WOMAN — General housework, assist 2 children., Stay or go. English speaking. References.
LOngbeach 1-4348
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING and TAILOR SHOP for sale. By owner. Established 35 years. Newly remodeled with truck or without route. Ideal future for young couple.
1206 N. Artesian Ave.
BElmont 5-2595 — days after 7 p. m. — ARmitage 6-3558
GRILL — 5729 Belmont Ave. — All modern stainless steel fixtures. Air conditioned. Seating capacity 40, room for more. — Owner.
MErrimac 7-9548
TAVERN — By owner — Modern. Good location. $4,500. Living quarters.
1363 N. Bosworth EVerglade 4-7787
jo pot, je vojvoda Guiški vjel z očmi človeka, ki je zaklical; "Garda koraka iz Louvra!" In spoznal je pustolovca, katerega je srečal snoči v obcestni krčmi: spoznal je Bahača. Capestang pa je udaril v zmagoslaven gro-hot . . .
"Guise! Guise! Živel naš veliki Henrik! Živel Guise!"
"Živel vodja katolikov!"
"Proč s kraljem! živela sveta Cerkev!"
Kavalkada pa se je dvizala proti dvorcu. Ta je bil utrjen, za boj na ulici pa je manjkalo vseh priprav. Vojvoda je zadržal konja pred vhodom:
"Spustite dvižni most! Vzdignite brano!"
Tedaj pa je pridirjal jahač, skočil s konja in stopil h Guisu:
"Svetlost, zakaj nismo šli nad Louvre! Nikogar niso poslali zoper vas; niti en mušketir ni stopil iz Louvra!"
"Sence smo se zbali?" so jeli rojiti vojvodovi pristaši. "Nazaj! V Louvre!"
"Prepozno!" je zamrmral Guise. Bahačev grohot mu je zvenel po ušesih .
Louvre je bil napol teman. Njegova črna masa je rastla iz teme kakor senca velike pošasti. Le tuintam je gorela za kakim oknom luč ter bodla v noč s svojimi bledimi žarki.
Pri enem teh redkih oken je stal bled in s stisnjenimi ustnicami Ludvik XIII. ter gledal slavje moža, ki mu je mogel vsak hip izpodbiti prestol in ugrabiti krono. Poslušal je vzklike ljudstva, in sleherni ga je udaril v lice nalik zaušnici. Preko njegove rame je gledal Luynes. Njegov sokolji profil se je ostril, usta so se zatezala, nos mu je štrlel kakor kljun velike ujede. Včasih se je sklonil k mlademu kralju ter moledoval z vročim, bojažel jnim glasom:
"Ah, sire, če bi hoteli! Kakšen
prekrasen lov! Vzemimo vašo francosko gardo, sire! Vzemimo Švicarje. Vzemimo Korzičane maršala Ornana in na lov! Jaz sam se lotim končati merjasca!"
^ "Sire," je renčal Ornano z druge stiani, viha je si košate brke, "samo ukažite, pa izdere-mo meč!"
Kraljeve oči so se iskrile. Že je odpiral usta, da bi izrekel ukaz . . .
"Ne, sire!" je šepnil nekdo tisti hip. "Prijeti Guiškega nocoj, bi se reklo obnoviti Ligo, to je, zakriviti državljansko vojno in barikade v samem Parizu! Umi-lite se, sire, potrpite, ostanite zmerni; predvsem je treba politike! Kadar pa pride naš dan, napademo prevzetne graščake na vsej črti. Čakajmo, sire! Čakanje je sila kraljev; ta sila je podobna mogočnosti božji, ki računa z vso neskončno večnostjo!"
Mladi kralj je sklonil glavo, omamljen po tem glasu, ki ga je vodil do konca njegovega življenja. Govoril je Richelieu!
Luynes se je odmeknil, požvižga vaje lovsko fanfaro. Ornano je stopil v kot, da Ludvik ne bi slišal njegovih korziških kletvic. Richelieu pa, prepričan, da je beseda zalegla, se je oddaljil počasi in veličastno, sanjaje o neomejeni oblasti, ki jo bo rabil on v kraljevem imenu ... V predsobi je stopil predenj črno oblečen človek ter se priklonil, rekoč;
"Svetlost, Marion Delorme in markiz de Cinq-Mars sta se pravkar vrnila v Pariz."
Richelieu se je zdrznil in pre-bledel. Zbogom, misli o politiki, zbogom sanje gladnega častihlepja !
"Pojdiva!" je velel. "Pojdiva!
Škof in Laffemas sta jo naglo ubrala po stopnicah. V veži sta srečala plemiča, ki ju je pozdravil in dolgo gledal za njima. Bil je Rinaldo. Concinijev pribočnik je čudno ošinil Laffemasa z oč mi: vohun je zavidal vohunu!
Razen kralja, Ornana in Luy-nesa, ki so stali pri oknu ter opazovali sovražni Pariz, je bilo v dvorani še nekaj plemičev. Pri vratih je stal Vitry v službeni obleki, z mečem v roki, trd in ravan kakor žrd. V kotu se je sme-
NAZNANILO!
Cenjeni javnosti sporočamo, da je čistilnica
Rogel's Dry Cleaning
na 6526 ST. CLAIR AVENUE
SEDAJ PO NOVIM VODSTVOM Čistimo, likamo in popravljamo oblačila in zavese. Se priporočamo.
JOSEPHINE PETROVCIC in CLARE BROWN
f Ф Must Teach Children To Eat
ATLANTA, dEORGIA — Babies are people. Each child is an individual with likes and dislikes. And like most people, they change their minds from time to time. They learn through experience and while instinct provides children with many of the answers, they must be taught most of what they learn, and this includes how to eat.
. So said Dr. Miriam E. Lowen-Derg, head of foods and nutrition in the School of Home Economics, Pennsylvania State College, in an address before the annual i meeting of the I Georgia Nutrition Council.
Dr. Lowenberg, I one of the nation 's leading nutritionists, I said that food and the child's attitude towards food is the basis for much of the emotional as well as the physical development of the child.
"You never feed food alone — you feed attitudes," Dr. Lowenberg said. "Food provides the first experience the newborn child has with human beings."
The nutritionist pointed out that each child is an individual and that the child changes from one age to another. She pointed put that at an early age, the child likes to feel his food with his fingers. This is good. She says it means the child has a friendly attitude towards food. Even before the teeth come, the child goes through chewing motions. Dr.
Dr. Miriam E. low#nb#rg
Lowenberg suggests dry toast when this happens.
Interviewed after the talk. Dr. Lowenberg stressed the fact that Americans today have the greatest variety of health-giving foods available in all our history. She cited the enrichment of broad, to provide a greater intake of B vitamins and iron, the fortification of margarine and the irradiation of milk as excellent examples of science, nutritionists and business combining effort to improve the health of the people.
Dr. Lowenberg said that three meals a day are not enough for most children. The four or five hour interval between meals is too long. However, she warned that between-meal snacks should be chosen with care.
Education in the way to eat is necessary at all ages, Dr. Lowenberg said. This is of particular importance in the case of the child of four to six years of age. As the child becomes more independent and starts to school, there are more opportunities to eat outside the home and without proper supervision.
Foods that should be in the child's diet, the nutritionist said, include milk and milk products, meat, eggs, bread and cereals, whole grain and enriched, fruits and vegetables. Adequate amounts of basic foods should be included at each meal to insure proper diet.
The role of the parent. Dr. Lowenberg concluded, is to provide the right foods for the child and to assist the child in the process of learning to eat.
jala s svojo družbico mlada kraljica Ana, ne meneč se za oblačno bodočnost. Kraljica-mati je sedela vsa hladna in ohola za mizo ter prisluškovala od hipa do hipa, kadar je zunaj narastel hrup. Njen pogled je bil mrzel, če ga je ustavila na sinu; kadar pa ga je uprla v Concinija, ki je stal pri nji in tiho govoril vanjo, se je razgorel kakor zublji pekla. Kraljica je bila spet osvojila maršala! Marija de Medicis se je oklepala s,voje poslednje strasti!
Čoncini se je smehljal kakor prava slika sreče. Toda pod prahom in ličilom, ki sta mu krila obraz, je bil podoben mrliču. Мг-rija je vjela trenutek, ko ju ni slišal nihče, ter šepnila divje: i
"Reci še, Concino, reci še, daj me ljubiš, mene, samo mene na| vekomaj!"
Concini je zaprl oči in ponovil z gorečim' glasom:
"Ljubim vas, samo vas na svetu!"
Toda pred njegovimi zaprtimi očmi je stala slika Gizela Angou-lemske, in vse besede ljubezni so veljale nji! Kraljičine grudi so trepetale. Da bi skrila svojo zmedo, je vstala in dala družbi znamenje za odhod: treba se je bilo napraviti za k večerji. Tedaj je stopila Leonora Galigai k soprogu, ki je stal sam, ter se do-teknila njegove lehti;
"Ali ti je hudo?"
"Kakor pogubljenim na dnu pekla!"
"Potrpi, Concini moj, le potrpi! Kar sem prisegla, velja: videl jo boš!"
"Leonora, Leonora! Moje srce je s svojo močjo pri kraju. .
"Še malo dni! Zaupaj mi in prepusti vso skrb meni: ne daj, da bi se vzdignilo nebo zoper naju dva! Lorenzo me je spet opozoril, da Capestang lehko pov zroči tvojo smrt. Ves čas od ti ste strašne noči delam zate, saj veš! Danes sem našla Belfegor-ja . . . Ž njegovo pomočjo ti naj dem Gizelo!"
Concini je trepetal v dnu svoje duše. Leonora Galigai pa se
je čudno ozrla na kralja in odšla počasi za kraljico.
"Idi, zli duh!" je škrtal Concini sam pri sebi. "Le idi in delaj zame, kakor praviš! Oh, vse česar hočem od tebe, je ona, ki si mi jo ugrabila; ko mi jo vrneš, gorje ti!"
V predsđbi se je pridružil Con-ciniju zvesti Rinaldo, kateremu je bil maršal nedavno kupil obljubljeno grofovstvo.
"Kako je, dragi grof Lerouilla-ški?" je vprašal gospodar.
"Pravkar je šel tod mimo Richelieu s svojim večnim Laf-femasem. Ali se vam ne zdi, svetlost, da nam je ta škof zadnji čas nekam v luči? Da sem jaz maršal d'Ancre, bi mu kmalu pomogel, per la madonna."
"Vse o svojem času, dragi grof. Potrpimo, kakor pravi moja carissima Leonora."
"Prav! A dotlej bi se vendar lehko iznebili vsaj.'Laffemasa, ki je škofova desna roka. Štiri palce jekla v hrbet, in dober je!"
"Oh, kar se tiče njega, je lahka stvar. Jutri ti izročim zaporno povelje, s katerim poiščeš Laffemasa in ga vržeš v Basti-Ijo. In kadar bo tam, porečem trdnjavskemu guvernerju bese-! dico, ki bo zalegla več nego deset | bodal."
Rinaldo se je naklonil, v znak, da priznava maršalov bistrejši um.
Ludvik XIII. je ostal skoro sam v dvorani. Zaman so ga bili spoštljivo opomnili, da čakata kraljici z večerjo. Kralj je hotel videti in slišati vse do konca.
Ulice so bile kakor reke v času viharja; v daljavi so zvonili zvonovi in vpitje se je odbijalo od zidov, kakor bi si hotel odmev ljudske grožnje šiloma vtreti pot do njega.
"Guise! Guise!—živela Lore-na!—Živela maša!—Živel veliki Henrik! — Živel rešitelj ljudstva!"
Mladi kralj si je položil roko na mrzlo čelo in šepnil malodane ihte:
"Oh, ni ga, ki bi zaklical! 'Ži
vel kralj!' Ni ga, ki bi se postavil zame!"
Še tisti hip pa je urezal pod njegovim oknom mlad, zvonak in predrzen glas:
"Živel Ludvik! Živel kralj!"
Plamen radosti je poškrlatil mladeničevo čelo. Ta klic, čeprav le klic poedinca, je priletel do njega kakor tolažba in mu napolnil srce s kipečo hvaležnostjo.
"Živel kralj!" je izzivalno ponovil glas, in slišalo se je, kako mu je sledila osupla tišina.
"Ta glas! Ta glas!" je zastokal Ludvik. "Poznam ga! Slišal sem ga!"
"Živel Ludvik! Živel kralj!"
On je! Oh, to je on! Moj Ba-hač, moj Capestang! Kraljev vitez je blizu!"
XLVn.
Laffemas se izkaže mojstra
Pariz je razgrajal tudi še drugi dan. Uporno razpoloženje je laslo že nekaj čas^, in Condeje-va aretacija ni zalegla dosti več ko nič. To močno dejanje je sicer potrlo nezadovoljneža za nekaj dni, ali vendar je kmalu izbruhnila jeza. Ne baš, da bi bil čutil Pariz kaj ljubezni do skope- \ ga Condeja; narobe, nihče ga ni j pomiloval, nihče ni več mislil! nanj razen Capestanga. Pač pa je meščane iznova popadal gnev, da morajo plačevati veselice, ki jih prireja Concini, in nagrade, ki jih deli svojim pristašem. Ljudska revščina je vpila do neba. In stari veteranci Lige so godrnjali, da uživajo protestantje še vedno preveč svoboščin.
V teh okolnostih je zbiral Guise, okrog s^be gospodo, ki je želela vrnitve starih predpra-vic, vnete katoličane, ki so hrepeneli po novi Jernejevi noči, (Noč 23. avgusta 1572., ko so
priredili katoličani po ukazu kralja Karla IG.—na prigovarjanje njegove matere Katarine de Medicis in vodij katoliške lige splošno klanje protestantov po vsem Francoskem.) meščanstvo, ki je zahtevalo znižanja davkov, in revno ljudstvo, ki se' je nadejalo, da mu vrže izprememba na prestolu vsaj skorjico suhega kruha.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
ORTIGE OBLETNICE SMRTI NAS® LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Frances Zallđ
KI NAS JE ZAPUSTILA DNE 19. MARCA 1953.
Prišel je Ic nam spominski žalni 8^' ko misel na Te spet združuje nas-Kako nenadoma si vzela Ti slov^ za vedno legla v hladno si zemu"'
Dve leti naglo v večnost sta prešli, , odkar mile si zatisnila oči.
Spomine svetle vedno nam hudis, v ljubečih srcih vedno nam živis.
Žalujoči ostali
HERBERT, RAYMOND, LEONAR®'
sinovi EILEEN, hči LUCY, snaha
JOHN GREGORY in PAULA
FRANČIŠKA, vnuki in vnuKU r
Cleveland, Ohio, 21. marca 1955.


' ,.;V v ■: '#Mgs ■	..
IVanhoe I6^0 5V VTtitii-Ietf>Rettd
v	'"U-'l ^ /V- ' 'V v*. ..-*7 Л-.
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
Help Yourself To A Bonus!
ојг:ЈГ
600 dinarjev za en dolar!
Vlada Jugoslavije je izdala 28. decembra odločbo o izplačilu posebne nagrade za vsak dolar, ki pride KOT DARILO IZ TUJINE.
Gospodarskih težav, pomanjkanja in draginje v stari domovini še ni konec. Ameriška vlada bo poslala tja velike količine .žita in drugih potrebščin, toda s tem še ni rečeno vse, POMAGATI MORAMO TUDI Ml!
Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom doma bo pa veliko pomagano!	'
Za vsote do $100 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je хаМ primeren zlasti KOT POMOČ V SILI.
Ne pozabite tudi na PAKETE. Prenekatero blago tam še vedno zelo drago in ga ni lahko dobiti. Tega pošlj'*^ od tu. Mi Vam bomo pri tem radi pomagali!
Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz 1б*^ v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, k> imate za letos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto na LADJI ali LETALU. Mi Vam bodo šli radi v vsem na roko!
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
HE 1-4148
p ENNY for penny, here's a food ■■■ value team you can't beat — cereal and milk. Whether you start the day with a bowl of cereal and milk, munch on a handful of pre-sweetened cereal, enjoy cereal-made cookies along with a tall glass of cold milk, or use the pair to stretch leftovers into a main dish, few foods can make such a contribution to the satisfaction of daily nutritional needs at such a low cost as does this well-liked combination.
Used together, cereal and milk offer 10 important nutrients— high-quality protein, carbohydrate, thiamnie, riboflavin and niacin; iron, phosphorus, calcium, fat. Vitamin A. The calcium is especially important in view of recent studies which show that calcium deficiency in teen-age and adult diets is greater than any other nutritional deficiency . . 4 You never outgrow your need for cereal and milk.
Upside Down Ham Loaf is designed to use up leftover ham in a glamourous fashion, and it's as much fun to make as that kind of cake. Pretty isn't it? What you can't see is the cereal and milk goodness which makes it such Good Eating in more ways than one.
Upside Down Ham Loaf
1 pound ground lean smoked ham or leftover cooked ham % pound ground lean fresh pork li cup chopped parsley 2% cups wheat flakes % teaspoon salt % teaspoon pepper .1 egg % cup milk % cup pineapple syrup
1	cup diced canned pineapplt
2	tablespoons brown sugar
Combine ham, pork, parsley, slightly crushed wheat flakes, salt, and pepper with egg, milk, and pineapple syrup; mix well. Place pineapple in bottom of 9x5x3 inch loaf pan and sprinkle with brown sugar. Pack pork mixture on top. Bake in moderate oven (350°-376°F.) about one hour. Remove from pan, turning upside down onto platter to serve. Yield: 8 to 10 servings.
Homemakcra of the nation can do a great service to the farmers by serving milk more often and in different ways. A howl of cereal and milk for breakfast is not only a nutritional bonus but a way of solving the milk surplus problem.
0
the wheels are fuming-Be carefiil of YOURS?
Giva the kids a chancc. They've been cooped up all Winter and now t hi;:y'ic full of life; They may forget to be careful.
pleaao—won't you remember for them and help them to stay full of life? Drive slowly in school and residential ureas. It pays.
DRIVE CAREFULLY—the child you sov« may b* your own I
ENAKOPRAVNOST