NOB SLOVE O F  1941 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE oktober 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana KOMENTAR GEOPEDIJA V METEŽU ZGODOVINE UVODNIK Ob dnevu reformacije 2024 politični prav z verskimi ali legiti- Dr. France Križanič Partizanski spomeniki Glavni trg mnimi političnimi sredstvi, ampak se ga je hotelo doseči in uveljaviti Termoelektrarna Spopad na Bombni napadi tako, da se je skušalo odstraniti ali povsem zatreti nasprotnika vse do Šoštanj Lipniški planini na Maribor fizičnih izgonov ali uničenja. Tako STRAN 7 STRAN 7 STRAN 16 obnašanje je (bilo) tudi posledica nezmožnosti in nepripravljenosti, da bi se uvidelo in pripoznalo, kako AKTUALNO 70 let od podpisa Spomenice o soglasju so tudi drugi – drugačni po veri, tradiciji, političnem prepričanju – 70 let od podpisa Dr. Marko Kerševan kljub svoji drugačnosti prispevali svoj delež k skupnemu, torej tudi našemu dobremu. Reformacija in Spomenice o soglasju razniki so – tudi reformatorji so danes že nesporen ali celo pred- in zgovoren dokaz za to. Tudi če se vsem zato – da ne strinjamo z duhom, ki jih je vo- se spominjamo, dil – ustvarili so nekaj, kar je naše Dr. Nevenka Troha so se tja priselili v času italijanske ške uprave, cona B pa pod upravo »Pda v spominu skupno dobro: slovenski knjižni je- oblasti in so skoraj vsi odšli že pred Vojne uprave Jugoslovanske (ljud- obnavljamo podobe dogodkov in lju- zik in slovensko samozavest. (...) S podpisom mirovne pogodbe med koncem vojne. Znotraj slovenskih ske) armade. di, zaradi katerih smo – to, kar smo. Tudi slovenska zgodovina nas zavezniškimi in pridruženimi silami meja med letoma 1947 in 1954 je Po podpisu mirovne pogodbe sta Ali ni praznovanje in obnavljanje lahko pouči, da so bili tudi »oni ter Italijo 10. februarja 1947, njena bilo tako le malo Italijanov, med- Italija in Jugoslavija navezali di- spomina na reformacijo in prote- drugi« kljub svoji drugačnosti, ali določila so začela veljati 15. sep- tem ko je pod suverenostjo Italije plomatske odnose na ravni diplo- stantizem obnavljanje spomina na pa prav zaradi nje, zaslužni za de- tembra isto leto, je bila vzpostav- ostalo okrog 60.000 Slovencev, na- matskih predstavništev in skušali izgubo nekdanje duhovne enotno- janja in dosežke, ki jih danes spre- ljena nova meja med Republiko seljenih v Kanalski dolini, Nadiški z medsebojnimi pogovori reševati sti, na vnašanje razcepa in delitve jemamo in uživamo vsi. Tudi iz slo- Italijo, Federativno ljudsko republi- in Terski dolini ter Reziji (Benečija) številna odprta vprašanja. Dogo- v slovenski prostor in med sloven- venske zgodovine lahko spoznamo, ko Jugoslavijo in novo državo, Svo- ter na Goriškem, v okviru Hrvaške varjanje sta še vedno obremenje- ske ljudi, enega v vrsti razcepov da so notranje razčlenjene narodne bodnim tržaškim ozemljem (STO). pa je po nekaterih ocenah živelo vala tako bližnja preteklost kot tudi in delitev, ki so povzročili toliko skupnosti bolj odporne in uspešne Z mirovno pogodbo je Ljudska re- 150.000 Italijanov. ozračje hladne vojne, v okviru ka- nestrpnosti, spopadov, preganjanja v spremenljivih časih in okoljih: bila publika Hrvaška (v okviru FLRJ) Mirovna pogodba je tudi določi- tere je bila Italija razumljena kot in izgonov, toliko človeških žrtev? so vprašanja in naloge, ki so jih pro- dobila velik del Istre, otoke, Zadar la, da se za Trst z zaledjem in del »okop reakcije« in Jugoslavija kot Ali je dan reformacije zato sploh testantje bolje zmogli kakor katoli- in Reko, Ljudska republika Sloveni- Istre s Koprom ter Bujami ustanovi »predstraža komunizma«, ki naj bi lahko praznik, ki združuje – če hote čani, klerikalci bolje kakor liberalci, ja pa dele Primorske in Notranjske. Svobodno tržaško ozemlje. Vodil grozil, da bo preko močne levice v ali nehote obnavlja spomin na na- komunisti bolje kakor protikomuni- Mejna črta med Italijo in Jugosla- naj bi ga guverner, čigar naloga je Italiji prevzel oblast tudi onkraj že- sprotja in konflikte? (...) sti – in narobe. Res je to lažje pri- vijo je bila tako pomembno spre- bila konstituirati vlado in organizi- lezne zavese. Kot tako so Jugosla- Toda niso same razlike, v tem poznati ali sploh uvideti za nazaj, menjena v jugoslovansko in tudi v rati volitve v ustavodajno skupšči- vijo videle tudi zahodne sile (ZDA, primeru na novo nastale razlike lažje za preteklo kakor za polpre- slovensko korist. no. Imenovanje guvernerja je bilo Velika Britanija in Francija), ki so v veroizpovedih in poznejših sve- teklo zgodovino in sedanjost. Toda Drugače od območja hrvaške v pristojnosti Varnostnega sveta pred parlamentarnimi volitvami v tovnih nazorih, pa z njimi pove- prav nauk zgodovine – ne nazadnje Istre in otokov je bilo leta 1947 Slo- OZN. Ker se prizadete strani niso Italiji 20. marca 1948 sprejele tri- zane takratne in poznejše politič- nauk zgodovine reformacije in pro- veniji priključeno območje etnično mogle sporazumeti o njegovem stransko izjavo o priključitvi celot- ne delitve, privedle do spopadov, tireformacije – bi bil lahko spodbu- homogeno; štetje prebivalstva leta imenovanju, je uprava ostajala v nega STO Italiji, ki pa je imela zgolj brezobzirnih obračunov in žrtev. da za večjo medsebojno toleran- 1910 je tam naštelo manj kot tri rokah dveh zavezniških vojaških deklarativni značaj. K temu so vodila prizadevanja, da tnost in spoštovanje drugačnosti v sto Italijanov. Velika večina tistih, uprav, razmejitev pa je tekla po do- Razmerja so se hitro spremeni- se take razlike (spet) odpravijo, da sedanjosti in prihodnosti.« ki so s Sloveniji priključenega ob- tedanji demarkacijski (Morganovi) la, potem ko je z objavo resolucije se z vsemi sredstvi spet vzpostavi močja optirali za Italijo (skupaj je črti na območju, ki je bilo del STO. Informbiroja 28. junija 1948 spor stara ali nova enotnost s popolno (Iz knjige: Marko Kerševan, bilo vloženih 22.359 opcij, prizna- Cona A je tako ostala pod upravo prevlado ene same strani: ko se ni Protestanti(sti)ka, Ljubljana 2012, nih pa 21.332), so bili Italijani, ki anglo-ameriške Zavezniške voja- NADALJEVANJE NA STRANI 2 samo prizadevalo za svoj verski ali str. 172–173) DOGODKI 81. obletnica osvoboditve Umetniki in športniki v taborišču Renicci Ob 81. obletnici osvoboditve kon- tnik Brando, ki je v živo interpre- centracijskega taborišča Renicci tiral slike umetnikov, zaprtih v ta- v Toskani in ob obletnici prihoda borišču Renicci. V performansu je prvih slovenskih internirancev v sodeloval tudi Janez Maršič iz Ko- taborišče v kraju La Motina ne- čevja, sicer član koordinacijskega daleč od reke Tibere (7. oktober odbora. 1942) so občina Anghiari, ANPI »V Anghiariju smo se letos in Muzej odpora v Sansepolcru v spomnili umetnikov in športnikov, sodelovanju z ZZB NOB Sloveni- ki so bili zaprti v koncentracijskem je, koordinacijskim odborom žrtev taborišču Renicci. Med njimi so bili vojnega nasilja, 6. oktobra pripra- izjemni slikarji, igralci, plesalci in vili spominsko slovesnost – perfor- športniki. Večinoma so bili Sloven- mans z naslovom Renicci – L'Arte ci, med njimi pa tudi Hrvati in Ita- Rinchiusa (Zaprta umetnost). Za lijani, kot sta Giandante in Corrado gledališko-glasbeni del je poskr- Perissini,« je povedal Andrea Me- belo gledališče Teatro di Anghiari randelli, ki je dogajanje tudi režiral. na čelu z direktorjem Andreo Me- Prireditev se je začela dobrih sto randellijem, Mea Revolutionae in metrov pred vhodom v nekdanje Filarmonica ter Pietro Mascagni. taborišče, v mirni vasici, kjer gojijo Častni gost prireditve je bil ume- Gostje in ustvarjalci kulturnega programa v nekdanjem koncentracijskem taborišču Renicci. NADALJEVANJE NA STRANI 2 ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 oktober 2024 NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1 70 let od podpisa Umetniki in športniki v taborišču Renicci Spomenice o soglasju pretežno tobak, ko je Janez Maršič simbolično odprl ograjo z bodečo žico. Nato so se udeleženci ob glas- med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo cono A predata v upravo Italiji, o bi in branju imen umetnikov podali postal javen in je Jugoslavija pos- tem pa nista obvestili Jugoslavije. do ene izmed stavb, ki so ostale od tajala pomemben strateški partner Jugoslovanske oblasti so se odloč- vojne. Najprej v slovenskem, nato Zahoda. ZDA in Velika Britanija no odzvale, izvedle delno mobili- pa italijanskem jeziku so občinstvo sta rešitev tržaškega vprašanja, ki z zacijo in okrepile vojaške enote ob seznanjali s podatki o življenju in izstopom Jugoslavije iz vzhodnega meji. V začetku novembra je prišlo delu umetnikov in športnikov. Pose- bloka ni bilo več eno od osrednjih do hudih incidentov v Trstu med bej so izpostavili slikarja, brata Nan- kriznih žarišč v Evropi, odtlej vide- mestno policijo in italijanskimi na- deta in Draga Vidmarja, režiserja li v delitvi con med zainteresirani cionalističnimi skupinami. Zahod- in gledališkega igralca Franca Mu- državi. ne sile so zato pospešile reševanje rglja, glasbenika in opernega pevca Za delitev z nekaterimi mejni- vprašanja STO. Pogajanja, ki so po- Draga Flega, partizana in pesnika mi popravki se je vse bolj odloča- tekala od februarja 1954, so se 5. Rada Bordona, glasbenika, režiserja la tudi jugoslovanska politika, saj oktobra isto leto zaključila s Spo- in igralca Boža Podkrajška, etnogra- je v coni A, kjer so komunisti, tudi menico o soglasju (zanjo se največ- fa, politika in prosvetnega delav- mnogi Slovenci med njimi, v veliki krat uporablja izraz Londonski me- ca Vinka Moderndorferja, pesnika, večini podprli Sovjetsko zvezo, iz- morandum), ki je v bistvu potrjeva- dramatika in publicista Smiljana gubila skoraj ves vpliv. Delitev STO la rešitev iz oktobra 1953 in ki so jo Samca ter predvojnega kolesarske- je obenem zagotavljala Sloveniji podpisale ZDA, Velika Britanija, Ju- ga prvaka Jugoslavije, ki je padel izhod na morje. Na pomen sloven- goslavija in Italija. Z njo je bilo STO kot partizan, Janeza Peternela. Performans Zaprta umetnost je bil pika na i dogajanja ob jubilejih. skega izhoda na morje je že marca dejansko razdeljeno med Italijo in Slovesnost se je končala v spo- 1946, ob obisku mednarodne raz- Jugoslavijo, na papirju pa je ohra- minskem parku, kjer je tudi nedo- mejitvene komisije, takratne slo- njala STO in »začasno« razmejitev. končan spomenik taboriščnikom. niškim gibanjem. Tako so se tudi šte- s slovensko zastavo (praporščak venske oblasti opozarjal slovenski Bistvena razlika z oktobrom 1953 je Med drugim so bili na prireditvi vilni Slovenci v sestavu italijanskih Henrik Gregorič) in ZZB NOB duhovnik in krščanskosocialni po- bila v tem, da so ZDA, Velika Bri- prisotni župan občine Arezzo Ale- partizanskih enot borili za svobodno Slovenije (praporščakinja Tilka litik Virgil Šček: »Ako bi komisija tanija in Francija zagotovile, da ne ssandro Polcri (tudi dobitnik zla- Slovenijo, svobodno Italijo in svo- Bogovič) ter ANPI iz Anghiarija dala predlog, po katerem bi bili Slo- bodo podpirale nadaljnjih italijan- te plakete ZZB NOB Slovenije), bodno Evropo.« položila venec k obeležju, ki spo- venci od morja več ali manj odreza- skih ozemeljskih zahtev. Dokončna obrambni ataše Republike Sloveni- K spomeniku sta sinova nekda- minja na več kot 5000 slovenskih ni (slovensko morje sega od Kopra sprememba meje je bila nato potr- je v Italiji brigadir David Humar njih internirancev Alojza Marši- internirancev, ki so v letih 1942 in do Devina) in bi nasprotniki rekli, jena leta 1975 s sporazumi v Osi- in šestčlanska delegacijo ZZB NOB ča in Janeza Aliča, Janez Maršič 1943 trpeli in umirali v tem delu saj ima Jugoslavija dovolj morja v mu. Slovenije, ki jo je vodil član pred- in Jani Alič, skupaj z obrambnim Italije. Istri in Dalmaciji, ali je predviden Med pomembnejšimi določili sedstva Jani Alič. Prireditev so s atašejem Humarjem in županom protest od strani slovenske vlade v Spomenice o soglasju sta točka 8, svojim prihodom v La Motino po- Polcrijem ob prisotnosti praporov Jani Alič, foto: Ivanka Kumelj Ljubljani: Jugoslavija je federativna ki določa pogoje o bivanju oziroma častili tudi kolesarji iz Arezza in država, istrsko in dalmatinsko mor- preselitvi v eno ali drugo državo, okolice, združenja FIAB, ti prihod- je je hrvatsko. Slovenci smo narod, ter Posebni statut, ki določa zaščito nje leto načrtujejo kolesarjenje po Kot nam je sporočil Mirco Draghi iz ANPI Sansepolcro, so predstavniki smo ob morju in morje je naše.« slovenske oziroma italijanske manj- krajih v Sloveniji, ki so povezani z slovenskega veleposlaništva iz Rima, delegacijo je vodil veleposlanik Matjaž Jugoslovanska diplomacija je šine, kar je prvi dokument te vrste v odporom proti fašizmu. Longar, 30. septembra obiskali kostnico (Italijani jo imenujejo svetišče Slovanov) sicer večkrat predlagala zamenja- odnosih med Jugoslavijo in Italijo. V imenu ZZB NOB Slovenije se je na pokopališču v Sansepolcru v Toskani, kjer so v kovinskih krstah z rdečo zvezdo vo Kopra in Izole, v nekaterih raz- Oktober 1954 tako pomeni pre- organizatorjem in prisotnim zahvalil posmrtni ostanki okoli 150 slovenskih taboriščnikov in padlih borcev, ki so se ličicah tudi Pirana, za pretežno lomnico v odnosih med Italijo in član koordinacije Boris Nemec: »V borili v vrstah italijanskih partizanov. Kostnico je leta 1973 zgradila takratna slovensko obalo med Koprom in Jugoslavijo, saj se je takrat de- imenu slovenske borčevske organi- Jugoslavija, v njej pa so tudi posmrtni ostanki Dušana Bordona. Trstom, kar pa je italijanska diplo- jansko, ne pa še pravnoformalno, zacije in našega predsednika Mari- Slovenska delegacija, v kateri sta bila tudi obrambni ataše, brigadir David Humar, macija odklonila. Več predlogov je končal dolgoletni mejni spor. To je jana Križmana se zahvaljujem župa- in Matjaž Ravbar, v. d. direktorja za vojne veterane in vojaško dediščino, so dala tudi italijanska stran. Ker pa je omogočilo normalizacijo odnosov nu občine Anghiari za vso podporo; obiskali tudi spomenik v bilo vprašanje STO v obeh državah med državama, ki sta imeli v drugi hvala prijateljem iz Anghiarija in kraju Samprocino v občini močno propagandno izrabljeno, državi tudi svoje rojake. Med dru- Sansepolcra, ki pripravljajo to spo- Caprese Michelangelo, se ne jugoslovanska ne italijanska gim je bil v skladu s 7. točko Spo- minsko slovesnost; hvala vsem pri- ki ga je postavil ANPI Sansepolcro, odkrili pa vlada nista mogli odreči območju, menice 20. avgusta 1955 podpisan sotnim, ki skupaj z nami na tem kra- so ga letos aprila na ki so ga ljudje v vsaki od njiju imeli Videmski sporazum o maloobmej- ju tragičnih dogodkov izražajo glo- kraju, kjer sta v boju proti za svoje, zato je bilo nujno, da se nem prometu, ki je popolnoma boko spoštovanje do taboriščnikov, nacifašistom 13. aprila sprejme začasna rešitev, ki bi z leti spremenil dotlej zaprto mejo. Na- ki so se uprli fašizmu in si prizadevali 1944 padla Dušan Bordon prešla v dokončno. našal se je sicer samo na območje za svobodo. Po razpadu fašizma sep- in njegov ruski tovariš Razrešitev vprašanja je pospešila STO, a sta bili na dan podpisa iz- tembra 1943 je večina taboriščnikov Pjotr Fesipovič, 20 njunih tako imenovana tržaška kriza, ki je menjani tudi pismi o soglasju obeh končala v nacističnih taboriščih, ne- tovarišev pa se je rešilo. izbruhnila poleti 1953. Vrhunec je vlad, da se njegove določbe izvaja- katerim pa je uspelo, da so jih dobri Med njimi je bil tudi dosegla po 8. oktobru 1953 z odlo- jo v 10-kilometrskem pasu ob vsej ljudje v okoliških hribih sprejeli in jim Dušanov brat Rado Bordon. čitvijo ZDA in Velike Britanije, da jugoslovansko-italijanski meji. poiskali zvezo z italijanskim odpor- V METEŽU ZGODOVINE Dobrnič Sporočilo pogumnih žensk še vedno živo Pod pokroviteljstvom predsednice in osamljenosti. Dodala je, da živeti tra Krnc, so sodelovali občinski Pi- države dr. Nataše Pirc Musar in v v enakopravni družbi pomeni to, da halni orkester Trebnje pod taktirko organizaciji Društva Dobrnič, ob- so za vse te možnosti odprte. Pouda- Primoža Kravcarja, praporščaki, po- čine Trebnje in Združenja borcev rila je, da mora solidarnost zaživeti hodniki po Poti Mare Rupena in par- za vrednote NOB Trebnje je 13. tudi v slovenski politiki. »Zato se mi tizanska Ženska četa Dobrnič pod oktobra letos v Dobrniču potekala zdi skrajno pomembno, da ne po- poveljstvom Terezije Potočar Koro- tradicionalna proslava v spomin na puščamo različnim revizionističnim šec. Kulturni program so oblikovale 1. kongres Slovenske protifašistič- poskusom, da se ne pustimo zap- učenke Podružnične šole Dobrnič, ne ženske zveze, ki je potekal 17. lesti v različne domnevne razprave ki so recitirale Maistrove pesmi, in in 18. oktobra 1943. Posvečena pa ali izkazovanja različnih mnenj, kaj Marjetka Popovski s pevkami Cvet je bila tudi 150. obletnici rojstva in se je zgodilo v preteklosti. Kar se je v laseh in glasbenikoma Miranom 90. obletnici smrti generala Rudolfa zgodilo, so dejstva, interpretacija je Pečečnikom ter Markom Petelinom. Maistra. stvar zgodovine,« je povedala. Na Več kot tisoč obiskovalcev sta slovesnosti, ki jo je povezovala Pe- Stanka Ritonja pozdravili predsednica Društva Dr. Vera Klopčič Dr. Asta Vrečko Dobrnič dr. Vera Klopčič in županja občine Trebnje Mateja Povhe. Slav- žensk do svobodnega odločanja o krizah in vojnah praviloma najbolj Kongres leta 1943 nostna govornica je bila ministrica svojem telesu in na pomembnost trpijo samske starejše ženske in za kulturo dr. Asta Vrečko. upora vojni in genocidu v Palestini. tega ne smemo pozabiti. Spomni- 1. kongres SPŽZ je bil v Dobrniču 17. in 18. oktobra 1943. Udeleženk je bilo Asta Vrečko se je v svojem go- Poudarila je, da se moramo zavze- la je še na vse otroke in mlade, ki 180. Zbrale so se z vseh koncev domovine, če so le mogle. Geslo je bilo: »Vse za voru poklonila pomenu podobnih mati za mir, nikakor pa ne smemo prihajajo iz deprivilegiranih okolij, partizane – do končne zmage!« Za predsednico je bila izvoljena Angela Dovč dogodkov za našo zgodovino in sodelovati pri spodbujanju še več na vse tiste starejše, ki zaradi kri- Ocepek, za sekretarko Mara Rupena, v vodstvo pa Marija Draksler - Marjana, Dana spomnila na moč in prizadevanja spopadov, še več vojne, in ne do- vic v življenju niso imeli možnosti Mišigoj (Kozak), Helena Puhar, Mica Šlander, Zima Vrščaj - Holy ter predstavnice pogumnih žensk skozi zgodovino. pustiti, da nekateri bogatijo na ra- si ustvariti enako varno starost in vseh slovenskih pokrajin. SPŽZ se je 1945 preimenovala v Antifašistično fronto Spomnila je na ustavno pravico čun vojaške industrije. V vseh teh zdaj živijo v revščini, pomanjkanju žensk (AFŽ). oktober 2024 3 DOGODKI Ljubljana Kako sem doživel osvoboditev Devetega maja 1945 je bil lep topel zmage nad nacisti kupovali papirne tudi ob rekviriranju vseh radioa- nju nekaterih profesorjev, očeto- kor v partizanski vojski. Oblikovali dan. Jutro je bilo čisto mirno. Nič zastavice zavezniških narodov, ko paratov, avtomobilov in motorjev, vih kolegov, sprejeli nazaj. Oče je sta ga velika spretnost ilegalnega streljanja, nič alarmov. Nič vojašči- sta nenadoma v trgovino vstopila celo smuči smo morali oddati. Hra- bil takrat že v internaciji. Teror na boja in neverjetna solidarnost čla- ne. Že to je v pričakovanju nečesa dva domobranca in eden je v zrak nili smo se s koruzo, ki smo jo do- vsakem koraku. Slišali smo o pobi- nov Osvobodilne fronte. veličastnega vzbudilo prva čustva. spustil rafal. Ljudje so se razbežali. bivali na karte, od časa do časa so janju talcev, videli požige vasi blizu Ta odstavek ima namen povedati, Vleklo me je v središče mesta. Ob Naju, ki sva bila v zadnjem kotu, pa bile racije, ko so pobirali vse odra- Ljubljane – skratka smrt na vsakem česa smo se v Ljubljani osvobodili devetih zjutraj na cesti še ni bilo ve- sta pobrala in šli smo proti Tivoliju. sle moške, ki so jih domači izdajalci koraku. Tako razpoloženje se je do- in na drugi strani na kaj smo bili po- liko ljudi. Nič čudnega. Še ponoči so Obšla me je zla slutnja. Kot kurir prebirali, in večina jih je bilo odpe- taknilo skoraj vseh ljubljanskih pre- nosni ob dobro opravljanem delu. se mimo naše hiše na Vodovodni, Osvobodilne fronte sem bil oboro- ljanih v italijanska koncentracijska bivalcev in skozi štiri leta zaznamo- Ko sem tistega 9. maja šel proti sre- ki je bila glavna vzporednica umika žen s pištolo. Ko smo prišli v Tivoli, taborišča. Pri vsem tem je pridno valo večen strah, na drugi strani pa dišču mesta, so ob vsakem koraku poklapane vojaščine na poti pro- sem izkoristil trenutek, ko sta prižga- sodelovala ljubljanska škofija in s še večji odpor. Ljubljansko Osvobo- padali z mene ves strah, ves teror, ti Ljubelju, umikale domobranske la cigareto, in užgal po njima, nato klerofašističnimi metodami so na dilno fronto so v glavnem sestavlja- lakota in vse, kar nam je prinesla enote. Opazoval sem njihov umik. pa sva zbežala, kolikor so naju noge silo polnili cerkve, ki so se jim ljudje le ženske, ker moških ni bilo. okupacija. Kar verjeti nisem mo- Od časa do časa se je iz kolone ločil nesle. Star sem bil 14 let. izogibali prav zaradi izdajalske vlo- Posebej je treba omeniti zdrav- gel, da se mi naenkrat ničesar več vojak in na našem dvorišču odložil Teh nekaj epizod tik pred kon- ge duhovščine ljubljanske nadško- nike in železničarje, ki so požrtvo- ni treba bati, in z vsem svojim tele- svoje orožje. Pobiral sem ga z mislijo cem vojne ni bilo edini vzrok za fije. Kot dijak gimnazije sem moral valno opravili nalogo srca naro- som sem občutil tisti nepozabni tre- na njegovo uporabo, če bi bilo treba doživetje osvoboditve. V Ljubljani vsako nedeljo stati na točno dolo- dnoosvobodilnega boja, ki je bila nutek olajšanja in veselja nad tem, braniti bolnega očeta, ki je pravkar smo med drugo vojno živeli obdani čenem mestu, sicer bi dobil ukor. Ljubljana, saj je glava delovala v kar se nam obeta v prihodnosti. Ko prišel iz gestapovskih zaporov na z žico in naš svet gibanja se je zelo Jaz in še nekaj sošolcev smo imeli partizanski vojski po slovenskih sem prišel do Figovca, se je nabralo ljubljanski sodniji, in vso družino, če zožil. Po cestah so bile postavljene to »čast«, da nas je ravnatelj klasič- gozdovih. Partizani so bili svobod- že precej ljudi, vsi so sijali od sreče bi komu prišlo kaj na misel, saj je še tankovske ovire, ki smo jih morali ne gimnazije Bajuk (stari oče nekda- ni, imeli so orožje, v Ljubljani pa in veselja, objemali smo se vsepov- pred nekaj dnevi Hitlerjugend iz ob- obiti samo po eden. Po zidovih hiš njega predsednika slovenske vlade) smo bili na milost in nemilost pre- prek in videl sem prvega partizana! jestnosti pobil nekaj ljudi v Tivoliju. so bili nalepljeni odloki okupator- leta 1942 poklical v svojo pisarno, puščeni okupatorjem, domobran- Trenutek je bil in ostal nepozaben. Mimogrede, ko sva šla s sošolcem v jev, ki so se navadno končali z zag- nas ozmerjal s komunisti, pretepel cem in fašističnemu kleru. Boj z Pri svojih 93 letih vem, da je bil to založbo kupit nekaj za šolo, je bilo roženo smrtno kaznijo. Strahopet- in izključil iz šole. Le jaz sem imel okupatorjem je bil tukaj drugačen, najlepši dan mojega življenja. tam polno ljudi, ki so v pričakovanju nost italijanske vojske smo občutili to srečo, da so me po posredova- ilegalen, vendar enako junaški ka- Jože Hartman DOGODKI Portorož Mi nismo le številke, smo ljudje! V Portorožu je bilo 22. septembra meljne slovenske vrednote – na pogum, tradicionalno srečanje nekdanjih solidarnost, sočutje, požrtvovalnost in internirank in internirancev, politič- ljubezen do domovine.« Spomnila je nih zapornic in zapornikov, izgnank na trpljenje in globoke rane, ki so in izgnancev, ukradenih otrok in bile v času druge svetovne vojne drugih žrtev vojnega nasilja ter nji- prizadejane družinam, nedolžnim hovih svojcev in prijateljev. Slav- staršem in njihovim otrokom. Zato nostna govornica na osrednji slove- jo toliko bolj žalosti, »da smo tudi snosti je bila častna pokroviteljica danes, 80 let pozneje, priča podobnemu srečanja, dr. Nataša Pirc Musar, nerazumevanju drugačnosti oziroma predsednica Republike Slovenije. nezmožnosti dogovarjanja in vzpostav- »Kdor se ne spominja preteklosti, je ljanja medsebojnega zaupanja. Številni obsojen na to, da jo bo še enkrat doživel! konflikti in vojne po svetu, kršitve člove- In doživljamo jo v različnih odtenkih, v kovih pravic in svoboščin ter nedolžne različnih scenarijih pohlepa, na različ- žrtve nas vedno znova opominjajo, da nih koncih sveta,« je zbrane opom- na svetovnem parketu prepogosto pre- nil povezovalec Domen Valič, ki vladujejo ozki nacionalni interesi. Trdno se prireditvi z veseljem vsako leto sem prepričana, da zaradi civilizacij- pridruži tudi zato, ker mu je o doga- skih razlogov in zgodovinskih izkušenj janju, ki je zaznamovalo njeno mla- preprosto ne smemo dopustiti zatona dost, pripovedovala pokojna babi- multilateralizma. To izjemno pridobitev ca Dana Valič. Rdeča nit tokratne mednarodnopravnega reda in dogovar- prireditve je bila zavest, da se svet janja v mednarodnih odnosih moramo vedno znova oblači v vojne barve, skrbno čuvati, še posebej v teh časih, ko v katerih človek človeka spreminja je pogosto na preizkušnji. Brez tega bi v številko s seznama nezaželenih. svet lahko zdrsnil v nepredvidljivo in ka- Zbrane goste je predsednica Na- otično stanje, nadvlado nacionalizmov, taša Pirc Musar pozdravila z bese- v brezupnost in ja, tudi avtoritarnost.« dami Erne Muser, slovenske pesni- Ob koncu nagovora se je Pirc ce, pa tudi nekdanje taboriščnice iz Musar zbranim zahvalila za njihov Ravensbrücka: »Druženje z vami me prispevek h kulturi dialoga, nenasi- navdihuje in vedno znova opomni na te- lja, strpnosti in spoštljivosti: »Vaše življenjske zgodbe, tovarištvo, odpuš- tovarištvo, junaštvo, spoštovanje koncentracijskem taborišču Raven- čanje in zanos so nam v navdih, saj ste do sočloveka in domoljubje, ki so sbrück in zatem v mladinskem ta- pokazali, da je tudi v najtemnejših urah jih za preživetje gojile taboriščnice, borišču Uckermark, je scenaristka človeštva mogoče najti smisel in odpuš- vsako leto prisluhnejo tudi svojci, osrednje slovesnosti Silvana Knok s čanje in predvsem upanje. In s tem ste prijatelji in vsi, ki jim je mar. »Vemo, Televizije Medvode spomnila, da je vsak po svoje prispevali k temu, da Slo- da nikoli niso bile le številke, v sobiva- ohranjati mir naša dolžnost, da ni- venci nismo – če lahko parafraziram nju, tovarištvu in solidarnosti so bile in koli ne smemo pozabiti vojnih gro- pisatelja Borisa Pahorja – 'ostali sužnji ostajajo ljudje v najžlahtnejšem pomenu zot. Žal živimo v takih časih, ko je italijanskega in nemškega gospostva'. besede,« je še dodal Špat in spomnil treba zgodovinski spomin negovati Nismo dovolili izbrisa naroda, tudi na umrle v zadnjem letu, ki so s posebno skrbnostjo in odgovor- ampak smo sami odločali o svoji se jim udeleženci prireditve poklo- nostjo do resnice in razumeti kore- usodi ter se v polni meri razvili s nili z minuto molka. nine zla. svojimi zmožnostmi, željami, upi, Slovesnosti v Portorožu so se V kulturnem programu so sode- vrednotami in identiteto. Tudi med drugim udeležili ministrica za lovali Orkester Slovenske vojske zaradi vas imamo lastno priho- pravosodje Andreja Katič, pod- pod taktirko Mitje Dragoliča s so- dnost v svojih rokah.« predsednica državnega zbora mag. listoma Vanjo Ivankovič na flavti Udeležence je v imenu organiza- Meira Hot, predsednik ZZB za in Alešem Ogrinom na harmoniki, torja prireditve pozdravil Matjaž vrednote NOB Marijan Križman, tenorist Martin Sušnik, balerine ba- Špat, predsednik Taboriščnega od- članica predsedstva ZZB NOB Slo- letne šole Stevens pod vodstvom bora Ravensbrück, Obudil je spo- venije Julijana Žibert in podžu- Nene Vrhovec in Tržaški partizan- min na prejšnja srečanja, ki so pre- pan občine Piran Robert Fakin. ski pevski zbor Pinko Tomažič iz rasla v protivojno manifestacijo šte- S prepletom spominov zdrav- Trsta. vilnih žrtev vojnega nasilja. Poduku nice in profesorice Stanke Krajnc Nataša Predalič, foto: Iztok Pipan, o vrednotah, kot so solidarnost, Simoneti, nekdanje interniranke v TV Medvode 4 oktober 2024 DOGODKI Karnija, Zgornja Furlanija Partizansko svobodno ozemlje V Ampezzu v Karniji je bila 14. sep- predsednik kobariške borčevske or- svojem govoru poudaril, da so se tembra spominska slovesnost v po- ganizacije, predstavljal pa je tudi tukaj, v tem delu Italije, gradili te- častitev 80. obletnice svobodnega borčevske organizacije Gornjega Po- melji nove italijanske ustave. Za šte- ozemlja Karnije in zgornje Furlani- sočja, ki vzorno sodeluje z organiza- vilne je republika pomenila upanje je, ki se je takrat osvobodilo izpod cijo ANPI-VZPI Videmske pokrajine. v svetlejšo prihodnost, za večino pa nacistično-fašistične okupacije. Pri- Na prireditvi pa so bili tudi še živeči svobodo. Zato so se prebivalci mno- reditve se je udeležil tudi predse- udeleženci odpora, med njimi stole- žično uprli nacifašizmu in se odlo- dnik Republike Italije Sergio Matta- tnica, ki je navzoče tudi pozdravila. čili, da se pridružijo odporniškemu rella. Proslavo sta pripravila dežel- Svobodno ozemlje je merilo pre- gibanju, ki je raslo iz dneva v dan. na vlada Furlanija - Julijska krajina ko 2500 kvadratnih kilometrov, za- Še pred glavno prireditvijo je bila in ANPI-VZPI Videmske pokrajine. jemalo je 40 občin z več kot 90.000 za padle sveta maša, predsednik Na prireditvi se je zbralo veliko prebivalci. Svobodna republika je italijanske države pa je k spomeni- število obiskovalcev in privržencev živela dva meseca in je prinesla ter ku padlim položil venec. Kulturni ANPI, ki so iz Furlanije - Julijske dodelila ženskam volilno pravico, progam so oblikovali pevski zbor krajine prišli organizirano. Še pose- ukinila smrtno kazen in skrbela za ANPI-VZPI Videmske pokrajine in bej veliko jih je bilo iz Červinjana, prehrano in blaginjo prebivalstva. učenci več šol iz Karnije. Palmanove in Vidma. ZZB NOB Slavnostni govornik, italijanski Slovenije je zastopal Vojko Hobič, predsednik Sergio Mattarella, je v Vojko Hobič Slovesnosti se je udeležil tudi italijanski predsednik DOGODKI Ljubljana DOGODKI Zadvor Mednarodni taboriščni Raziskovanje družinske odbor Mauthausen zgodovine Letos poleti sta v Slovenijo tako stovskega dne smo se zbrali zakon- V Ljubljani je bil od 27. do 29. sep- kot vsako leto že pol stoletja doslej ca Brooks, Mija Kocjančič in Minka tembra delovni sestanek Mednaro- prišla angleško-slovenska zakonca Jerebič in se odpeljali na Dolenjsko dnega taboriščnega odbora Maut- Colin in Nada Brooks z vso družino. po sledeh Tomšičeve brigade. V hausen (CIM), katerega član je tudi Nada Kasagić je zelo mlada zaradi Kočevju smo se srečali z domači- slovenski Taboriščni odbor Mautha- zaposlitve odšla v Anglijo in tam mi poznavalci zgodovine in izve- usen, ki deluje v okviru Koordinacij- spoznala Colina. Med njima se je deli marsikaj novega, a ne še vse- skega odbora žrtev vojnega nasilja rodila ljubezen in tako sta ustvari- ga. Obiskali smo Pokrajinski muzej pod okriljem ZZB NOB Slovenija. la družino. Nada je hči Dragice Ši- Kočevje v Šeškovem domu. Vede- Mednarodni odbor je bil že leta mic (ali Šimenc), iz družine Šimic, li smo, da je Francka padla nekje 1944 tajno ustanovljen v koncen- ki je živela v Zadvoru. Nadina teta okoli Kočevja in da je bila bolničar- tracijskem taborišču Mauthausen. Francka je bila nosilka partizanske ka. Pokopana naj bi bila v Ribnici. Član odbora je bil tudi slovenski pi- spomenice, njen brat Rudolf Šimic Prav v Ribnici pa smo izvedeli, da satelj Lovro Kuhar. Po osvoboditvi in mož Franc Miklavc sta bila med je Francka padla v hudem spopadu je CIM svoje delovanje nadaljeval ustanovitelji Molniške čete. Toda z Nemci 3. novembra 1944 v vasici in je prepoznavna mednarodna or- Sprejemna na Magistratu mestne občine Ljubljana zgodba družine ni bila popolna, Žukovo pod Travno goro. ganizacija nekdanjih taboriščnikov ker zaključka ni bilo. In Colin, ki je in njihovih potomcev. žiškega muzeja Jana Babšek. Udele- blike Nemčije Ljubljana, Avstrijsko znanstveni raziskovalec, s tem ni Sestanek se je začel s sprejemom ženci so nato odšli še do nekdanjega veleposlaništvo v Ljubljani, mestna bil zadovoljen. Pred dobrim letom na avstrijskem veleposlaništvu v taborišča Ljubelj sever na avstrijski občina Ljubljana, DARS, KRKA, d. je začel raziskovati družinsko drevo Ljubljani, kjer je veleposlanica Eli- strani, kjer so jih vodili predstavniki d., Novo mesto, LPP, Radenska, Le- svoje žene, saj zelo spoštuje parti- sabeth Ellison-Kramer nagovorila ustanove Mauthausen Memorial in one, Klet Brda, občina Tržič, Tržiški zanski boj kot zavezniško armado. udeležence. Trideset predstavnikov koroškega komiteja Mauthausna. muzej, Mauthausen Memorial in Proučil je številne knjige o naro- različnih odborov iz 14 držav se je Delovni sestanek so omogočili in Muzej novejše in sodobne zgodovi- dnoosvobodilnem boju in s svojo v ljubljanskem Muzeju novejše in prijazno podprli ZZB NOB Slove- ne Slovenije. vztrajnostjo in analitično obdelavo besedil je odkril mnogo podatkov. Zakonca Colin (v ospredju) sodobne zgodovine Slovenije 28. nije, Veleposlaništvo Zvezne repu- Monika Kokalj Kočevar septembra srečalo na delovnem se- Letošnji obisk je izkoristil za In zanimivost: vaščani so pogu- stanku. Pred začetkom so se srečali raziskavo v sodelovanju z lokalno mnim borcem v spomin na kraju z veleposlaniki in drugimi sloven- borčevsko organizacijo. Z družino spopada postavili kamnit obelisk skimi taboriščnimi odbori. Zbrane se je udeležil proslave ob ustano- z izdolbenim križem. Ta spomenik je nagovoril tudi predsednik ZZB vitvi Molniške čete, pogovoril se smo na novo odkrili! Franc Miklavc NOB Slovenije Marijan Križman. je s pričo tedanjih dogodkov Mag- je padel avgusta 1943 v Dvoru pri Člani CIM so na sestanku spreje- do Lovec, obiskal Arhiv Republike Žužemberku, a sledenje njegovi li več pomembnih odločitev glede Slovenije in Muzej novejše zgodo- poti nas še čaka ob naslednjem obi- delovanja v prihodnjih letih. Zvečer vine, raziskoval pot Nadinega oče- sku. Njunih grobov še nismo odkri- je bil sprejem na Magistratu, kjer je ta Dragoljuba Kasagića – partizana li, sta pa njuni imeni zapisani na člane CIM prijazno sprejela Sneža- na Hrvaškem. Novinarji Dnevnika spominski plošči žrtvam iz Zadvora na Marčenko. Zadnji dan srečanja so z zakoncema opravili in objavi- na pročelju pokopališča Sostro. je bil organiziran obisk nekdanjega li odmeven intervju. V raziskanem Hvala družini Brooks za prijetno koncentracijskega taborišča Ljubelj gradivu je našel bojno enoto zakon- druženje in zanimivo raziskovanje jug, kjer sta zbrane nagovorila tržiški cev Francke in Franca Miklavca – preteklosti. župan Peter Miklič in direktorica Tr- Delovni sestanek je bil v prostorih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tomšičevo brigado. Lepega avgu- Minka Jerebič, Mija Kocjančič DOGODKI Marko Krznarič VABILO Očistili spominsko obeležje Kulturno umetniško društvo SERAFIN vabi na 16. Praznik partizanske pesmi, ki bo v soboto, 23. novembra 2024, ob 18. uri v Festivalni dvorani Ob 80. obletnici smrti kurirja TV-17 ja TV-17 Jože-Žan Debevec in Mar- Marka Krznariča smo člani ZB za ko Krznarič peljala iz TV-17 neke lju- v Ljubljani. vrednote NOB Vrhnika očistili oko- di proti Dolomitom. Nad železniško lico spominskega obeležja nad žele- progo sta oba stopila na tam nastav- Na prireditvi bodo nastopili: Partizanski pevski zbor, Ljubljana; Ženska zniško progo med železniško postajo ljene mine in bila pri tem ranjena. vokalna skupina Brinke, Grosuplje; Moški pevski zbor KD Tine Kos, Mo- Verd in Štampetovem mostom, ki je Debevec se je še lahko umaknil proti postavljeno v njegov spomin. Ob- TV-17 iskat pomoč, Krznarič pa je na ravče; Mešani pevski zbor DPD Svoboda, Stražišče; Mladinski pevski zbor novili smo tudi črke na spominski kraju eksplozije ostal hudo ranjen. OŠ Ivana Cankarja, Trbovlje; Marjetka Popovski in skupina Cvet v laseh, plošči, položili cvetje ter mu prižgali Tam so ga našli domači domobranci Izola; Moški pevski zbor DU Bertoki Prade; Mešani pevski zbor Zora, Jan- svečo. Po pisanju vrhniškega parti- in ga pokončali. Krznaričevi posmr- zanskega pisatelja Karla Grabeljška tni ostanki so bili po vojni odneseni v če; Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Ljubljana; - Gabra v knjižnem delu Vrhnika z grobnico na Drči nad Vrhniko. Častni pokrovitelj prireditve je župan Mestne občine Ljubljana okolico v NOB 1941–1945 sta kurir- Miran Stupica Zoran Janković. Vstop je prost. oktober 2024 5 AKTUALNO KOLUMNA Nova razkritja o britanskem kolonializmu (4) Lilijana Burcar Jože Poglajen indijskega prebivalstva po osvo- nadzornik in pomagač pri izkori- boditvi izpod britanske nadvlade, ščanju naravnega bogastva Indije Masaker, ki je bil oblika razkazo- skrita v obliki živalske basni ozi- za koristi belega gospodarja. vanja britanske kolonialne moči in roma alegorije. Opičja družba, ki Najmanj skrb vzbujajoče je, da Zasuk v desno okrutnosti nad indijskim prebival- je alegorija indijske, je prikazana novodobni imperializmi ponovno stvom, je obsodil pisatelj in pesnik kot kaotična in nesposobna, da bi vzpostavljajo nostalgijo za starimi Tagore, prejemnik Nobelove na- organizirala samo sebe, še manj imperiji in prinašajo rehabilitacijo ravijo, da so volitve litev so Grims, Zver, Tomčeva, To- grade za literaturo leta 1913. Ne pa da bi si zastavila cilje in izvedla književnih del, ki stare evropocen- mašičeva … Rudyard Kipling. Ta neuradni bard Ppraznik demokraci- kakršenkoli projekt. To je družba trične imperije poveličujejo v skriti je. Letošnje leto je po Če se zasuk v desno v Evropi do- britanskega imperija je generala, ki »brez postave« oziroma zakonov sočasni vlogi opevanja in naturali- številu volitev v Evro- gaja zdaj, se je pri nas zgodil najprej je izvedel poboj, razglasil »za rešite- in »brez lovskega klica in vodni- zacije novih zahodnoevropskih im- pi in tudi širše v svetu že leta 1990 z Demosovo vlado, lja Indije« oziroma interesov britan- kov«. Indijska družba je prikaza- perialističnih projektov. rekordno, kar bi lahko še bolj korenito pa leta 2004, ko je skega imperija. Še prej pa je indijski na kot neorganizirana, brezglava bila lepa priložnost razglasiti sve- Janša prvič zmagal na volitvah in se nacionalni kongres, ki si je prizade- in neproduktivna. To je družba, Sklepna opomba tovni praznik demokracije in to povzpel na oblast. Od takrat je SDS val za osvoboditev Indije izpod bri- ki naj bi je bile »samo prismojene Iz prispevka Lilijane Burcar je tu primerno proslavljati. A ni kaj pros- dominantna stranka na desni. Ta re- tanskega škornja, v rasistični ma- besede in majhne tatinske roke«. nanizanih le nekaj odlomkov; za lavljati. Očitno je, da Evropa drsi v lativna uspešnost ne bi bila mogo- niri razglasil za zbor nizko letečih Rešitev je v zamenjavi upornih poglobljeno branje uredništvo Svo- globoko krizo. Ne le da gospodar- ča, če Janša v tridesetih letih, odkar uradnikov. Ožigosal jih je za tiste, ki podrejenih. Novi gospodar džu- bodne besede priporoča njen celot- stvo šepa in da Unija v svetu nima je njen vodja, ne bi stranke spreme- se po svojih delovnih sposobnostih ngle je drugačno utelešenje lo- ni prispevek, ki je opremljen z re- nobenega geopolitičnega vpliva nil v militantno organiziran destruk- ne morejo primerjati niti »z opica- kalnega vladajočega Indijca od ferencami tako v jedrnem besedilu več, tudi toliko opevane evropske tivni stroj. Stroj, ki ima svoje lovke, mi, ki so bolj učinkovite«. Pobudni- njegovih predhodnikov, ki so bili kot v bibliografiji. Prispevka zavoljo vrednote nažirajo dvojni standardi mrežo agentov ne le v državnih or- ki osvoboditve indijskega življa iz- bitke proti britanskim koloniza- primanjkljaja prostora na tem mes- njihove uporabe. Da ne omenjamo, ganih, kot so na primer državni svet, pod britanskega škornja naj bi bili torjem in njihovi nadvladi. To je tu ni bilo mogoče objaviti. Urednica kako Evropa pod skrbnim mentor- pa policija, vojska …, ampak tudi v po videnju Kiplinga na isti ravni kot razsvetljeni »plemeniti divjak«, ki Založbe Sophia (Tanja Velagić) pa stvom »Americe first« posredno vplivnih civilnih institucijah, kot so »črni bengalski psi … osovražena govori jezik britanskega koloniza- svetuje še eno, sicer zelo obsežno bije dve vojni, v katerih gre število Zdravniška zbornica, pa Kmetij- in prezira vredna žival«. torja. Novi lokalni gospodar džu- in podrobno študijo o Indiji, ki jo mrtvih in ranjenih v stotisoče. sko-gozdarska zbornica in nekate- Enako obsodbo teženj Indijske ngle, Mavgli, nima skomin po in- je napisal indijski profesor Vivek Izidi letošnjih volitev v posame- ri sindikati. Vidno se je razcvetela podceline in njenega prebivalstva dijski neodvisnosti in samoupravi, Chibber in je izšla pri tej založbi znih državah EU in tudi volitev v pred dvema letoma, ko je bila si- po samostojnosti in samoupravi je ampak prisega na življenje in delo (https://zalozba-sophia.si/kata- Evropski parlament niso obetavni. cer prepričljiva poraženka volitev. Kipling prelil tudi v svoji osrednji v službi angleškega gospoda, in si- log/2015/postkolonialna-teorija- Razkrivajo naraščanje moči bolj Toda zbrala je rekordnih 280.000 književni deli za otroke in odrasle, cer kot oskrbnik »njegovih« indij- -in-prikazen-kapitala). kot ne radikalnih desnih strank. glasov. To je 100.000 glasov več ka- tj. romana Kim in Knjiga o džungli. skih gozdov. To je podoba Indijca, Sicer jih volitve kor na volitvah Slednja je »imperialistična pripo- ki se prostovoljno postavlja v služ- Izbor in povezovalne podnaslove večinoma (še) leta 2014! Ali se ved« o ukrotitvi teženj lokalnega, bo angleškega kolonizatorja kot pripravila Maca Jogan , 4. julij 2024. niso pripeljale na Če se zasuk v desno lahko ta številka zmagovalne odre, v Evropi dogaja zdaj, zviša? Raziska- so pa postale po- ve popularnosti litični dejavnik, se je pri nas zgodil strank ne kažejo DOGODKI Stari Log, Polom ki ga ni več mo- najprej že leta 1990 kakšnega večje- goče kar tako ga vzpona naših Robotti ukazal streljanje talcev obiti. Časov, ko z Demosovo vlado, desnih strank. so prevladovale še bolj korenito pa Zadnje Janševe- socialdemokrat- mu SDS pripisu- Udeleženci spominskih prireditev Nastanili so se v praznih hišah, ki so jansko ofenzivo iz Kočevskega roga ske in desnosre- leta 2004, ko je Janša jejo okrog 24 od- 10. avgusta v Starem Logu in Polo- jih zapustili kočevski Nemci. V teh preko Krke, pa je bil pri tem ujet.« dinske stranke, je stotkov, NSi pa 6 vsekakor konec. prvič zmagal na mu so v sončnem in vročem sobot- vaseh so se zadrževale tudi nekate- V Polomu sta predsednik KO ZB odstotkov. Dru- nem dopoldnevu uživali v bogatem re partizanske enote in posamezni Stara Cerkev Peter Ješelnik in po- Zato se je konča- volitvah in se povzpel ge desne stranke in pestrem kulturnem programu, partizani, ki so se umikali pred ita- džupan Gregor Košir pozdravila lo obdobje, ko so ostajajo pod 4 ki sta ga poleg Pihalnega orkestra lijansko ofenzivo. Vse prebivalce in vse udeležence. Slavnostni govor- omenjene stranke na oblast. odstotki, se pra- Kočevje, recitatork Živke in Zlate partizane, ki so jih Italijani zajeli v nik je bil Alojzij Klančišar, upoko- vnaprej zavračale vi zunaj parla- ter pevke Neje poživila tudi otroka, vaseh okoli Starega Loga, so odpe- jeni policijski inšpektor in podpred- kakršno koli povo- menta. Anketna Nejc Janeš z recitacijo in Gal Med- ljali v Stari Log. Po ukazu italijan- sednik Zveze policijskih veteran- lilno sodelovanje s skrajnimi desni- napoved je torej daleč od številk, ki ved z dvema skladbama na harmo- skega poveljnika, generala Maria skih društev Sever. V svojem govo- čarji. Desnica ni na pohodu samo v bi stranki SDS in NSi na parlamen- niki. Vse točke programa je s krat- Robottija, so vse moške, zajete v ru je na kratko orisal dogodke, ko obrobnih državah. Na volitvah pri- tarnih volitvah pripeljale na oblast. kimi zgodbami in dogodki z bojišč so partizani v hudi zimi napadli in dobiva v državah, ki so hrbtenica Do rednih volitev je sicer še leto in izvrstno dopolnjevala povezovalka uničili nemško topništvo v Polomu. Evropske unije: v Franciji, Nemči- pol in do takrat se lahko še marsikaj Barbara Čampa Janeš, ki je najprej Padlo je osem borcev. Del govora ji, Italiji, Avstriji, na Nizozemskem zgodi. Da se v parlament prebijejo pozdravila navzoče in povedala, je namenil politkomisarju Andreju … Na evropskem vzhodu so de- Ruparjevi upokojenci, na primer, ali da smo se s polaganjem cvetja in Šturmu, udeležencu takratnih bo- sničarske stranke prevladovale že pa nova Logarjeva stranka. A verje- prižigom sveč že pred prireditvijo jev in soborcu ubitega komandan- od časa, ko je propadla Sovjetska tnost, da bi Janša po volitvah 2026 poklonili žrtvam na pokopališču v ta jurišnega bataljona 18. divizije, zveza. Najboljši primer je Poljska sestavil vladajočo koalicijo desnih Starem Logu in Polomu. 19-letnemu Francu Uršiču. V na- s stranko z zavajajočim imenom strank, je zelo majhna. V Starem Logu nam je ob častni daljevanju je priznal, da vasi Polom Zakon in pravičnost, ki je glede Nekaj možnosti za kaj takega bi straži praporščakov Neja zapela ni poznal, da mu šola znanja o teh »evropskih vrednot« državo pahni- mu zaradi volilne aritmetike ponu- Počiva jezero v tihoti, nato pa smo dogodkih ni dala. Nekaj malega je la daleč nazaj v prejšnje stoletje. dila izjemno nizka volilna udeležba. skupaj s predstavniki Društva za vedel o kočevskih Nemcih, ki so jih Drugače od več evropskih držav Do te bi lahko prišlo, če bo kakšnih vzdrževanje partizanskih grobišč iz med vojno naselili v njihove kraje v smo se pri nas podali samo na vo- 200.000 ali še več nad Golobovo Dolenjskih Toplic prisluhnili tova- Zasavje. Ko pa je prebiral gradivo litve v Evropski parlament. Na teh stranko razočaranih volivcev na rišu Rudiju Orlu, ki je med drugim za ta govor, je ugotovil, da je prav je »zmagal« SDS z osvojenimi 30 volilni dan ostalo doma, medtem povedal: »Med veliko italijansko Polom vasica, iz katere so priš- odstotki glasov. Od desnih strank ko Janša lahko računa na stabilnih ofenzivo, ki je potekala od 16. julija li. Končal je z mislijo, da bi morali je »zmagala« samo še ena: NSi s 300.000 volivcev. A za zdaj kaže, do 4. novembra 1942, je italijanski spoštovati in zaznamovati ne samo slabimi osmimi odstotki glasov. Je da vse stranke desne provenience okupator v tretji fazi ofenzive izve- partizanske boje, ampak prav vse pa to bila pirova zmaga, kajti SDS ne premorejo več kot pol milijona del napade na območje severoza- zgodovinske boje in vojske, v ka- je dobil 80.000 glasov manj kot na privržencev. So pa zato toliko bolj hodnega dela Kočevskega roga in terih se je slovenski narod boril za parlamentarnih volitvah 2022, NSi glasne, kar ustvarja vtis o premoči vasi okoli Starega Loga. Tu je bilo svoje pravice in svobodo. pa 30.000 manj. A tudi to ne pome- desnice na političnem prizorišču, od maja do avgusta 1942 osvobo- Pred koncem prireditve je pred- ni veliko, kajti evropske volitve so čeprav jo sicer razjedajo notranji jeno ozemlje. Italijani kljub več po- sednik Dušan Zamida izročil va- precej drag politični cirkus, v ka- spori med SDS, ki je nedvomno skusom iz Novega mesta in Kočev- tem delu ofenzive, obsodili na smrt ščanki Jožici Pršle priznanje ZB za terem volivci lahko izbirajo devet hegemon na desni, in precej bolj ja tega ozemlja do ofenzive v drugi s streljanjem. Ob pokopališkem vrednote NOB Kočevje za njeno nikomur odgovornih dobitnikov za šibkim NSi. A to očitno ne zmanj- polovici avgusta 1942 niso zasedli. zidu so ustrelili 74 talcev. Za 35 tal- dolgoletno vestno vzdrževanje spo- naše razmere izjemno dobro plača- šuje intenzivnosti glavne agende V ofenzivi so vse, ki so jih zajeli cev so imena znana, za 39 pa ne. menika padlim v Polomu. Ob ko- nih služb, kakšnega omembe vred- naših desničarjev: širjenja mržnje na tem območju, obravnavali kot Tako so v tej ofenzivi v vasi Žiben račnici Pihalnega orkestra Kočev- nega vpliva na odločitve EU pa ni- do beguncev, Romov in strašenja uporne partizane oziroma njiho- nad Starim Logom zajeli tudi pesni- je se je z odhodom praporščakov majo. Na državnozborskih volitvah pred komunisti, levičarji … Hkrati ve sodelavce. Na to območje se je ka Mirana Jarca, ki so ga ustrelili na s prizorišča spominska slovesnost pa se odloča, kdo bo prevzel oblast ne izpustijo nobene priložnosti, da v začetku leta 1942 pred terorjem kraju zajetja in ga tam tudi pustili. končala in nadaljeval se je živahen v deželi. Zato se ne gre čuditi, da bi ljudi na vse načine prepričevali, in nasiljem Italijanov umaknil del Miran Jarc, kulturnik, sopotnik Bo- klepet ob bograču in pijači. se je evropskih volitev udeležilo kako je v tej državi pod to vlado, ker prebivalcev z Dolenjskega, Koče- židarja Jakca in Edvarda Kocbeka, skromnih 42 odstotkov volivcev. je ne vodi Janša, vse katastrofalno vskega in tudi nekaj s Štajerskega. se je poskušal umakniti pred itali- Zlatica Arko Ne SDS, pravi zmagovalci teh vo- slabo. No, dobro res ni. 6 oktober 2024 DOGODKI Planina pri Sevnici Osvoboditev Kozjanskega Planina pri Sevnici se je 17. avgusta tudi pokopanih. Spomenik, katere- govornik na proslavi, je poudaril znova obarvala v barve svobode. ga avtor je akademski slikar Zoran pomen generala Rudolfa Maistra, Združenje borcev za vrednote NOB Didek, je bil postavljen leta 1953. ki je po koncu prve svetovne voj- Šentjur je pripravilo dve prireditvi v Ob koncu je zapela tudi Marjetka ne s svojim pogumnim dejanjem počastitev 80. obletnice osvobodi- Popovski, obiskovalci pa so se – ne- severovzhodni Slovenije priključil tve Planine in širše Kozjanskega. V kateri tudi peš – podali proti Šentvi- Kraljevini Jugoslaviji. Druga sve- samem središču kraja so znova obi- du pri Planini, kjer je potekala osre- tovna vojna je našemu narodu za- skovalcem odprli vrata stalne raz- dnja spominska slovesnost. dala krvave rane – tudi zaradi ko- stave Kozjansko žari in jih povabili Partizanskim enotam je v avgu- laboracije, ki je bila prisotna na k ogledu dokumentarnega filma v stu 1944 na Planini pri Sevnici in slovenskem ozemlju, po nekaterih Muzeju NOB na Planini pri Sevnici. širšem Kozjanskem uspelo osvo- krajih pa je bila zelo močna. Govor- Pred muzejem pa so razvrstili nekaj boditi ozemlje, ki je prej trepetalo nik je poudaril, da nas je narodno- fotografij, nemih pričevalk tistega pod nacističnim škornjem. Na tem osvobodilni boj postavil na pravo Odkritje spomenika v Planini časa, ki ga danes nekateri politiki območju se je pred 80 leti v šolah stran zgodovine in nam dal pravico, izkoriščajo v svoj prid in za načrtno in javnih ustanovah znova zaslišal da proslavljamo skupaj z narodi, ki Proslava ob 80. obletnici osvobo- ska pesnica Ivanka Uduč. Učenci spreminjanje zgodovinskih dejstev. slovenski jezik. V počastitev tega so se borili za osvoboditev Evrope ditve Planine, ki jo je povezoval Vid Osnovne šole Planina pri Sevnici Za popestritev zbora obiskovalcev so v Združenju borcev za vrednote izpod fašističnega in nacističnega Palčnik, je bila prepletena z vložki so prireditev popestrili z recitalom. je poskrbela Pihalna godba iz Vrha NOB Šentjur pripravili proslavo ob jarma. »Slovenski partizani in par- številnih domačih kulturnikov. Za Iz Izole pa je na Planino prišla tudi nad Laškim. 80. obletnici osvoboditve Planine. tizanke so si izbojevali marsikatero petje sta poskrbela Mešani pevski pevka Marjetka Popovski, ki je s ki- Prvi del proslave je potekal pred Proslavo so začeli praporščaki bitko in dali mnogo žrtev na oltar zbor Zarja Šentvid pri Planini, ki ga taro poskrbela za duh slavja ob peti spomenikom padlim borcem na in Pihalna godba iz Vrha nad La- domovine, da danes uživamo svo- vodi Matevž Pušnik, in Moški pev- besedi. Z njo so v poletni vročini ob Planini. Na spomeniku NOB na škim. Zbrane je zatem pozdravila bodo. Brez narodnoosvobodilnega ski zbor Planina pod vodstvom Ma- golažu končali proslavljanje oble- Planini je zapisanih 117 žrtev voj- podžupanja občine Šentjur Silva boja bi nas osvobodila Sovjetska teja Romiha. Oboji so izvedli nekaj tnice osvoboditve. ne – taboriščniki, talci in partizani, Koželj. Marjan Šarec, poslanec v zveza in bi prešli v vzhodni blok,« skladb z domovinskim sporočilom. od tega jih je bilo 21 na tem kraju Evropskem parlamentu in osrednji je dodal Šarec. Svoje pesmi je prebirala planin- Ivan Dvoršek, foto: Jure Godler DOGODKI Veliki Korinj Ob 80. obletnici bojev italijanskih in slovenskih partizanov Zadnjo soboto v septembru je slovenskih in italijanskih partizanov, Martinuzziju, ki prihaja sem od sa- bila na Velikem Korinju – v že kar ki so dali svoje življenje za zmago nad mega začetka, drugo pa podžupa- tradicionalno deževnem vreme- nacifašizmom, zato moramo ohranjati nji občine Ronke, od koder prihaja nu – spominska slovesnost ob 80. spomin nanje, saj so nam omogočili, večina naših gostov. obletnici bojev italijanskih in slo- da živimo v svobodnem svetu. Še po- S posebnim spoštovanjem in venskih partizanov s precej moč- sebej moramo njihova žrtvovanja ceniti iskrenimi občutji pietete in pono- nejšimi enotami nemške in do- v časih, ko se po Evropi spet pojavljajo sa na svoje prednike se vsako leto mobranske vojske. V tistih težkih nove težnje po prevladi neofašizma. prireditve udeležijo tudi predstav- časih je v neenakem boju življenje Skupen cilj Zveze borcev za vrednote niki članov Vsedržavnega združe- izgubilo 24 italijanskih in pet slo- NOB Slovenije in Vsedržavnega zdru- nja partizanov Italije, Pokrajinske- venskih partizanov 4. bataljona ženja partizanov Italije mora še nap- ga odbora za Goriško pokrajino iz Levstikove brigade, ki so ga ses- rej biti ohranjanje skupnih vrednot, ki Ronk. V njihovem imenu je govoril tavljali predvsem borci italijanske so ohranile državnost njunih narodov. Patrik Zuljan in poudaril pomen narodnosti. Ta skupna pot in volja naj temeljita na prijateljstva med obema narodo- V organizaciji ZZB NOB Grosu- dejstvih in dokumentih, ki pričajo, kaj ma in ohranjanja tradicionalne plje sta na prireditvi najprej sloven- se je dogajalo v drugi svetovni vojni, prireditve, ki med nami gradi po- ska in italijanska delegacija slove- janskem jeziku sodelovali: ženska nagovor, ter učenci Osnovne šole in volji, da se to nikoli več ne ponovi.« zitivne vrednote in mostove, ki sno položili vence k spominskemu vokalna skupina Brinke, Glasbena Zagradec, podružnične šole Krka. Za slavnost je slikarka Valentina premoščajo reke razlik in vodijo v obeležju. Častni pozdrav je izved- šola Grosuplje – Podružnična šola Slavnostni govornik je bil Janko Ljubotina upodobila spomenik na lepšo prihodnost. la garda Slovenske vojske, potem Ivančna Gorica, sopranistka Re- Veber, član predsedstva ZZB NOB Velikem Korinju. Eno sliko smo pa so z bogatim in raznovrstnim beka Radovan, recitatorja Eva in Slovenije. V svojem govoru je po- podarili organizatorju vsakoletne- Združenje borcev za vrednote programom v slovenskem in itali- Igor Gruden, ki je imel tudi kratek udaril: »Danes se spominjamo padlih ga obiskovanja, Korinja Gastoneju NOB Grosuplje SPOROČILA DOGODKI Petelinove doline Poslanica predsednice Počastili velike jubileje Republike Slovenije Naša proslava v čast ohranjanje iz- ročil narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitve Slovenije bi morala Slovenija in zlasti Primorska danes organizacij Borba in TIGR so bili rici z zaledjem. Naj bo današnji dan biti 27. aprila, ob dnevu Osvobo- praznujeta. Praznik vrnitve Primor- med prvimi protifašisti v Evropi in spomin na vse pogumne ljudi, ki so dilne fronte, vendar nam je zagod- ske k matični domovini simbolizira začetniki vseprimorskega protifaši- se borili za slovensko ozemlje, in lo vreme, zato smo izkoristili pra- zmago slovenskega naroda nad tu- stičnega gibanja med obema sve- hkrati opomnik vsem nam, da imeti znik dneva državnosti 25. junija. Ob jim zatiranjem, zlasti nad italijansko tovnima vojnama. Dajali so zgled državo ni samoumevno, temveč za- zvoku harmonike so na prizorišče fašistično okupacijo. in pogum odločnim primorskim puščina, s katero moramo ravnati z prihajali praporščaki, Spominska Primorci niso in ne bodo pozabi- upornikom tudi med drugo svetov- vso skrbnostjo. partizanska enota Franca Rozmana li, kaj pomeni proti svoji volji osta- no vojno, saj so se z vsemi močmi - Staneta, pevski zbor pod vodstvom ti zunaj domovine. Občutili so ne- vključili v narodnoosvobodilni boj z Spoštovani Primorci in vsi drugi, Jakoba Barbe, pohodniki izpred Ga- izprosno roko tujca, ki je želel na- jasnim ciljem osvoboditi Primorsko iskrene čestitke ob državnem pra- silskega doma Golo, člani Gobarske- silno izbrisati njihov narodni pečat. in jo priključiti k matični domovini. zniku! ga društva Ig in številni drugi. v hudih časih narodnoosvobodilne- Po prvi svetovni vojni so ljudje na Po kapitulaciji Italije leta 1943 so Na prireditvi smo se spominjali ga boja in so vpisane v partizansko tem območju skoraj 25 let doživ- partizanske sile osvobodile nekate- dneva boja proti okupatorju, saj je kulturno dediščino, smo počastili ljali hudo italijanizacijo. Italijanski ra območja, a končna rešitev statu- minilo 83 let od ustanovitve Osvo- oba praznika, ki sta med seboj pove- fašistični režim je ukinil vse sloven- sa Primorske je prišla šele po vojni. bodilne fronte slovenskega naroda zana in ne bi bilo enega brez druge- ske organizacije, ustanove, zveze Po dolgotrajnih pogajanjih je bila 15. in 33 let od sprejema Deklaracije o ga. Slovenski narod se je tako med in združenja, ki so delovali na kul- septembra 1947 s Pariško mirovno B E S E D A neodvisnosti Slovenije in Temeljne drugo svetovno vojno uprl in pos- turnem, političnem, prosvetnem, pogodbo določena nova meja, ki je ustavne listine o samostojnosti in tavil na pravo stran zgodovine ter s šolskem, gospodarskem, športnem, večino Primorske vrnila Jugoslaviji neodvisnosti Slovenije. tem zaščitil našo kulturo in jezik. socialnem in verskem področju, in s tem tudi Sloveniji kot njenemu Po zapeti himni in pozdravnem Veseli smo, da naše proslave po- prisilno jim je spremenil slovenska delu. Žal pa vsa slovenska ozemlja govoru predsednika Društva Od- tekajo na zelenem območju Mo- imena. Slovenci in Slovenke, ki so niso bila priključena Sloveniji in je mev Mokrca Jurija Kogeja, izje- krca, na obrobju Ljubljanskega bar- bili takrat italijanski državljani, so del Slovencev ostal v Italiji: v Ka- mnem govoru poslanca državnega ja, da živimo v svobodni in najlepši se začeli tajno in v ilegali upira- nalski dolini, Reziji, v Terski dolini www.svobodnabeseda.si zbora dr. Martina Premka, številnih Sloveniji – naši domovini. ti temu režimu. Pripadniki tajnih in Nadiških dolinah, v Trstu in Go- recitacijah in pesmih, ki so nastajale Marija Medič oktober 2024 7 GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (33) KOMENTAR Spopad na Lipniški planini Spopad na Lipniški planini med de in sedemnajstletni kurir Janez le, v partizanih je bila en mesec, Nemci in Selško četo je potekal 9. Lušina - Mali iz Dražgoš so ga skrili doma pri starših je pustila eno leto septembra 1942. V bitki in kmalu v odvodni jarek in pokrili z dračjem starega sina Bena. Starše so Nem- po njej je padlo 28 partizanov. in praprotjo. Nekaj partizanov se ci izselili, Bena pa dali v program Dr. France Križanič Junija 1942 je Heinrich Himmler, je združilo na kamnitem griču nad Lebensborn, da bi ga vzgojili v državni vodja SS in načelnik nem- planino in sledilo Lušini, ki je kot Nemca. Umrla je, ko se je ranjena ške policije, ukazal operacijo En- pastir poznal Jelovico, v Dražgoško vračala h Gregorčiču, da bi mu po- Termoelektrarna Šoštanj zian za uničenje odporniškega gi- goro. magala. 18 partizanov se je rešilo, banja na Gorenjskem. 10. avgusta Najmlajša med padlimi sta bila 12 so jih ujeli in deset deportirali v ermoelektrarna Šo- ge elektrarne ustvarjale dobiček ob so začeli ofenzivo proti nekaj sto 17-letnika šiviljska pomočnica iz koncentracijska taborišča, dva pa partizanom. Najpomembnejša med Krope Frančiška Pogačnik in kranj- prisilno vpoklicali v nemško vojsko. nemškimi enotami je bila motorizi- ski gimnazijec Stanislav Pesjak; Ujeti partizani so morali z Nemci rani 18. policijski polk gorskih lov- Stanislav je padel po treh dneh, ko iskati ranjence. Mrtve so znosili na cev z okoli 3500 možmi, izurjenimi je šel s soborci iskat Gregorčiča. planino, jim umili obraze in jih foto- Tštanj s svojo proizvo- prodaji električne energije po 126 dnjo pokriva okoli 20 €/MWh. Holding Slovenske elek- odstotkov slovenske trarne je lani ustvaril 391 milijonov končne porabe ele- evrov dobička. Če se amortizacija ktrične energije (po- in cene emisijskih kuponov v Ter- za boj na Kavkazu, opremljen s to- Študenta Sava Osredkar in Mirko grafirali. Gestapo je na velikih leta- datki, navedeni v tem članku, so moelektrarni Šoštanj ne bi poveča- povi in lahkimi oklepniki. Šušteršič sta umrla pri Mošenjski kih objavil, da je bil banditski glavar iz letnih poročil Termoelektrarne li, bi bil ta dobiček še precej večji. Selška četa je konec avgusta in v planini; našli so ju po mesecu dni Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Šoštanj 2022 in 2023 ter s podat- Termoelektrarna Šoštanj je začetku septembra delovala v Že- in ju tam začasno pokopali. Padel Pozneje so ujeti pričali, da se je naj- kovnega portala SiStat Statistične- samo lani v Sklad za podnebne leznikih, Podnartu, Kropi, Lipnici in je tudi Savov brat dvojček Radko; brž ustrelil sam. Mrtve so več dni ga urada Republike Slovenije). Ta spremembe za emisijske kupone Podlonku. V Soteski v Bohinju so njun tretji brat Milan je v Ljubljani pustili ležati na soncu, šele potem elektrarna našemu elektroenerget- vplačala 201 milijon evrov. Z na- požgali žago in deske za Nemčijo. vodil ilegalni radio Kričač. so jih vaščani smeli pokopati. skemu sistemu zagotavlja stabil- rodnogospodarskega vidika gre za 9. septembra 1942 zjutraj je okrog Janez Branc - Gošar s Hrušice se Posmrtne ostanke padlih na Mo- nost in z možnostjo povečevanja dodano vrednost in ne za materi- 60 borcev Selške čete 2. grupe od- je pred smrtjo na Lipniški planini šenjski in Lipniški planini ter na ali zmanjševanja proizvodnje tudi alni strošek. Ta sredstva so name- redov in štaba 1. grupe odredov izognil streljanju talcev na Hrušici, drugih krajih po Jelovici so sep- prilagodljivost. njena financiranju naložb, tako da pod vodstvom komandanta Jožeta graver Karel Perdih - Žar pa se je tembra 1949 odkopali, prepeljali v Zanimivo je, da so se lani ob gre celo za poslovni presežek (do- Gregorčiča, ki je bil po vojni razgla- mesec prej z vratolomnim skokom v Radovljico in jih s soglasjem svoj- približno enakem obsegu proizvo- biček). Od leta 2013 do leta 2023 šen za narodnega heroja, zapustilo prepad rešil z morišča talcev v Mo- cev pokopali v skupni grob med dnje elektrike stroški v Termoelek- je Termoelektrarna Šoštanj v Sklad taborišče na Pašnem vrhu pod Ra- stah pri Žirovnici. Med padlimi je bil Gorenjsko cesto in hotelom Grajski trarni Šoštanj povečali za 178 mi- za podnebne spremembe skupaj titovcem in se pred močnimi nem- mizarski pomočnik Peter Pogačnik - dvor; med njimi tudi neidentificira- lijonov evrov ali za 52 odstotkov. vplačala kar 660 milijonov evrov. škimi enotami, ki so se v drugem Skala iz Zaloš. Padla sta še dva nje- na trupla. V grobišču je tudi tretji Vzrok sta bila višja amortizacija Če bo Termoelektrarna Šoštanj ne- valu ofenzive približevale po Selški gova brata: Jože kot talec v Poljanski brat Osredkarjevih, Jože oz. Ive ob pričakovanem skrajšanju de- hala delovati, se bo izrazito pove- dolini, umaknilo v gozdove Jelo- dolini, Janez pa na planini Golobar. - Stipe (1915), ki je padel avgusta lovanja elektrarne le do leta 2033 čala uvozna odvisnost Slovenije pri vice. Vodil jih je Mirko Ambrožič, Bratoma Janku in Leopoldu Rav- 1942 pod Blegošem. V grobnico in višja cena emisijskih kuponov. dobavi električne energije. Ta je že čelno patruljo spredaj pa komandir niharju s Križne Gore so svojci v sredi grajskega parka, ob spome- Elektrarna jih plačuje v Sklad za zdaj zelo velika. Leta 2022 je neto čete Polde Ravnihar. Na sredini ko- bližini postavili posebno ploščo; v nik, ki ga je oblikoval arhitekt Edo podnebne spremembe, obračuna- uvoz električne energije v Slovenijo lone sta bila komandant štaba Jože partizanih sta padla še dva brata Ravnikar, so jih položili leta 1960. no na tono izpustov toplogrednih obsegal 31 odstotkov končne rabe. Gregorčič - Gorenjc in politični ko- Ravnihar. plinov. Če ne bi bilo povečanja teh Pri tem upoštevamo, da se polo- misar Lojze Kebe - Štefan, ki sta Najstarejša med padlimi je bila Miran Hladnik dveh postavk, bi vica proizvo- bila med organizatorji boja proti 53-letna vdova Frančiška Staro- bili stroški delo- okupatorju; Gregorčič je bil špan- verski - Špela iz Krope, ki je bila v vanja elektrarne Ko so leta 2018 dnje elektrike iz jedrske elek- ski borec in je poveljeval v dražgo- četi s sinovi Tonetom, Valentinom, Viri lani manjši za začele naraščati cene trarne samodej- ški bitki. Ob desetih so se približali Francem, starimi od 16 do 18 let, • Spopad na Lipniški planini. 152 milijonov no izvozi in ne Lipniški planini, kjer jih je v gozdu in 14-letno hčerjo Francko. Hčer Wikipedija. evrov. emisijskih kuponov, so more pokrivati čakala močna nemška zaseda. Francko so ujeli in zaprli v Be- • Spomenik na Lipniški planini. Cena električ- Nemci so z brzostrelkami napadli gunjah, a so jo zaradi mladoletnosti Geopedija. ne energije, ki proizvajalci električne potreb našega trga. Če bo pre- zadnje partizane v koloni. Partizani kmalu izpustili. Spet je šla med par- • Ciril Zupanc: Partizanske enote in je leta 2023 krila energije to povečanje nehala delovati so bežali proti Kravjemu potoku, v tizane, spet so jo ujeli in odpeljali v borbe v Selški dolini 1941–1943. Loški stroške Termo- Termoelektrar- globeli so se zaradi hudega ognja Begunje, od koder je pobegnila in razgledi 22/1 (1975). elektrarne Šo- prevalili na porabnike. na Šoštanj, se obrnili in se prebijali proti Lipniški šla tretjič k partizanom. Valentina • Janez Lušina - Mali: Težki dnevi štanj, znaša 190 bo naša uvozna planini. Redek smrekov gozd jim ni so januarja 1944 ustrelili orožniki v borcev Selške čete. Loški razgledi 11/1 €/MWh (evrov odvisnost pri dajal zavetja. Komandant Gregor- Kamni Gorici. (1964). na megavatno dobavi elek- čič je bil ranjen v stegno, mitralje- Marta Tavčar - Rija iz Most pri • Jože Gregorčič. Wikipedija. uro). Če se ne bi povečali cena trične energije dvignila na 51 od- zec Tone Benedičič, komandir Pol- Žirovnici je bila Gregorčičevo dek- emisijskih kuponov in amortizaci- stotkov končne rabe. Postali bomo ja, bi proizvodna cena električne prvovrsten kandidat za »električne energije v Termoelektrarni Šoštanj mrke« in velike podražitve električ- lani znašala 135 €/MWh. ne energije. Vprašanje je, ali se bo Termoelektrarna Šoštanj deluje slovensko gospodarstvo temu pos- v bilančni skupini Holdinga sloven- labšanju prilagodilo podobno kot skih elektrarn. Tu proizvede 51 od- zmanjšanju obsega bančnih kredi- stotkov električne energije. Drugi tov za 58 odstotkov med letoma proizvajalci so hidroelektrarne, ki 2010 in 2016. so bolj ali manj brez dolga (posoji- Povečan uvoz električne energi- la, nastala ob naložbah, so poplača- je bo v Sloveniji okrepil »uhajanje na). Električno energijo lahko proi- ogljika« oziroma angleško »carbon zvajajo po zelo nizi ceni, nimajo pa leakage«. Uvažali bomo elektriko, stabilne proizvodnje in so »ranljivi« proizvedeno v generacijo starej- pri izpostavljenosti na terminskem ših termoelektrarnah s precej ve- trgu (prodaja elektrike na neki pri- čjimi izpusti toplogrednih plinov hodnji datum in po dogovorjeni na enoto proizvedene električne Mrtev partizan na Lipniški planini Spomenik na Lipniški planini ceni). Holding slovenskih elektrarn energije kakor v Termoelektrarni deluje na trgu kot enotna bilančna Šoštanj. skupina in prodaja električno ener- Ko so leta 2018 začele naraš- gijo za vse elektrarne v tej skupini. čati cene emisijskih kuponov, so Poglejmo, kako je Holding slo- proizvajalci električne energije to venskih elektrarn leta 2023 pokri- povečanje prevalili na porabnike. val svoje stroške s prodajo elektrike Tako je v EU tudi prišlo do zelo na slovenskem trgu. V tem letu je visoke ravni cen elektrike oziro- povprečna cena električne energi- ma energetske krize v letih 2022 je v Sloveniji brez stroškov omrež- in 2023. Na trgu električne ener- ja in davkov znašala 181 €/MWh gije se namreč cene, ki veljajo za za gospodarstvo in javne službe vse, prilagajajo stroškom najmanj ter 103 €/MWh za gospodinjstva. učinkovitega oziroma najdražjega Delež gospodinjstev v končni po- ponudnika, ki so mu potrošniki še rabi električne energije (podatki so pripravljeni kupiti električno ener- za leto 2022) obsega 28 odstotkov. gijo. Vsi drugi ponudniki elektrike Skupna cena električne energije je (ki proizvajajo z nižjimi stroški) pri tako znašala 159 €/MWh. Ob tej tej ceni ustvarjajo dobiček. prodajni ceni in proizvodni ceni, ki Mimogrede, dolgoročne finanč- pokriva stroške električne energije, ne obveznosti Termoelektrarne proizvedene v Termoelektrarni Šo- Šoštanj so konec leta 2023 znašale Spomenik na Lipniški planini štanj, v višini 190 €/MWh, so dru- še 276 milijonov evrov. 8 oktober 2024 PARTIZANSKE DELAVNICE Mašelj Italijanski vojaki okupirali Črmošnjice Črmošnjice so bile poseljene že v je prišla iz Gričic in je ostala do za- izhajale iz radijskega centra Osvo- v Mašelj. 13. stoletju pred našim štetjem. četka februarja 1944, ko se je pre- bodilne fronte v Ljubljani, ki je med Vse do sredine aprila 1945 so To trditev dokazujejo arheološke selila v Metliko. Od februarja 1944 drugim ustanovil radio Kričač. Ra- delovali v miru in brez hajk. Tak- najdbe iz začetka 20. stoletja. Skozi do preselitve septembra 1944 na dijska delavnica je bila ustanovlje- rat pa so dobili sporočilo, da Nemci Črmošnjiško dolino je potekala po- Lokve je v nekdanji Petschauerjevi na za potrebe partizanske vojske. prodirajo iz Kočevskih Poljan proti membna rimska cesta, ki je Dolenj- gostilni deloval glavni štab NOV in Poleg vojaških aparatov so priha- Starim Žagam. Hitro so pospravili sko povezovala z Belo krajino. Ime POS. Poleg glavnega štaba in nje- jali tudi aparati iz bolnic, šol, s ku- delavnice, poskrili dragocene stvari je dobilo po rastlini čemažu. Leta govih oddelkov ter zavezniških mi- rirskih postaj, komand mest in iz in zavzeli obrambne položaje nad 1829 je dal župnik Jonke (1808– sij so se v vasi občasno zadrževa- terenskih organizacij Osvobodilne Srednjo vasjo. Na srečo se je oku- 1834) sezidati prvo šolsko poslo- li štabi posameznih brigad in štab fronte. Tehniki so radijske aparate pator zaustavil v Občicah. pje. Pouk je bil ves čas v nemškem VII. korpusa. 3. oktobra 1943 je bil popravljali tudi na terenu. Aparate 27. aprila 1945 so zadnjikrat de- jeziku in občasno nekaj ur v slo- tu ustanovljen VII. korpus NOV in in druge izdelke, ki so jih naredili lali v delavnicah. Prišel je ukaz, da venskem. Med obema vojnama je POS (plošča na gasilskem domu). 2. v delavnici po lastnih načrtih, so vse pospravijo. Odpravili so se pro- postopoma prodirala slovenščina, oktobra 1944 je v kraju potekal zbor zaznamovali po svojem zaščitnem ti Dragatušu in v naslednjih dneh vendar je imela šola vsaj enega do aktivistov Osvobodilne fronte (spo- znaku: znak z elektronko s petero- do Cerkniškega jezera. Tam so jih dva nemška oddelka. Leta 1931 so minska plošča na gasilskem domu). krako zvezdo in napisom SPARD razdelili. Nekaj jih je v IV. armadi imele Črmošnjice 102 prebivalca Novembra 1944 je skušala v sme- Ivan Marinček - Žan – slovenske partizanske delavnice. 8. maja prispelo v Trst, drugi čla- v 24 hišah, od tega 75 Kočevarjev. ri Črmošnjic prodreti novomeška vali grlo in je zato težko govoril. V Tehniki so poleg vsega zahtevne- ni 99d so okoli 20. maja 1945 prišli Črmošnjičani so se preživljali s po- domobranska posadka, vendar so ji Črmošnjicah so med drugo svetov- ga dela hodili še v patrulje, straži- v Ljubljano na Trato pri Št. Vidu. ljedelstvom, gozdarstvom in suho to borci Cankarjeve brigade prepre- no vojno delovale tudi partizanske li in dežurali. Zaradi nevarnosti so Tu so dobili prostor za delavnico obrtjo. Furmanstvo je spodbudilo čili že v Občicah. Prav v gasilskem delavnice: krojaška, mizarska, kle- morali hitro ukrepati, vse pospravi- in skladišče. Veliko tehnikov Slo- obstoj štirih gostilen. domu je bila na silvestrovo leta 1944 parska, zidarska, tesarska in druge. ti in se umakniti na varno. venskih partizanskih radiodelavnic Tik pred novim letom 1941 se je prva predstava partizanskega lut- V mlinu Johana Stalzerja je med Organizirali so radiotehnične te- 99 d je po vojni postavljalo teme- 93 nemško govorečih prebivalcev kovnega gledališča – lutke je obliko- drugo svetovno vojno še delovala čaje za telegrafiste, tehnike v mon- lje slovenske elektroindustrije in iz 20 družin izselilo v Posavje. V val Lojze Lavrič. Kulturniki so živeli elektrarna in ob njej partizanska taži in finomehanični delavnici. inštitutov, med drugim Iskre. Tam naselju naj bi ostala le ena družina v župnišču. To je bilo do leta 2007 delavnica 99 d. Slovenske parti- 21. aprila 1944 sta si Dušan Lasič so uresničevali zamisli, ki so se jim in župnik Franc Zajec (1933–1951) dominantna stavba v naselju. zanske radijske delavnice (SPARD) in Ludvik Kremžar ogledala hiše porodile v partizanskih radijskih s kuharico. V izpraznjeno vas se je Ob koncu vojne je bilo od 24 hiš so bile ustanovljene 19. septembra v Mašlju pri Črmošnjicah. Začeli delavnicah 99d. pozneje naselilo nekaj slovenskih uporabnih enajst, v njih je živelo 1943 v Starih Žagah. Njihov vodja so pripravljalna dela za selitev de- Nekaj časa je kot radiotehnik v družin. Vas so v prvih dneh druge 30 ljudi. Danes jih je 146. Od leta je bil inženir Dušan Lasič. Novem- lavnic: popravilo in adaptacija hiš, radiodelavnicah deloval Ivan Ma- svetovne vojne okupirali italijanski 1951 do 1964 je v župniji Črmošnji- bra 1943 so radijsko delavnico pre- vzpostavitev električne centrale. rinček - Žan, slovenski filmski sne- vojaki, zapustili so jo spomladi 1942. ce služboval takrat že upokojeni žu- selili v opuščeno kočevarsko vasico Okoli 20. avgusta 1944 so bila dela malec (1922–2020), graditelj slo- Po kapitulaciji Italije, 8. sep- pnik Janez Jenko. Med vojno je bil na Novi Gori. končana in enota 99d – radiodelav- venske kinematografije (Na svoji tembra 1943, je vas polno zaživela. dve leti v nemških zaporih in nato Zamisel o njihovi ustanovitvi se nica in finomehanična delavnica – zemlji, Srečno, Kekec, Amandus). V njej je delovala častniška šola, ki v taborišču, tam so mu poškodo- je porodila poleti 1942. Delno so se je z Nove Gore v celoti preselila Rosa Mohar V METEŽU ZGODOVINE Višnja Gora (1) Codellijev grad na Peščeniku Na severni strani Baronovega nase- se je poročil z Rozalijo Taufferer grad v Višnji Gori in gospodarsko z Jesenic, ki se je takoj povezal s akcija na posestvu barona Codel- lja v Višnji Gori, ob Partizanski cesti iz gradu v Višnji Gori, ki je dobil poslopje je bila izročena oskrbniku krajevnim odborom Osvobodilne lija. Iz grajske pristave so partiza- na Peščeniku, je nekoč stal Codelli- ime Codellijev grad. Zadnji lastnik Jožetu Normaliju in njegovi ženi fronte in postal aktivist za višnje- ni odvedli govejo živino, konje in jev grad. Visoka stavba kvadratne gradu je bil Anton Codelli (od 1875 Tončki. Svoje delovanje, še pose- gorsko območje. konjsko opremo. Iz grajskih pro- oblike je imela tri nadstropja. Iz do 1954), znani izumitelj s področ- bej v času druge svetovne vojne Spomladi 1942 se je več par- storov pa so zaplenili različne ob- Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranj- ja elektrotehnike, radiotehnike in in konec Codellijevega gradu, je tizanskih čet v grosupeljsko-sti- lačilne in druge predmete. V Infor- ske izhaja podatek, da je na tem elektronske televizije. Za Sloveni- skrbno opisal. škem okrožju združilo v II. grupo macijskem vestniku 11. armadnega mestu že leta 1433 stal obrambni jo je pomemben tudi, ker se je 15. Druga svetovna vojna se je zače- odredov, ki je imela svoj sedež italijanskega korpusa je o tej akci- stolp Turn. novembra 1898 prvi z Dunaja pri- la v Kraljevini Jugoslaviji, ko so 6. na Kremenjeku, 13. junija 1942 ji naslednji zapis: »Okoli 0.30. ure Skozi stoletja se je izmenjalo več peljal v Ljubljano z avtomobilom aprila 1941 nemška letala bombar- pa je zasedel Polževo tudi Pro- 15. 6. 1942, je v naselju Peščenik lastnikov gradu, leta 1891 pa je znamke Benz. Kupila mu ga je mati dirala Beograd. 11. aprila 1941 so letarski bataljon Toneta Tomšiča pri Višnji Gori okrog 150 uporni- prešel v last rodbine Codelli. Njeni za opravljeno diplomo na stroj- del Slovenije, med njimi tudi Viš- pod poveljstvom Staneta Semiča kov odneslo baronu Codelliju razne predniki so prišli v slovenske de- ni fakulteti. Njegov sovoznik je bil njo Goro, zasedli Italijani. Do polo- - Dakija. predmete v vrednosti 8.000 lir ter žele iz Italije okrog leta 1535. De- Joško Bernik iz klobučarske druži- vice leta 1942 je gospodarsko živ- V noči s 14. na 15. junij 1942 je odpeljalo živino v vrednosti 36.000 lili so se na goriško in ljubljansko ne v Višnji Gori. ljenje v gradu in na grajskem po- Codellijev grad doživel prvo sreča- lir.« (nadaljevanje v prihodnji vejo. Po naselitvi v Ljubljani leta Anton Codelli je bil znan svetov- sestvu potekalo v običajnem redu. nje s partizani. Zaradi prehrambnih številki) 1700 so se ukvarjali s trgovino in ni popotnik ter je večinoma prebi- V grad, ki je bil sicer brez stano- potreb 700-članskega moštva, bor- fužinarstvom, za njimi je ohranje- val v tujini ali v dvorcu na Kode- valcev, se je 5. avgusta 1941 zaradi cev II. grupe odredov in 100-član- Franc Godeša no v Ljubljani krajevno ime Fužine. ljevem (ta del Ljubljane je poime- nevarnosti pred nemškim izgonom stva partizanov proletarskega bata- (učenec 3. razreda osnovne šole v Baron Carlo Codelli iz Ljubljane novan rodbini Codelli). Vsa skrb za naselil ženin brat Alojz Zavodnik ljona je bila izvedena prehrambna jeseni 1943 v Codellijevem gradu) DOGODKI Izola, Grožnjan Praznik Primorske in praznik vstaje v Istri V Domu upokojencev Izola so že Istre, istrskih društev Tito in šte- tradicionalno počastili praznik Pri- vilnih drugih društev in predstav- morske. Številne stanovalce, nji- niki Istre ter počastili 81. obletnico hove svojce, goste in zunanje obi- vstaje istrskega naroda in ustano- skovalce so pozdravili direktorica vitve Grožnjanskega bataljona 9. doma Romina Zajc, predsednik septembra 1943. Pozdravi gostov ZB Izola Slobodan Radujko, pred- so bili namenjeni polni dvora- stavnik društva TIGR Miro Pance ni obiskovalcev. Med njimi so bili in Marjetka Popovski, ki je za vse tudi člani in predstavniki ZB Piran udeležence prireditve izvedla kon- in ANPI ter številni občani z obeh cert borbenih in partizanskih pesmi. strani meje. Kulturni program so V družbi svojih pevk Cvet v laseh oblikovale pevke klape Oleum, in s harmonikarjem Miranom Peče- mladi harmonikaši in Marjetka Po- nikom je skupaj z vsemi navzočimi povski, ki je s slovensko, hrvaško in zapela in s tem izkazala spoštovanje italijansko revolucionarno pesmi- in ponos do svoje Primorske! Bilo je jo vso dvorano popeljala v skupno zelo spoštljivo in hkrati čustveno. prepevanje in dobro razpoloženje, V dvorani Društva Tito v središ- ki se je nadaljevalo tudi v družab- ču Grožnjana v hrvaški Istri pa so nem delu srečanja. se zbrali člani Udruge antifašista D. I. Počastitev praznika priključitve Primorske v Izoli Prireditev v Grožnjanu oktober 2024 9 V METEŽU ZGODOVINE Prvi leti iz Nadleska Reševanje ranjencev s Primorskega in Gorenjskega Leta 1944, ko se je že bližal konec nimi je bilo 52 mater z dojenčki. in 6. septembrom 1944 prepeljala vojne, so razmere na Primorskem Evakuacijska oporišča so obli- na zdravljenje v Bari in druga itali- postajale vse težje. Zaradi vse šte- kovali v Loški dolini in Beli krajini. janska mesta. Evakuacija je bila iz- vilnejših partizanskih enot ter nji- Poti do njih so bile zelo nevarne, redno uspešna. Posebej gre prizna- hovega in sovražnikovega pove- zahtevne in naporne. Zlasti to velja nje štabu 9. korpusa, zdravstvenim čanega delovanja se je večalo šte- za daljše in številnejše transporte. delavcem, petim brigadam oziro- vilo ranjenih borcev. Partizanska Poleti 1944 so se boji z vse moč- ma vsem udeležencem reševalne saniteta je nenehno dopolnjevala nejšimi sovražnikovimi enotami akcije ranjencev. in gradila nove skrivne bolnišnice. po vsej Sloveniji močno razvneli. Nadaljevalo se je uspešno reše- Maja 1944 so zavezniki sporoči- Partizanske bolnišnice so postajale vanje dveh velikih skupin z obmo- li, da so v svoje bolnišnice v južni pretesne. To pereče stanje so v šta- čij 9. korpusa. V večji skupini so Italiji pripravljeni sprejeti ranjene bu 9. korpusa, ki mu je poveljeval bili ranjenci in bolniki iz treh pre- borce s pogojem, da partizani ure- Lado Ambrožič - Novljan, skleni- mičnih bolnic, nekaterih zalednih dijo primerna letališča in ustrezna li razrešiti z evakuacijo ranjencev komand ter nekaj aktivistov in zbirališča ranjencev, evakuacijska prek Notranjske v Italijo. Delne zdravnikov iz civilne sanitete, sku- oporišča. priprave so stekle 1. avgusta 1944, paj okoli 230 ljudi. Po podobni poti, Prvi letalski prevozi s partizan- že pred koncem nemške ofenzive. Počitek po naporni poti kot so se prebijali avgusta 1944, se skega letališča v Nadlesku v Loški Najtežje in najzahtevnejše breme je med 20. marcem in 7. aprilom avgusta je kolona krenila čez Mrzlo sončnem zahodu z ranjenci, zdaj 1945 med veliko sovražno ofen- Rupo na Hudo Polje, kjer sta se ji na tovornjakih, šla prek Cola in zivo tudi ta kolona prebijala peš. pridružila bataljona Bazoviške bri- Podkraja proti Bukovju. Prispela Varovali sta jo Prešernova in Voj- gade s 50 ranjenci iz bolnice Pavla, je proti jutru 18. avgusta. Sledil je kova brigada. Za zdravstveno oskr- ki so že od 9. avgusta slabo obleče- počitek s toplim obrokom, medi- bo in soorganizacijo evakuacije je ni in prezebli, precej oddaljeni od cinsko oskrbo ranjencev in bolni- s sodelavci odgovarjal dr. Davorin bolnišnic, čakali na evakuacijo. V kov, zvečer pa premik do Strmice Valenti. Težavne poti niso preživeli kolono so vključili tudi 15 ranjen- blizu železniške proge Ljubljana– štirje bolniki. cev, rekonvalescentov in bolnikov Postojna. Najnevarnejši prehod Druga skupina, v kateri je bilo iz premičnih bolnic korpusa. Tako čez glavno cesto med Kačjimi rida- več kot 70 ranjencev in bolnikov iz je bilo skupno v transportu 95 ra- mi in Planino ter železniško progo premične bolnišnice 31. divizije 9. njencev, invalidov in bolnikov. nad Ravbarkomando in Štrbcem korpusa, se je 23. marca 1945 za- Pri Otlici so 16. in 17. avgusta je transport kljub bunkerjem, so- čela spretno izvijati iz močne so- imeli daljši postanek z obrokom. vražnikovem streljanju in mino- vražnikove obkolitve iz vasi Nova- Pregledali so kolono, dr. Pavla Je- metnemu ognju srečno prekoračil. ki in Labinje pri Cerknem. Na poti rina je s sodelavci postorila vse Ranjeni so bili štirje borci. Uspeš- do vasi Soča so »rinili z ranjenci in potrebno za ranjence in se vrnila v nost prehoda ceste in proge je bila opremo med Krnom in Bogatinom svojo bolnišnico. Igralska skupina zasluga Gradnikove brigade, ki je z več kot 2000 metrov visoko v dežju Čakanje na rešilni polet 9. korpusa pa je ranjencem priredi- močnim ognjem onemogočila de- in snegu, lačni in prezebli do kosti« la slovesen miting, da so nekoliko lovanje sovražnikovih posadk. (dr. Pavel Jamšek). Na svoji poti so dolini so se začeli julija 1944. Do je bilo na zdravstvenih delavcih pozabili na svoje težave. Trnova pot v deževni noči po imeli dve žrtvi, prve dni maja 1945 9. septembra je bilo s 13 poleti od- in petih brigadah 31. in 30. divizi- Dolga kolona je 17. avgusta ob brezpotjih se je nadaljevala do so srečno prispeli v Tržič (Monfal- peljanih 608 ranjencev in invalidov. je, ki so nosile in delno vozile ter podvrha Javornika in naprej do cone). Letališče so v noči na 10. septem- vojaško varovale ranjene tovariše, jase z lovsko kočo na nekdanji ju- Vsi trije primeri reševanja ra- ber napadle nemške in domobran- saj je transport med drugim moč- Od otroštva sem vedela za te prenose njencev so bili zelo uspešni. Iz teh ranjencev, saj je bil moj oče dr. goslovansko-italijanski meji. Stra- ske enote, zato je bilo opuščeno. no ogrožalo tudi deset sovražniko- Davorin Valenti in mi je o njih vedno hotno izmučena in premočena primerov je viden zelo moralen od- Z urejenega letališča pri vasi vih postojank v bližini nameravane pripovedoval. Kadar smo se peljali na množica borcev se je 19. avgusta nos poveljnikov in borcev do ranje- Otok blizu Metlike so septembra poti. Tri brigade 31. divizije pod morje, je vedno pokazal, kje so šli čez v sončnem jutru razveselila prepo- nih tovarišev. Za njihovo rešitev so zavezniška letala s tremi poleti poveljstvom Staneta Potočarja - cesto. Na zadnjem prenosu se mu je trebnega počitka in hrane, ranjen- bili pripravljeni žrtvovati tudi svoje odpeljala 119 ranjencev. Decem- Lazarja so 13. avgusta najprej prev- pridružila tudi mama, Iva Valenti, ki je ci tudi zdravstvene oskrbe, vsi pa življenje. bra je bilo v Krasinovcu pri Črno- zele 30 ranjencev iz bolnice Franja bila administratorka v štabu 9. korpusa. predvsem uspešno prehojene te- Četudi od teh dogodkov mineva mlju zgrajeno novo partizansko pri Cerknem. Vozovi in tovornjaki Nadaljevala sta v Trst, kjer je bil od žavne in tvegane poti. Tu sta za- že 80 let, pa je spominjanje nanje letališče. so jih odpeljali do Želina in od tam 7. maja do 11. junija šef in pomočnik radi hudih naporov umrla ranjenca še živo, zlasti med borčevsko in Od 11. februarja do 26. aprila se je začelo zanje in za borce nosa- šefa Sanitetnega odseka Sanitetnega Lozo Zorič in Kalinov. mlado generacijo na Primorskem 1945 je bilo s 36 poleti na varno če veliko trpljenje, naporen vzpon oddelka K. M. Trst GSS. 11. junija 1945 V nadaljevanju poti po Loški do- in Gorenjskem. prepeljanih 2128 ranjencev. Tako v Jagršče, prek Šebreljske planote, je bil imenovan za upravnika Vojnega lini se je oglasila harmonika in od- so zavezniška letala z 51 poleti pre- strmin Krnice, Oblakovega Vrha in okrevališča Rimske Toplice. Starši so se mevale so partizanske pesmi. Veči- Jana (Valenti) Peserl peljala 2855 ranjencev, invalidov in Rzelja do Vojskega. Na tem 14-ur- redno udeleževali srečanj v spomin na no ranjencev, invalidov in bolnikov (Povzeto po knjigi Mirka Fajdige bolnih borcev, nekaj osebja in civi- nem napornem pohodu so oma- takratne dogodke. so nato zavezniška letala z nad- V objemu človečnosti, Ljubljana listov za spremstvo. Med prepelja- govali ljudje in živina. Zvečer 14. leškega letališča med 31. avgustom 1998) DOGODKI Koprivnik 80. obletnica zmagovitih bojev Združenje borcev za vrednote nekdanji osnovni šoli v spomin na nim padlim borcem 18. divizije, ki NOB Kočevje, Krajevni odbor ZB padla Alojza Kolmana - Maroka, so padli pred 80 leti; na grob na po- za vrednote NOB Rudnik Šalka vas narodnega heroja, komandanta za- kopališču v Koprivniku, na katerem in Krajevna skupnost Rudnik Šalka ščitne brigade glavnega štaba NOV so imena 21 borcev, ki so v okolici vas smo 21. septembra pripravili že Slovenije, in Maksa Torbarja, vodjo Koprivnika padli v narodnoosvobo- tradicionalno spominsko srečanje rajonskega odbora Koprivnik. dilnem boju. v Koprivniku. Tokrat smo po dveh Dan prej pa je delegacija (Mar- Predsednica KO ZB Rudnik Šal- zaporednih deževnih letih le doča- tina Peterlin, Dragica Legvart in ka vas Martina Peterlin je v svojem kali lep sončen dan, kar je prireditvi Zlatica Arko) najprej očistila vse nagovoru pozdravila vse navzoče, dodalo prijetnejše razpoloženje in spomenike, nato pa položila vence med njimi poslanca državnega zbo- pritegnilo veliko število obiskoval- na Hribu pri Koprivniku, kjer stoji ra Predraga Bakovića, predsedni- cev. Kulturni program je odlično spomenik v spomin na zmagovite ka ZB Ribnica Danila Divjaka in povezoval Vladimir Komljenovič, v boje 8. in 10. SNOUB ter jurišnega častnega člana ZB Kočevje Jože- njem pa so sodelovali moški pevski bataljona 18. divizije, ki je 15. no- ta Oberstarja, še posebej pa slav- odzvali klicu k uporu. Verjeli so v sočloveka. Dotaknila se je tudi v teh zbor Svoboda, Kočevska godba, re- vembra 1944 popolnoma porazila nostno govornico, ministrico za prihodnost v svobodni slovenski mesecih aktualne romske proble- citatorka Irena Maržič, Slavica Ma- I., II., in IV. udarni bataljon sloven- pravosodje Andrejo Katič. Obudila domovini, v kateri ne bo zatiranja, matike in poudarila, da morajo prav rinkovič, ki je na harmoniki spre- skih domobrancev in dele XIV. SS- je spomin na ustanovitev treh bri- kjer bodo vladali solidarnost, ena- vsi odgovarjati za svoja dejanja. mljala hčer Milo, in pevska skupina -policijskega gad – Levstikove, Kočevske in Lju- kopravnost in medsebojno spošto- Ob tej priložnosti je Andreja Ka- Šumsko voce. regimenta ter SS-policijsko šolo bljanske – ter priključitev jurišne- vanje. V te vrednote so verjeli in za tič izročila priznanji Pavlu Majerle- Pred prireditvijo so Martin Pe- za protigverilsko vojskovanje iz ga bataljona in njihovega boja za to so tudi umirali. Poudarila je, da tu - Kukinu in Vasji Marinču, ki ju terlin, Gregor Košir in Andreja Ka- Stične; na grob neznanemu borcu, osvoboditev Bele krajine. je treba ohranjati tradicijo in spo- podeljuje ZZB Slovenije za delo pri tič ob spremstvu praporščakov in ki je padel leta 1943 ob lokalni cesti Andreja Katič pa je v svojem to- min na dogodke iz polpretekle zgo- projektu Partizanski spomeniki na Partizanske spominske čete Franc Koprivnik–Mirna Gora; pri spome- plem in srčnem govoru govorila o dovine ter z njimi seznanjati seda- Geopediji in za ohranjanje spomin- Rozman - Stane iz Ljubljane po- niku na križišču cest Koprivnik– pogumu in veri v boljšo prihodnost nje rodove in jih naučiti ljubezni do skih obeležij. ložili venec k spominski plošči na Baza 20–Črnomelj, sedmim nezna- vseh tistih, ki so se tako množično domovine, strpnosti in sočutja do Zlatica Arko 10 oktober 2024 V SLIKI IN BESEDI Rašica: Podobnih misli je bil tudi scenarist slovesnosti, na kateri so poudarili žrtev umikali, potem ko so jih Madžari naključno odkrili, med umikom je padel V spomin na požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno je pred padlih za svobodo, tragedijo vojne za celotno skupnost, bratomorno vojno Juš Kramar, trije partizani pa so nadaljevali umik proti Puconcem in Vaneči, gostilno »Pri Špan« na Rašici potekala spominska slovesnost. Pred 83 leti kot posledico okupacije. Prireditev se tudi ni izognila opozorilu pred pora- kjer so bili 20. oktobra, ko so prenočevali na viničariji, izdani. Okrog opol- so okupatorji obkolili vas Rašica nad Ljubljano, izgnali vaščane, vas pa po- jajočim se neofašizmom vseh sort, ki v svetu, v katerem spet vznikajo vojne, dneva so bili poraženi. Kosi in Šumenjak sta bila ubita, Bojan Červič pa je žgali. Spomenik na hribčku nad cesto v začetku vasi priča o tem žalostnem ne pomeni nič dobrega. Vojna je, tako so povedali, poučna napaka, iz katere preživel in dočakal svobodo. dogodku. Vas je bila po koncu druge svetovne vojne obnovljena. se ničesar ne naučimo. Zato moramo prenašati zgodovinska dejstva in oz- Usoda plošče je bila potujoča: z viničarije, ki je bila podrta, se je preselila nanjati mir kot absolutno rešitev. na bližnje gospodarsko poslopje. Ob menjavi lastnika pa se ni vedelo, kam Andrej Kokot, foto: Zlata Demšar s ploščo. Združenje borcev, ki je imelo status družbenopolitične organiza- grajski park.jpg cije, se je odločilo, da zgradi svoj dom – dom borcev in mladine. Dom je bil projektiran kot kmečka hiša, gospodarsko poslopje, kjer so prenočevali Cerovec: borci, pa predstavlja koruznik. Na jasi v gozdu Šohta pri Cerovcu je 13. septembra potekala slovesnost v Pomen letošnje proslave je: točno pred 80 leti ob isti uri so bili boj par- počastitev partizanske bolnišnice Zima. Prireditev z namenom ohranjanja tizani za cilje, ki smo jih dosegli. Govornik je bil Matjaž Nemec, poslanec spomina na pomemben kulturni spomenik humanosti in narodnoosvobo- Evropskega parlamenta, Primorec, kot je bil s Primorskega poslan Šume- dilnega boja ter v spomin na pogumne in požrtvovalne ljudi, ki so jo pos- njak, vosovec iz Trsta, ter glasbenica Marjetka Popovski iz Izole. V programu tavili in v njej delovali za dobrobit soljudi, je organiziralo Združenje borcev je sodelovala naša zvesta sodelavka, Osnovna šola Puconci, vodil pa jo je za vrednote NOB Celje. legendarni voditelj partizan, Milan Zrinski. Navzoče sta nagovorila Branko Verdev, predstavnik Združenja borcev za Naključje – 80 let, isti dan, ista ura, pravičneža s Primorskega (Dane Šume- vrednote NOB Celje, in Samo Seničar, podžupan mestne občine Celje, ki sta njak, Matjaž Nemec), ista zgodovinska usoda Primorske in Prekmurja! »Danes smo se tukaj zbrali, da bi obudili spomin na požig prve slovenske poudarila pomen ohranjanja spomina na ta izjemno pomembni del zgodo- Evgen Emri vasi Rašice,« je zbrane nagovoril državni sekretar za kohezijsko politiko vine ter pohvalila sodelovanje mladih na tovrstnih prireditvah. Marko Koprivc. S tem pohodom ohranjamo in negujemo skupne vrednote Ledinska planota: domoljubja, tovarištva, enakopravnosti in solidarnosti. Znova smo se zbrali Teritorialna obramba Idrija je v pripravah na osamosvojitveno vojno in v ljubitelji narave, pohodništva in spoštovanja vrednot polpretekle zgodo- obdobju vojnih spopadov v juniju in juliju 1991 večino svojih sile usmerja- vine, da bi se poklonili spominu na takratne dogodke. Živimo za svobodo la v delovanje na pomembnejših komunikacijah, ki vodijo skozi občino Idri- in mir, današnji dan nas spomni, kako ranljivi smo in koliko v tem času, ja in naprej proti državni meji, ter na številna izpostavljena zračnodesantna zaznamovanem z vojnami in številnimi žrtvami med civilisti, zlasti otroški- območja, med drugim tudi na Ledinsko planoto. mi, pomeni mir. Na širšem območju Ledin je bil od začetka julija 1991 nastanjen 139. di- Osmi tradicionalni pohod na Rašico so pripravile Zveza borcev za vrednote verzantski odred Teritorialne obrambe Idrija, poveljeval mu je pokojni Igor NOB Črnuče, črnuška četrtna skupnost in ZŠDČ. Začel se je v Parku narodnih Telič. Ker so bojne naloge tega odreda temeljile na razpršenem delovanju, herojev pri Osnovni šoli narodnega heroja Maksa Pečarja na Črnučah. Po ki je pokrivalo celotno območje takratne občine Idrija, so pripadniki odreda prehojeni poti so se pohodniki zbrali pri gostilni Pri Špan, kjer je sledil prav iz Ledin odhajali na različne bojne naloge bodisi v smislu varovanja kulturni program. Vodil ga je moderator Aleksander Kocić. Nastopil je MePZ kontrolnih točk bodisi priprave in nadzora prometnic, določenih za rušenje. KUD Svoboda Črnuče pod vodstvom pevovodje Marka Tirana. Zapeli so Jut- Prav prebivalci Ledin so s svojo pomočjo in razumevanjem veliko pripo- ri gremo v napad, Nabrusimo kose, Domovina naša je svobodna in Triglav, Prireditev si je ogledalo lepo število obiskovalcev, od katerih jih je kar ne- mogli, da je diverzantski odred uspešno opravljal svoje naloge. moj dom. Recitatorka Lidija Bizjak je recitirala pesem Ivana Minattija Veter kaj tja prišlo peš, med drugimi tudi učenci devetega razreda Osnovne šola poje. Mlajši pohodniki iz Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja so Ljubečna, ki so se pod vodstvom učiteljev odpravili izpred šole na Ljubečni, se predstavili z dvema recitacijama. Podpredsednik ZB NOB Črnuče Slav- pridružili pa so se jim tudi nekateri drugi pohodniki. ko Pečnik je priznanje »utrujeni borec« za dolgoletno požrtvovalno delo v Za kulturni program je poskrbela Osnovna šola Ljubečna v sodelovanju z združenju podelil članu ZB NOB Črnuče Branku Piklju. Osnovno šolo Dramlje in Osnovno šolo Franja Malgaja – podružnico Bla- Dragica Škrlep govna. Program je povezovala učenka Osnovne šole Ljubečna, učenci vseh treh šol pa so prireditev obogatili z različnimi instrumentalnimi, pevskimi Kobarid: in folklornimi točkami ter recitacijami pesmi enega najvidnejših predstav- Pri mlekarni Planika v Kobaridu stoji spomin- nikov pesništva iz časa NOB, Karla Destovnika - Kajuha. sko obeležje, ki je posvečeno aktivistu Osvo- Ob pomembnih dejstvih iz tistega časa je bil poudarjen tudi pomen miru in bodilne fronte Rajku Bergincu iz vasi Idrsko. svobode, ki sta neprecenljiva in nikakor nista samoumevna in ki so nam ju Nemci so ga na tem kraju po hudem mučenju naši predniki v času narodnoosvobodilnega boja priborili s svojo srčnostjo ustrelili 9. januarja 1944. in veliko mero poguma. Obeležje so leta 1989 iz hrasta izdelali Branko Verdev 120. jurišni odred Teritorialne obrambe Idrija, ki je bil največja enota v učenci Osnovne šole Simona Gregorčiča pod takratni idrijski Teritorialni obrambi, je pod poveljstvom Vladimirja Sedeja mentorstvom likovnega pedagoga Miloša Vo- Brežice: bojne naloge izvajal na širšem območju občine Idrija. Iz njegove sestave je lariča. Od postavitve ga vsakih pet do šest let V središču Brežic, pred rojstno hišo dr. Stanka Černelča, smo 16. septembra bila ustanovljena tudi bojna skupina z nalogo v naselju Govejk organizirati Krajevna organizacija ZB Kobarid obnovi s izvedli komemoracijo v spomin na ubitega zdravnika. Slovesnost je začel cestno barikado za nadzor prometa na komunikaciji Žiri–Idrija, ki povezuje premazovanjem lesenega dela. Zdaj je obe- Bojan Kaplan, ki je zapel slovensko himno. Željko Srečkovič in Anton Bru- Gorenjsko z dolino Idrijce. ležje dobilo še dodatno zaščito – kapa ga bo derman sta bila navzoča s praporoma. Povezovalka programa Ida Ostrelič je Bojna skupina devetih teritorialcev iz jurišnega odreda je bila v Govejk varovala pred vremenskimi nevšečnostmi, ki vse navzoče lepo pozdravila in poudarila pomen komemoracije. poslana 27. junija 1991. Skupina je bila vpoklicana en dan pred glavnino so vse pogostejše. Ob njem se ustavlja veli- odreda. Poveljeval ji je Janez Pivk, dotedanji komandir voda za ognjeno ko turistov, saj mimo pelje Kobariška zgodo- podporo v tem odredu, ki je bil eden najbolje usposobljenih, izkušenih in vinska pot, katere del je tudi spomenik. predanih starešin v enoti. Ker za izvidništvo na širšem območju v bojni Vojko Hobič skupini ni bilo dovolj vojakov, so se z Lovsko družino Dole dogovorili, da so gibanje po okoliških in stranskih poteh nadzorovali lovci. Skupina je na Radovljica: barikadi doživela marsikaj. Kadar so zaustavili kakšnega pripadnika JLA. je V Grajskem parku v Radovljici je bila 6. septembra spominska slovesnost pri bilo tudi vroče. Če bi bilo treba, so bili pripravljeni posredovati z orožjem. spomeniku, ki ga je zasnoval Edo Ravnikar, ob njem pa so pokopani ostanki Ob morebitnem približevanju večjih sil JLA pa bi barikado okrepili pripa- 28 junakov, padlih na Jelovici. Med njimi je tudi Jože Gregorčič - Gorenjc, dniki drugih enot teritorialne obrambe ali milice, ki so bile v razdalji od pet partizanski poveljnik, komandant 1. grupe odredov za Gorenjsko, ki se je do 20 kilometrov na območju Idrijskega in sosednjih občin. Bojna skupina boril tudi v Španiji in so ga nemški vojaki 9. septembra 1942 ubili na Mo- je izvajanje nalog na barikadi v Govejku končala 7. julija 1991. šenjski planini na Jelovici. V spomin na cestno barikado, s katero so leta 1991 pripadniki Teritorialne obrambe Idrija ob podpori domačinov branili samostojno Slovenijo, je Ob- Predsednik združenja Tadej Škof je v kratkem govoru opozoril na pomen močno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija - Cerkno ob podpori spomina in opomina na kruta dejanja, ki so se zvrstila med drugo svetovno občine Idrija in pomoči ZVVS in domačih donatorjev na širši lokaciji bari- vojno, ter z grenkimi besedami poudaril dejstvo, da se Brežičani premalo kade postavilo spominsko obeležje, ki je bilo odkrito 15. septembra letos. zavedamo pomena narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni in Marijan Platiše dela dr. Černelča, ki je bil prvi zdravnik v naši občini. Predsednik je še dodal, da je največja žalost to, da so za njegovo smrt krivi domači izdajalci, ki so Gorišnica, Markovci, Hajdina: razkrili kraj, kjer je bila partizanska bolnica, medtem ko so kruto dejanje Občinska organizacija ZB Hajdina je v sodelovanju z občino Hajdina 8. av- izvedli hrvaški ustaši. gusta položila venec k spominski plošči na Osnovni šoli Hajdina. Slovesno- Breda Videnič Kupljenik je recitirala nekaj Kajuhovih pesmi ter k njegovi sti so se udeležil podžupan občine Hajdina Franc Krajnc, praporščak Jurij rojstni hiši položila spominski venec. Po končani komemoraciji so bili vsi Cvitanič in podpredsednik ZB za vrednote NOB Ptuj Anton Zver ter člani in navzoči povabljeni k prijaznem klepetu. predsednica občinske organizacije ZB Hajdina Terezija Mirkovič. Na stavbi Tadej Škof KO ZZB NOB Radovljica - Lesce je tudi letos pripravil prireditev, na kateri so sodelovali praporščaki borčevske organizacije, pevski zbor Triglav Lesce Vaneča: - Bled z zborovodkinjo Matejo Praprotnik, recitatorki Osnovne šole Antona V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se začele težave s spominsko Tomaža Linharta iz Radovljice Kaja Zemljič in Ema Luna Letnar, voditelja ploščo, ki je bila posvečena prvemu vojaškemu spopadu treh partizanov z Suzana Adžič in Andrej Kokot, tudi režiser in scenarist dogodka. nekaj stotimi madžarskimi vojaki in njilaši. Boji so bili splet okoliščin, ko so Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slove- 17. oktobra 1944 v Murski Soboti začeli aretirati vse sumljive osebe, saj je nije. Med drugim je dejal: »Živimo v času govorice vojne, kopičenje orožja na Madžarskem zavladalo čudno razpoloženje. Horti je kapituliral. Skleniti ne more prinesti miru.« Opozoril je na negotovost in politične konflikte je hotel mir z Angleži, toda oblast so s pomočjo SS-divizije prevzeli pripa- sodobnega sveta. Vojno, ki ji ni videti konca, imamo v naši bližini, drugo ve- dniki madžarske fašistične milice, njilaši. liko žarišče je na Bližnjem vzhodu. Samo mirovni dogovor bi uničevanju in Dan pred 17. oktobrom so se v Brumnovi hiši zbrali aktivisti Osvobodilne moriji prinesel konec. Prav zato so spominske slovesnosti za borce in žrtve fronte, med njimi je bil tudi Dane Šumenjak - Miran, znan vosovec, ki je druge svetovne vojne po besedah govornika še vedno zelo pomembne. prišel v Prekmurje (na poti v Budimpešto) z nalogo, da naveže stike in or- Spomnijo nas, da vojni spopadi niso rešitev, saj uničujejo življenja in imetje, ganizira obveščevalno službo, kajti glavni štab partizanske vojske je pred- Hajdina, Zg. Pristava – spomenik kurirjem kurirske postaje TV 8, ki so sejejo strah pred prihodnostjo. Mir je mogoč samo z voljo politike. videval, da bo Prekmurje najprej osvobodila Rdeča armada. Partizani so se 27. septembra 1944 padli v boju z enotami SS in orožniki. oktober 2024 11 V SLIKI IN BESEDI Tešanj: Pleško pa nam je opisal dogodke izpred 80 let na območju Postojne in Pohodna skupina Karel Destovnik - Kajuh, delujoča v okviru Združenja za bližnje okolice ter zdajšnje stanje na tem območju. Z minuto molka smo ohranitev vrednot NOB Zagorje ob Savi, se je 7. septembra udeležila slav- se poklonili vsem padlim in pri spominski plošči položili venček in cvetje. nostne prireditve ob 80. obletnici osvoboditve mesta Tešanj, ki ga je prip- Ob vračanju smo se poklonili padlim borcem na partizanskem pokopališču ravilo Udruženje antifašista Tešanj pod vodstvom tovariša Saliha Brkića. v Postojni. Celotna prireditev in praznovanje sta potekala v okviru praznovanja občine Martin Gorišek Tešanj. Osvoboditve so se po bitkah in žrtvah razveselili 9. septembra 1944. Slavnostna prireditev je potekala v kulturnem domu. Svojo kulturo so Uskovnica: predstavili mlade folklorne skupine, recitatorji in župan Suad Huskić s pre- V prijetno toplem, rahlo oblačnem dopoldnevu smo se 7. septembra zbrali dajo priložnostnih daril. V nadaljevanju smo se v koloni, ki je štela več kot na proslavi na Uskovnici ob spominskem znamenju pri sirarni, ki spomi- 1000 udeležencev, s prapori pomikali do partizanskega pokopališča, kjer nja na bitke Jeseniško-bohinjskega odreda in štiri padle borce. S kulturnim smo tudi mi položili venec v spomin. Ob koncu dneva smo bili povabljeni programom smo počastili spomin na dogodke pred 80 leti. Proslavo smo na pasulj in tovariško skupno srečanje. izvedli v sodelovanju z ZZB KO Jesenice in našim KO ZB Bohinj. V uvodu Vitomarci osnovne šole je plošča, posvečena 18 padlim domačinom v času narodno- osvobodilnega boja. Postavil jo je Občinski odbor Zveze borcev NOV 28. novembra 1953, izdelal pa kamnosek Gaiser s Ptuja. Občinska organizacija ZB Markovci je 8. avgusta položila vence in cvetje k obeležju padlim kurirjem v Prvencih, pri osrednjem spomeniku padlim na pokopališču v Markovcih in na grobova padlih partizanov Natašine čete ter padlih kurirjev TV 8 A. V Bratislavcih smo obiskali spominsko obeležje na kraju, kjer so 6. februarja 1945 padli borci Natašine čete, in v Spuhlji spomenik kurirjem TV 8 A, kjer so v spopadu z nemško zasedo 6. decembra 1944 umrli Alojz Bezjak, Jože Janžekovič, Franc Kosec in Stan- ko Štrafela. Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem smo počastili tudi Da nam bodo dnevi ostali še bolj v spominu, smo na poti domov obiskali smo pozdravili navzoče predstavnike iz KO Jesenice - Žirovnica, Zasip, Ra- z večernim branjem pesmi Kar- tudi spomenik na Kozari. To je bila priložnost za druženje in obujanje spo- dovljica ter člane naše organizacije in praporščake. Na proslavi je bil nav- la Destovnika - Kajuha in Ma- minov na dogodke, ki ne smejo v pozabo, zato smo že dogovorjeni, da nas zoč tudi Aleksander Jernejc, sin prvega komandanta JBO. Nosil je originalni teja Bora ter prižiganjem sveč naslednja skupna pot pelje v Beograd, kjer bomo prisostvovali praznovanju prapor Jeseniško-bohinjskega odreda iz leta 1944, ki ga je skupina borcev pri spomeniku padlim borcem 80. obletnice osvoboditve Beograda. ob osvoboditvi Beograda istega leta, 20. oktobra, v skrajno slabem vremenu v Vitomarcih in pri pomniku v Jani Flis odnesla na vrh Triglava. Aleksander Jernejc je bil tudi slavnostni govornik. Trnovski vasi. Delegacija občin- V svojem nagovoru je orisal pot očeta Franca kot komandanta JBO in delo- ske organizacije ZB Gorišnica Jurklošter: vanje odreda na območju Bohinja. Proslave se je udeležil tudi sin drugega pa je 29. julija položila vence Člani ZB NOB Brežice so se 31. komandanta JBO, Ivana Lebana, Vane Leban, ki je orisal tok takratnih dogod- k spomenikom na pokopališču avgusta odpravili v Jurklošter na kov po pripovedovanju očeta Ivana. v Gorišnici in pri Toplakovi do- spominsko komemoracijo ob 80. V kulturnem programu je nastopila recitatorka Majda Gričar, ki je recitirala mačiji ter k spominski plošči na obletnici tragičnega dogodka na pesmi borke JBO Drage Ulčar - Sonje. Za glasbeni del pa je poskrbel har- Domu gasilcev in krajanov v Mu- Njivicah. Spominsko obeležje je monikar Žiga Grm. Po uradnem delu proslave je sledilo druženje pred kočo retincih. Markovci posvečeno borkam in borcem Planinskega društva Srednja vas na Uskovnici. S. B. Kozjanskega odreda: Milki Gor- Martin Gorišek jup (Trbovlje), Mihi Bračunu (Pi- Žlan: šece), Mihi Kostanjšku (Pišece), Robidišče, Breginj: ZZB KO Bohinj je 17. avgusta pripravil že 15. proslavo v počastitev prvega Francu Horženu (Skopice), Fran- Andrej Bolčina, ki ga poznamo po kritični besedi, njegove članke pa beremo padlega talca Bohinja Franca Podlipnika in vseh žrtev druge svetovne voj- cu Taškarju (Loka) in Rudolfu Br- tudi v Svobodni besedi, je bil pobudnik in organizator izleta prijateljev v ne Bohinja. Potekala je na prireditvenem prostoru Hanssenove skakalnice koviču (Stojanski Vrh). Breginjski kot v spomin na dneve pred 77 leti, ko je bil kot mlad miličnik na Poljah. V imenu predsednika ZB KO Bohinj Borisa Rožiča je vse navzoče Spomine na dogodek je obno- poslan na Tolminsko, da varuje našo zahodno mejo. Obenem pa so udele- pozdravila Mojca Černe, članica naše krajevne organizacije, in prebrala nje- vil Andrej Mavri, predsednik ZB ženci, med katerimi je bil tudi avtor članka, počastili praznik priključitve gov govor. Tajnik KO Bohinj je v nadaljevanju predstavil še nekaj statističnih za vrednote NOB Laško, pro- Primorske k matični domovini. podatkov o delovanju organizacije. S kratkim pozdravom se je pridružil tudi gram pa so oblikovali moški Zbrali smo se v Kobaridu in se odpeljali v Breginj. Zbiralec in lastnik za- župan občine Bohinj Jože Sodja. pevski zbor Jurklošter, Hermina s harmoniko in naša Breda z recitacijo. Po sebnega Vojnega muzeja Zdravko Mazora nas je sprejel pred hišo, v kateri končani komemoracijo smo prisostvovali še prazniku krajevne skupnosti ima muzej. Prisluhnili smo pripovedi o nastanku muzeja, zatem pa nas je Jurklošter, kjer s ponosom počastijo svoj praznik. Zdravko popeljal skozi prostore. Videli smo zanimive etnološke in arheolo- Letos je bila 80. obletnica Jurkloštrske republike, osvobojenega ozemlja ške predmete, ki jih je našel ali izkopal, pa tudi vojaške predmete iz prve in sredi okupirane Evrope z vsemi atributi ljudske oblasti. Kot je poudaril mi- druge svetovne vojne. Njegova mama nas je presenetila z domačimi štruklji. nister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, se moramo partizan- Ob tej priliki smo se srečali tudi z Srečkom Rosičem, domačinom, ki se je skemu boju in zmagi partizanov zahvaliti, da imamo Slovenci svoj jezik, poznal z nekaterimi slušatelji šole za miličnike v Tacnu. kulturo in državo. Tadej Škof Predjama: Člani ZZB za vrednote NOB Jesenic in Bohinja smo se 30. avgusta z okoli 40 člani skupaj z ZZB za vrednote NOB Postojna udeležili proslave ob 80. obletnici ustanovitve Jeseniško-bohinjskega odreda v Predjami pri Postojni. Pred odhodom 3. bataljona Prešernove brigade v Godovič je bil izločen iz Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednika ZZB NOB Slovenije bataljona in določen za jedro novega Jeseniško-bohinjskega odreda. Člani Marijan Križman. Zahvalil se je za priložnost, da lahko govori o vrednotah so bili seznanjeni z nalogami in delovnim območjem, predvsem pa da bodo narodnoosvobodilnega boja na Bohinjskem, kjer se je upor začel takoj po odšli v Bohinj. Najpomembnejša naloga je bila nadzorstvo nad Bohinjem, okupaciji in ga simbolizira Franc Podlipnik s svojim aktivističnim delom. Bil dolino Radovne, Jelovice, okolico Bleda in Jesenic ter zgornjesavske doline je ustreljen kot talec, nato odpeljan v krematorij v Gradec, pozneje pa so z nalogo zbiranja hrane, zlasti živine, ki so jo pošiljali na Primorsko. Glavna bili posmrtni ostanki po zaslugi očeta Nikolaja pripeljani na pokopališče naloga odreda pa je bila mobilizacija. Ukaz za ustanovitev odreda je štab 9. v Bohinjski Bistrici, kjer je pokopan. Križman je opisal tudi težo vojne in korpusa dobil od glavnega štaba po radijski zvezi. okupacije, saj je bil to apokaliptični spopad svetovnih razsežnosti. Prav tako je predstavil pomen Osvobodilne fronte, hrbtenice narodnoosvobodilnega Zatem smo si ogledali muzej starega Breginja, spomenik beneške arhitek- boja in socialnega gibanja, govoril je o rdeči zvezdi kot simbolu miru, ki ture. To je vse, kar je ostalo od potresa, ki je ta del Slovenije prizadel v letu pa je za nekatere moteča in bi jo radi prepovedali. Prav tako bi radi po 1976. Predsednik Turističnega društva Breginj Pavel Tonkli nam je pripove- sodni poti prepovedali ZZB, ker ohranjamo spomin na narodnoosvobodilni doval o Breginju, njegovi arhitekturi, prebivalstvu in dveh potresnih sunkih boj, ker se upiramo politikantom in novodobnim revizionistom, saj nam taki v letu 1976, ki sta dodobra spremenila kraj in tudi ljudi. Ogledali smo si želijo kratiti pravico do spoštljivega spomina na tigrovce, žrtve fašizma in obnovljene hiše, v njih pa majhne prostore s kuhinjo, spalnico in dnevnim nacističnega nasilja, padle borce in aktiviste, na vse, brez katerih danes v bivalnim prostorom, na koncu pa še razstavo o potresu, ki je v večnamenski slovenski Istri, na Štajerskem in Prekmurju ne bi več govorili slovensko, prav dvorani, urejeni v stavbi muzejskega kompleksa starega Breginja. tako pa tudi Primorska ne bi bila del sedanje slovenske države in ne bi imeli Pot nas je zatem vodila skozi vas Logje čez Nadižo v hrib na drugi strani, dostopa do morja. v vas Robidišče, kjer je Andrej Bolčina služboval v letu 1947. Pri kosilu nam S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi predsednik ZB KO Škofljica Milan je pripovedoval anekdote, ki jih je doživljal v tej vasi, pa tudi težave doma- Rihter, predsednica Združenja ZB Radovljica Danijeli Mandeljc in podpred- činov, ki so imeli posest na drugi strani meje in so morali dnevno hoditi čez sednik ZB KO Barje Dušan Japelj. mejno črto. V kulturnem programu so pevke Kulturnega društva Bohinj zapele nekaj Za prvega komandanta odreda je bil postavljen komaj 22-letni Franc Jer- Na izletu so bili publicista, borca za samostojno Slovenijo, zakonca dr. Spo- partizanskih in domoljubnih pesmi, člani Gledališča 2B pa so recitirali pe- nejc - Milče, ki se je vrnil z oficirskega tečaja v Metliki, pred tem pa je bil menka in dr. Tine Hribar, Tončka in Branko Celar, veteran vojne za Slovenijo, smi. Z enominutnim molkom smo se poklonili vsem žrtvam, nato je dele- načelnik brigadnega štaba. Ob prihodu v Postojno so nas sprejeli člani ZB upokojeni načelnik mejne službe pri generalni policijski upravi RS, zakonca gacija pred spominsko ploščo na stanovanjski hiši Žlan 2 položila venček. KO Postojna s predsednico Katjo Vuga, predsednik AVNOJ Slovenija Franko Kostanjevec, veteran vojne za Slovenijo Jože, upokojeni bančni uslužbenec Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem organizatorjem proslave, nastopa- Pleško in praporščaki. Pri spominski plošči v Predjami smo pripravili krajši in upokojenka Nada Kostanjevec, hči Andreja Bolčine, zakonca Angelca in jočim, praporščakom in osebju gostišča Rožič, ki so pripravili topel obrok kulturni program z recitacijami in igranjem partizanskih pesmi na harmo- Ivan Peternelj, ki je bil leta 1947 med udeleženci, ki so v Breginjskem kotu za pogostitev. niki ter slavnostnim govornikom Aleksandrom Jernejcem, ki je na kratko »prestavljali« mejno črto, ter seveda Andrej Bolčina. Martin Gorišek, foto: Maja Sušnik predstavil delovanje odreda pod vodstvom njegovega očeta Franca. Franko Vojko Hobič 12 oktober 2024 NAŠ POGOVOR Alenka Auersperger, novinarka Dokumentarnega programa TV Slovenija, scenaristka, režiserka, avtorica knjig Iskalci grala (2004) in Česar mi starši niso povedali (2023). Spontana germanizacijska prizadevanja? Alenka Auersperger se že več desetletij raziskovalno čim bolj vtisnil duh komunizma, ka- pravice kot jih imajo Slovenci na govoreče skupnosti pred leti ukvarja z vprašanjem (oživljanja) organiziranega terega žrtev naj bi bili pri nas pri- avstrijskem Koroškem, nastopa z začeli organizirano delovati na padniki nemško govoreče skupine. grožnjami … Po drugi strani pa dan, ko je 1941 stopila nemška delovanja nemško govoreče skupine (»nemške (Vestnik, 12. junija 1945). se sklicuje na pomiritvene uspehe vojska v Celju v narodni dom; to manjšine«) v Sloveniji. Njeno delo je zbudilo konsenzne skupine. je potekalo ob podpori koroškega Po kakšnih poteh se širi različne, tudi kritične odmeve, ker razkriva Heimatdiensta. Bi morda najprej poživitvena germanizacija v Delovanje Heimatdiensta pa je v ključnih točkah predstavili, sistematična (bolj ali manj prikrita) prizadevanja Sloveniji, kakšen vpliv ima pri tem vedno bolj pokroviteljsko segalo kakšno vlogo ima (je imela) ta te skupine za priznanje obstoja nemške manjšine Heimatdienst? Katere organizacije preko državne meje, saj se je eden nemško-brambovska organizacija in društva predstavljajo širšo vodilnih politikov Andreas Mölzer na Koroškem? Je njena usmeritev v Republiki Sloveniji, ki so vzniknila s samostojno mrežo in kakšna je vsebina vse bolj vpletal tudi v notranje trdna in stalna, ali je odvisna tudi državo. Ta prizadevanja temeljijo na zavračanju njihovih prizadevanj? Kakšno je politične odnose Slovenije. S od posebnih lastnosti vodje? avnojskih sklepov, nikakor niso »spontana« in stanje v tem desetletju? katerimi dejanji pa je to izražal? Je trdna. Saj ji stojijo ob strani Društva, zveze, združenja, krov- Dejal je, da bi bilo Sloveniji dobro 'nemško govoreči' in drugi 'pod- vezana le na oživljanje kulturne dediščine kočevskih ne, delovne skupnosti. Težko bi svetovati, če bi končno stopila iz porniki' društev omenjene etnične Nemcev. Ostanki nekdanjih Kočevarjev so v boju za jih prešteli. V zadnjem času je sence Titovega komunizma, saj v skupine iz Slovenije. Po drugi stra- priznanje manjšinskega položaja nemško govorečih močno prisoten Verband der de- tej državi članici Evropske unije še ni pa postaja zaradi razpadajoče utschen altösterreichischen Lan- danes veljajo nesrečni sklepi AV- konsenzne skupine - v sestavi Jo- prej trojanski konj, ki ga bogato hranijo in zalivajo z dsmannschaften (VLÖ). Namen NOJ-a, ki so usmerjeni predvsem sef Feldner, Stefan Karner, Bernard ideologijo izpred devetdesetih let različna društva, združenja volksdeutscherjev, usta- proti Nemcem [volksdeutscher- Sadovnik, Heinz Stritzel in Mar- novljenega 1954, je zastopati inte- jem]. »Zaradi tega je preostala kot je Heimatdienst. jan Sturm - dokaj krhka. Pri ome- rese različnih skupin pregnancev, manjšina nemških Staroavstrijcev njenem dogodku v Celju, so poleg katerih materni jezik je nemščina v vsakdanjem življenju izpostavlje- koroškega Heimatdiensta sodelo- z območij nekdanje Avstro-Ogrske na številnim diskriminacijam, do te vale tudi druge 'zaščitne' organiza- Dr. Maca Jogan 'Die deutschsprachige Volksgruppe mere, da slovenski jezikovni zakon cije iz Avstrije. Osupljivo ob tem je in Slowenien 1939-1996', Melikov skoraj onemogoča izpis nemških bilo priznanje enega izmed udele- zbornik: Slovenci v zgodovini in naslovov tudi v zasebnih prostorih. S samostojno državo RS so se žencev celjskega srečanja, ki se je njihovi srednjeevropski sosedje, Toliko bolj obžalovanja vredno je, začele pojavljati tudi razlage o branil, češ, da je sam predsednik 2001). Dovolite, da omenim nena- Sprašujem se tudi jaz, da je Evropska unija apatična do tem, da so bili pripadniki nemško društva nemško govorečih v Slove- vadno interpretacijo v dveh član- ali je tudi borčevska vprašanja 'starih nemških Avstrij- govoreče narodne skupnosti na niji in hkrati predsednik Krajevne kih prof. dr. Stefana Karnerja, ki jih cev' v Sloveniji.« Opisal je svojo iz- Slovenskem žrtev »komunizma«, organizacije ZB. Ob podobnem do- za njim ponavljajo nedobronamer- organizacija postala kušnjo: »Ko je avtor teh vrstic pred začeli so potekati postopki godku stikov ZB s Heimatdienstom ni posamezniki. kulisa, ki naj bi prikrila štirimi leti poslal pisno vprašanje zgodovinsko neupravičenega in Südmark je Mihael Petrovič že V članku »Dostojno bomo bra- Evropski komisiji, je prejel le sko- in nepravičnega vračanja čezmejno delovanje leta 2013 zastavil vprašanje: »Se nili svoje pridobitve in jih tudi ub- po informacijo, da so 'slovenske velikega premoženja nekdanjim mar tukaj ne bi dalo vprašati, koliko ranili«. (Slovenski poročevalec, 27. neprijaznih organizacij iz oblasti odgovorne za zagotavlja- lastnikom ali njihovim potomcem, je to dobro za Slovenijo, predvsem maja 1945) je navedeno: »Kar se tujine v Sloveniji. (Več o nje varstva pravic pripadnikov na- postopno se je vedno bolj odkrito pa, ali je takšno bratenje predsedni- tiče onih izdajalcev, ki so bili v drža- rodnih manjšin na svojem ozem- predstavljala kočevarska kultura in ka grosupeljske borčevske organi- vi sami, v vsakem narodu posebej, tem v knjigi Glas drugega, lju'«. Dodal je, da še danes čakajo na to oprte zahteve po priznanju zacije združljivo z vrednotami ZZB to je stvar preteklosti«, je dejal Tito ki je pravkar v tisku pri Nemci in Staroavstrijci ukrepanje nemške manjšine v RS. S tem NOB?« (Kočevski utrip, november na balkonu ljubljanske univerze ne- slovenskih oblasti«. (Andreas Möl- povezano se bolj ali manj odkrito 2013). kaj dni po koncu II. svetovne vojne. založbi Sophia). zer, Keine Einmischung von auβen, kažejo tudi težnje po ponovnem Sprašujem se tudi jaz ali je pos- In nadaljeval: »Ta manjšina ne bo Der Kärntner, oktober 2009.) (ne le kulturnem) prisvajanju tala tudi borčevska organizacija nikdar več gledala naših divnih pla- Se je Mölzer pošalil leta 2009, ko slovenskega ozemlja, zlasti kulisa, ki naj bi prikrila čezmejno nin, naših cvetočih polj. Če bi se to monarhije. V tem združenju je tudi je v evropskem parlamentu zahte- Štajerske. delovanje neprijaznih organizacij vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo Landsmannschaft der Deutsch-Un- val »da bi bil že čas, da se začnejo iz tujine v Sloveniji? (Več o tem v 'Prisvajanje' je morda pretrda be- tersteirer, organizacija pregnancev tudi v Sloveniji znova uporabljati knjigi Glas drugega, ki je pravkar v seda. A če bi se spomnili, kaj sta nemških Spodnještajercev. Podpira nemška krajevna imena za Ljublja- tisku pri založbi Sophia). - že leta 1997 in pred tem - pisala jih Heimatdienst in nekatere slo- no, Maribor, Celje in Ptuj? Hkrati dva ugledna slovenska znanstveni- venske organizacije na Koroškem. pa je, kot so povzele Novice, 23. ka dr. Marjan Žnidarič in dr. Dušan »Se mar tukaj ne bi Kärntner Abwehrkämpferbund oktobra 2009, dobesedno pouda- Nećak, bi se lahko zamislili. Dr. Žni- HEJ, MAMICA… (Koroško obrambno bojno združe- ril: »Nenazadnje so imeli Ljubljana darič nas je v »7 D« 12. februarja dalo vprašati, koliko je nje) je ustanovljeno leta 1955. V (Laibach), Maribor (Marburg), Ce- 1997 spomnil: »Pred tisočletjem »Hej, mamica, kaj iščeš tod okrog?« to dobro za Slovenijo, predstavitvah se še danes ukvarja s lje (Cilli) in Ptuj (Pettau) še pred sto Slovenija ni bila tako mala podalp- temami kot so: Windische zvesta leti večinsko nemško prebivalstvo.« »Prinesla v košu sem vam malo kruha ska državica, proti današnjim borim predvsem pa, ali Koroška, Teror Titovih partizanov, Kaj to pomeni? Angelika Hribar je in jabolk. Sama špiža suha. 20.000 kv. km je zasedala razko- je takšno bratenje slovanski agresor … Njihov vodja tedaj svarila, da je strategija, ki jo To, kar nam dal je ljubi bog …« šnih 70.000 kv. km. Kar težko verja- predsednika grosupeljske Fritz Schretter je bil med prvimi na Heimatdienst zasleduje s svojim memo, da je obsegala del Furlanije, Koroškem, ki je dal leta 1996 dežel- sodelovanjem v konsenzni skupini, je rekla vsa izpita od nadlog. Ziljsko dolino, vzhodno Tirolsko, borčevske organizacije nemu zboru in takratnemu dežel- več kot očitna ¬- »skušati namreč A nam, ki lačni in prezebli tam smo ždeli, da je segala do Dunaja, do Blatne- [s Heimatdienstom in nemu glavarju dr. Christophu Zer- asimiliranje slovenskega naroda, ki ga jezera … Nemški fevdalci in cer- se zdelo je, da smo tedaj prejeli nattu poslanski predlog, naj dežela ga že desetletja uspešno opravlja kvena gosposka so začeli načrtno najbogatejši dar iz revnih rok. Südmark] združljivo z Koroška začne »subvencionirati in na Koroškem, razširiti- pod krinko naseljevati Nemce na slovenskem vrednotami ZZB NOB?« nasploh podpirati Društvo Koče- pomoči za nemško skupnost v Slo- ozemlju že v 10. stoletju, v 14. sto- Nada Dragan - Živa varjev staroselcev kot pomembno veniji - tudi na slovensko državo.« letju so naselili v njegovem osrčju, (Odlomek) (Kočevski utrip, november kulturno organizacijo Kočevarjev Od marca 2022 je Andreas Mölzer na Kočevskem Nemce s Koroške, 2013). v Sloveniji«. (Bakh-Pot, št.16/ de- novi predsednik Koroškega Heima- do srede tega tisočletja smo Slo- cember 2003). tdiensta. venci izgubili že več kot polovico S Kärntner Abwehrkämpferbun- Zamenjal je dolgoletno predsedo- ozemlja.« S tem v zvezi je pojasnil: POPRAVEK kratek čas.« Tito ni govoril o kateri- dom sodeluje Kärntner Heimatdi- vanje dr. Josefa Feldnerja, ki je bil »Tako je lahko nemška buržoazija koli narodnostni (nemški) manjšini, enst (Koroška domovinska služba), deležen številnih očitkov: »Zakaj pred sto leti 'skrbela', da na sloven- V septembrski številki Svobodne kot je razumel prof. dr. Karner, am- ki je dal pomemben pečat Koroške- skuša narediti stalno iz storilcev skih tleh ne bi bilo ogroženo nem- besede je v prispevku M. Jogan pak o izdajalcih, o manjšini izdajal- mu referendumu leta 1920. Čeprav žrtve in od nas zahteva, da naj se štvo in njegove stoletne pravice.« »Če sam je, pasti mora še junak« cev v Jugoslaviji nasploh. je bil z Državno pogodbo o obno- odpovemo tradiciji NOB? Zakaj (na strani 8 v tretjem stolpcu) priš- Mesec dni pozneje, junija 1945, vitvi neodvisne in demokratične stalno njegovi lokalni funkcionarji Kateri pojavi so vas posebej lo do manjše napake. Pravilno bi se je v Mariboru govoril Boris Kidrič. Avstrije (ADP) prepovedan, je leta napadajo dvojezično šolstvo? Za- spodbudili, da ste začeli naslednji stavek moral glasiti: Med drugim je dejal: »Nedopustno 1957 obnovljen in okrepljen. Tudi kaj torej, če s spravo misli resno?« raziskovati ozadja teh teženj? Med temi varuhi »svete katolške je, da po naših Halozah še šarijo ta podpira Društvo Kočevarjev Tako je spraševal mag. Vladimir Prizadelo me je potvarjanje nekate- cerkve« je najbolj izstopal Anton ljudje, ki so živeli od truda in znoja staroselcev. Slovenski vladi, EU Smrtnik. »Dialog je le taktika Hei- rih avstrijskih zgodovinarjev. Prof. Mahnič (bogoslovni profesor v Go- naših viničarjev in jih izkoriščali«. in državam po svetu, piše ome- matdiensta«, so se strinjali koroški dr. Nećak bi temu dejal: »Poskus rici, odločen zagovornik »ločitve Prof. dr. Karner je v citatu names- njena 'služba' resolucije, zahtevke Slovenci. »Za nas sta merodajna satanizacije slovenske/jugoslovan- duhov« na Slovenskem), po kate- to besed 'po naših Halozah' upo- za vrnitev premoženja, prepričuje edino vlada in 7. člen«. ske strani in takratne oblasti«. (v rem pesnik uničuje krščanstvo in rabil izraz 'in unserer Kolchose' (v javnost, da bi morali imeti ostan- Pogled na delo Stefana Karnerja zastruplja ljudi, saj da »cvet otro- našem kolhozu), da bi v svoje teze ki Nemcev v Sloveniji prav takšne Brez sramu so pristaši nemško ven narodu podarja«. oktober 2024 13 V METEŽU ZGODOVINE Pesniška dolina Rupnikova obrambna linija Nemške vojaške enote so se ob merno opremljene in oskrbovane, napadu 6. aprila 1941 tako rekoč še manj pa motivirane za obrambo. sprehodile skozi Slovenske gorice, Oficirji so pred napadom množično saj posebnega odpora kraljeve ju- zahajali v bližnje gostilne, največ v goslovanske vojske ni bilo nikjer. gostilno Pečovnik v Gočovi. Tam so Tudi obrambna linija v Pesniški do- se med srbskimi in hrvaškimi oficir- lini kot del Rupnikove linije ni omo- ji pogosto vneli prepiri. Pijančevali gočala nobenega odpora. so tudi vojaki, ki so pijačo nabav- Rupnikova linija ali Rupnikova ljali pri domačinih. Tudi med vojaki črta je sistem utrdb, ki jih je Kra- srbske in hrvaške narodnosti so se ljevina Jugoslavija na ozemlju za- občasno vneli prepiri, ki so včasih hodne Slovenije začela graditi pred prerasli tudi v pretepe. drugo svetovno vojno kot obrambo Odpora zoper nemške napadalce pred italijanskim napadom. Ime je aprila 1941 ni bilo. Dobro opremlje- dobila po jugoslovanskem gene- ni in vrhunsko usposobljeni nemški ralu slovenskega rodu Leonu Ru- vojski, ki so s svojimi enotami mejo pniku. Zelo majhen del te linije, ki na severu pri Radgoni in Cmureku je v glavnem potekala na zahodu že 6. aprila prešli brez težav in na- Slovenije na meji s Kraljevino Itali- daljevali prodiranje proti Ljutome- jo, je tudi v Slovenskih goricah. Gre ru, Lenartu in Ptuju. Posadke jugo- za del 6. sektorja Rupnikove linije, slovanske vojske v bunkerjih so bile ki so ga najpozneje začeli graditi in majhne, njihova vojaška oprema je zajemal predele od Črne na Ko- je bila zastarela, sistem zvez neu- roškem do Markovcev pri Ptuju, činkovit, jugoslovanski vojaki niso torej ob severni meji po Slovenskih imeli dovolj hrane in streliva, zato goricah, v glavnem po Pesniški do- ne preseneča, da niso zmogli tako lini od Košakov, Pesniškega dvora, rekoč nobenega odpora . Številni so Pernice, Ruperč, Hrastovca, Lorma- se razbežali ali vdali nemški vojski, nja, Gočove, Biša in Trnovske vasi vojaško opremo (puške, puškomi- v smeri Vitomarcev in Destrnika traljezi in strelivo, ročne bombe) proti Ptuju. Za gradnjo utrdb v za- pa so pustili v bunkerjih in utrdbah. hodni Sloveniji so bile sestavljene Eden od bunkerjev Rupnikove linije ob Pesnici Na območju Gočove so to opremo posebne gradbene ekipe, ki so leta kmalu po okupaciji deloma zbrali in 1935 štele okoli 15.000 ljudi, razpo- odseka Rupnikove linije med Črno ni. Prvotni načrt se je zgledoval po manjem, Voličino in Gočovo. Velike zakrili nekateri prebivalci Gočove in rejenih v dvanajst oddelkov. Pet jih na Koroškem in Markovci pri Ptuju. francoskih in čeških utrdbah, ki so težave je povzročala že sama grad- Voličine (Pečovnik, Matjašič, Kur- je delovalo ob italijanski meji, en na Ob nemškem napadu na Poljsko 1. bile zasnovane iz manjših bunkerjev nja, saj je Pesniška dolina poznana bus, Muršak, Srečko in Jože Rojs). avstrijski, in šest na madžarski meji. septembra 1939 je gradnjo prevzela in večjih podzemnih utrdb, razpore- po poplavah reke Pesnice. Njene Ivan Muršak je sam pobral dva mi- Na začetku so oddelke sestavljali vojska. Ta je vpoklicala veliko števi- jenih v dve obrambni črti. Zaradi fi- razlite vode so zalile veliko utrdb, traljeza, nekaj tisoč kosov streliva in predvsem vojaki, ki so do leta 1937 lo rezervistov, ki jih je nato uporabi- nančne stiske, pomanjkanja časa in ki niti niso bile dokončane, saj so v precej ročnih bomb ter vse skupaj gradili predvsem ceste in drugo in- la kot gradbene delavce. nemške okupacije Češkoslovaške, mnogih še danes vidni ostanki opa- zakopal v ilovnata tla svoje zidani- frastrukturo. Do leta 1939 se je šte- Gradnja tega odseka v Pesniški od koder je bilo uvoženega veliko žev za betoniranje. Objekti so bili ce. Z razmahom narodnoosvobodil- vilo graditeljev povečalo na 40.000, dolini je počasi potekala, leta 1940 gradiva za utrdbe, so načrte močno različnih dimenzij in so jih gradili na nega boja 1943-1944 so pobrano in graditi pa so začeli betonske bun- so vpoklicali veliko rezervistov, ki spremenili. Gradnjo velikih podze- obrobju doline ali tudi med njivami skrito orožje predali partizanskim kerje in druge utrjene položaje. naj bi pospešili dokončanje linije. mnih utrdb so prekinili, osredoto- in travniki. Lep primer so objekti za kurirjem za oborožitev partizanskih Gradnja je potekala dokaj hitro vse Znani so primeri teh vpoklicev za čili pa so se bolj na gradnjo manj- vasjo Gočova proti Bišu in Trnovski enot na Pohorju in Kozjaku. V bun- do anšlusa marca 1938, ko si je območje Zamarkove, Lormanja in ših bunkerjev in utrdb. Kljub tem vasi. Najdemo jih tudi ob cesti med kerjih in okoli njih je ostalo veliko Nemčija priključila Avstrijo. To je Gočove leta 1940, ko so moške ura- spremembam pa do aprilske vojne Trnovsko vasjo in Vitomarci ter v ročnih bomb, s katerimi so doma- bil za vlado in vojsko Kraljevine Ju- dno vpoklicali na vojaško usposa- 1941 mnogo utrdb ni bilo dokon- smeri Destrnika. čini neprevidno ravnali. Najbolj je goslavije znak, da je treba ukrepati bljanje. Na to usposabljanje so mo- čanih in nikoli niso služile svojemu Temeljna težava tega dela 6. od- znan primer iz Viničke vasi, kjer je pri zavarovanju severne meje. Zato rali tudi s konji. Zaradi pomanjkanja namenu. V osrednjih Slovenskih seka Rupnikove linije je bila, da so bilo ob eksploziji ubitih nekaj ljudi. so se že spomladi 1939 odločili, da denarja, začetka druge svetovne goricah je največ bunkerjev ali pro- se dela zavlekla vse do aprilskega Dogodek je popisan tudi v šolski del gradbenih strojev in mehaniza- vojne in potrebe po utrditvi preo- titankovskih in protipehotnih utrdb napada in okupacije Kraljevine Ju- kroniki Osnovne šole Voličina. cije premaknejo z zahoda na sever stalih mej Kraljevine Jugoslavije so ter mitraljeških gnezd ohranjenih goslavije leta 1941 in da vojaške po- Slovenije. Začela se je gradnja 6. bili načrti leta 1940 močno skrče- med Hrastovcem, Zamarkovo, Lor- sadke ob napadu niso bile niti pri- Dr. Marjan Toš ZLOČINI OKUPATORJEV Vavta vas Mavsarjevi so ostali brez očeta »Dvanajst jih je bilo iz Podhoste, ni skupini za gradnjo partizanskih ci so hodili v topliško šolo in vsaj ustvaril družino. Leta 1991 je do- eden iz Loške vasi in dva iz Meni- stavb v Rogu. starejši so jo morali kmalu zapustiti čakal upokojitev. Veliko veselja je ške vasi. Italijani so jih prijeli skupaj V revni bajti, tako so imenovali in oditi v gozd za zaslužkom, ob po- imel z obdelovanjem lesa. V pokoju z drugimi domačini in vse prigna- napol leseno in napol zidano hiško, moči države pa so skoraj vsi prišli ni miroval, oblikoval je predmete iz li na zbirno mesto ob Bolfovem so v Meniški vasi ostali sami žena do poklica. odpadlega lesa, ki ga je prinašal s praznem konjskemu hlevu ob cesti Elizabeta in pet otrok. Žena Eliza- Jože, najstarejši, je ostal na do- svojih pohodov po gozdu. Izdelke na koncu Podhoste. Nagnali so jih beta je znala nemško, ker je bil to mačiji, zgradil je novo hišo in rod je največkrat podaril. Bil pa je tudi v hlev in z izdajalčevega seznama njen materni jezik. Med vojno, ka- Mavsarjev se v Meniški vasi nada- strasten gobar. Sinu je pomagal pri so bili prebrani priimki in imena dar so Nemci patruljirali skozi vas, ljuje. Lojze je postal miličnik in si je gradnji hiše, pa tudi vaščanom je šestnajstih partizanov. Manjkal je so se ustavljali pri njej, ker so z njo življenje ustvaril v Ljubljani. Štefan, rad priskočil na pomoč. Franc Avguštin (Kresetov) iz Me- lahko poklepetali. Velikokrat so ji najmlajši, se je izučil za kleparja »Oče je bil delaven, pošten, pri- niške vasi, ker se mu je italijanski pustili kakšno konzervo, kar je po- in je odšel na delo v Nemčijo, od ljubljen pri sodelavcih in vaščanih raciji posrečilo izmakniti. Istočasno magalo tešiti lakoto njeni družini. koder se je vrnil bolan. Edina hči ter skrben oče. Jezilo ga je spre- s temi petnajstimi izdanimi partiza- Nekateri vaščani so jo zaradi tega Mavsarjevega Jožeta, Elizabeta - obračanje zgodovine in vedno je ni je bil ustreljen tudi nekaj dni prej gledali postrani, a izdajala ni nikoli. Betka, je umrla v nesreči tovornja- govoril: »Kar je bilo, je bilo, ne ujeti partizan Janez Šercelj (Frtna- Po vojni je dobila skromno pokojni- ka, ki se je prevrnil na cesti v Rogu. glejmo nazaj in raje razmišljaj- tov Anze),« je zapisal pokojni Karlo no po padlem možu, v poznih letih Franc Mavsar je obiskoval kme- mo za naprej,« je pogovor o oče- Oblak ob 50. obletnici krvave mo- je postala dementna in nekateri sta- tijsko šolo na Grmu in delal nekaj tu sklenil njegov sin Igor Mavsar. rije v Vavti vasi, ki se je zgodila 16. rejši Menišani se je še spominjajo, časa v kmetijski zadrugi kot trak- Igorjev oče Franc Mavsar je umrl avgusta 1942. kako je na stara leta posedala na torist, potem pa se je zaradi bolj- leta 2005. Kar enajst od teh ustreljenih tal- soncu pred bajto in prepevala nem- šega zaslužka zaposlil v Gozdnem Danes sinov padlega partizana Jo- cev je zapustilo skupno šestindvaj- ške pesmi. gospodarstvu v Podturnu. Bil je žeta Mavsarja ni več, pomrli so za- set otrok, trije pa so se rodili kmalu Mavsarjeva družina je živela rev- sekač in dobil je v roke eno prvih radi težkih razmer v otroštvu, rod po njihovi smrti. Med temi žrtvami, no, pridelovala je hrano na majhni motornih žag, s katerimi so drevesa pa nadaljujejo njegovi vnuki in vnu- položenimi na oltar svobode, je bil njivi in se krepčala z mlekom krave, le podirali in jih razžagali, klestili pa kinje, v katerih se pretaka kri njiho- tudi Jože Mavsar, star 39 let, tesač ki so jo imeli v hlevčku. Mama je so jih drugi s sekirami. Leta 1962 se vega dedka, ki je umrl za svobodo. in oglar, poročen in oče petih otrok hodila na tabrh (dnino) in tudi od je poročil, kupil eno od izpraznjenih iz Meniške vasi. Bil je v gradbe- tam prinašala otrokom hrano. Otro- Jože Mavsar kočevarskih hiš v Poljanah in si tu Helena Miša Kulovec 14 oktober 2024 JUBILEJ JUBILEJ 101 leto lija 1941, v času, ko je naš krajan 90 let praznoval rojstni dan. V partiza- Ivana nih je srečal številne narodne he- Lojza Štiha roje: komandanta Staneta, Jožeta Benedika - Moškriča in druge. Člani ZB za vrednote NOB Krško Med ofenzivo na Jančah je bil in Pokrajinskega sveta ZB Posavja Matička Matiček ranjen v oko in roko. Odpe- smo se 22. septembra z veseljem ljali so ga v gozdnato zavetje Police, odzvali vabilu tovariša Lojza Šti- Bilo je sredi julija pred 101 letom, kjer ga je oskrboval živinozdravnik. ha, da skupaj počastimo njegovo ko je na svet prijokal Ivan Benedik Ni se bilo lahko navaditi, da je brez 90-letnico. V Vinskem dvoru Deu - Matiček. Danes živi v domu sta- očesa, toda on se ni vdal. Spet je šel na Malkovcu smo obujali spomi- rejših občanov na Škofljici. v partizane in se boril za svobodno ne ter se družili z njegovim števil- Življenje Matička, tako ga poz- domovino brez tujcev na slovenski nim sorodstvom. Delovanje Lojza namo krajani kar dveh četrtnih zemlji. Ivan Benedik - Matiček se je bilo zelo obsežno in bogato, ra- skupnosti, Polja in Sostra, ni bilo še danes spominja teh časov, in kot znovrstno in vsestransko in nam še lahko. Ko je kot otrok napolnil šti- pravi sam, »se z vojno ni za špilat«. danes pomeni navdih in motivacijo, ri leta, mu je umrl oče. Pri hiši je V krogu njemu ljubih ljudi, znan- da nadaljujemo njegovo delo. Kljub bila velika revščina, mati je ostala cev, prijateljev in sorodnikov smo letom je ohranil izredno življenj- sama, zato ga je dala v rejništvo. čela druga svetovna vojna. Imeti ga tudi letos obiskali v domu in mu sko vedrino in uglajenost ter nam Kmalu je spoznal vse krutosti živ- tujega gospodarja na svoji zemlji izrekli čestitke ob njegovem častit- je zato velik vzor. Naj se uresničijo ljenja. Delati je začel zelo kmalu in je bilo nedopustno. Matiček je šel ljivem jubileju. želje številnih, ki smo mu zaželeli bil je deležen marsikaterega poni- v partizane in se pridružil Molniški še mnogo zdravih in srečnih let! žanja. Še huje je bilo, ko se je za- četi, ki je bila ustanovljena 13. ju- Mija Kocjančič Anka Zdovc DOGODKI Graška gora 90 let Novo Gorico, pozneje pa se je ude- ležil tudi drugih legendarnih delov- Marjana nih brigad po vsej naši širši domo- Srečanje veteranov in vini Jugoslaviji. Vidmarja Pozneje se je z rodnega Goriške- planincev na gori jurišev ga preselil v slovensko Istro, kjer je kot orodjar našel delo najprej v to- varni Mehanotehnika v Izoli, nato Zadnji dan avgusta smo se zbrali na ji vojski, kot so dejali. Razdajali so Konec avgusta je visok življenjski pa v Iplasu v Kopru. Tu sta si z Graški gori, sinonimu odporništva še zadnje drobtinice hrane, skrivali jubilej praznoval Marjan Vidmar ženo sezidala svoj dom in ustvari- na Štajerskem, na že 36. tradicio- ranjence in skrbeli zanje ter vodi- iz Kopra, dolgoletni član Združe- la družino s tremi otroki. Ob vsem nalnem srečanju borcev, planincev li partizane po skrivnih poteh med nja protifašistov, borcev za vredno- je bil vsa leta dejaven član raznih in drugih veteranskih organizacij, Savinjsko dolino in Pohorjem. Svoje te NOB in veteranov Koper, eden družbenih organizacij in društev. V da počastimo dogodke in ljudi, ki preteklosti in polpretekle zgodovine od stebrov Krajevne organizacije okviru Združenja protifašistov, bor- so delovali na tem območju. Vsa ne smemo pozabiti in dopustiti, da ZZB Žusterna. Žal zadnji dve leti cev za vrednote NOB in veteranov štiri leta so partizani nanj prihajali jo nekateri na vsak način želijo spre- preživlja v bližnjem domu upoko- Koper deluje tudi Klub brigadirjev in z njega odhajali na Koroško, Po- meniti. Narod, ki ne priznava svoje jencev na Markovcu, kamor je že slovenske Istre in Marjan Vidmar je horje, Štajersko in na drugo stran preteklosti, ni vreden prihodnosti. pred časom zaradi bolezni morala bil eden od njegovih ustanoviteljev na Celjsko, zgornjesavinjsko obmo- Zanikati boje svojih pradedov, de- tudi njegova žena Anamarija. Vse- Marjan Vidmar se je rodil leta in najdejavnejših članov. čje, Moravško in naprej na Dolenj- dov, očetov in mater, bratov in se- kakor pa njegovi nekdanji tovariši 1932 v Vipavi v družini očeta, ki Ena od prednostnih nalog Zdru- sko. Tukaj so delovali in bojevali ster leta 1918 z Maistrovimi borci v niso pozabili na njegov devetdese- je kot rudar šel na delo daleč od ženj Zveze borcev Slovenije je tudi izredno težke boje legendarna XIV. boju za Koroško, v letih 1941–45 v ti rojstni dan. V avli doma so mu doma in se nikoli več ni vrnil. Mati vzdrževanje spomenikov in poti, ki divizija, Šaleška četa, 1. štajerski partizanskem boju za svobodo, jezik pripravili skromno zakusko, mu če- je nato s štirimi otroki preživljala vodijo k spominskim obeležjem, in bataljon in razne brigade – Šlandro- in kulturo je sprevrženo dejanje. stitali in nazdravili. V imenu Kra- hude čase: starejši trije so morali tovariš Marjan je kot strasten plani- va, Gubčeva, 3. VDV-brigada. Lep primer sodelovanja različnih jevne organizacije ZZB Žusterna k tujim ljudem kot pastirčki, mlaj- nec povezal to dejavnost s pohodi Letošnje srečanje je bilo na- je Velenje, ki letos praznuje 65-le- je spregovorila njena predsednica ši Marjan pa je ostal z mamo, ki je po partizanskih poteh. menjeno letu generala Maistra in tnico mesta. V njem živijo v slogi Irena Faganeli, v imenu društva pa trdo služila kruh pri bogati družini. S svojim delom in predvsem 65-letnici mesta Velenje. V odlič- in medsebojnem spoštovanju ljud- Aleksandra Ožbolt. V toplem pogo- Kot otrok je doživel čas predvojne- zgledom si je pridobil nesporen nem programu so sodelovali God- je različnih narodnosti in verske- voru s še nekaj prijatelji so se nato ga fašističnega zatiranja Primorcev ugled. Kot požrtvovalen in predan ba veteranov za tretje življenjsko ga prepričanja. Njihov pogled je skupaj spominjali, kako dejaven in med vojno še hujši čas terorja, državljan je dobil številna prizna- obdobje Velenje, člani Gledališča usmerjen v prihodnost, v mestu je član koprske borčevske organiza- po koncu vojne pa se je najprej iz- nja, med drugim tudi zlato plaketo Velenje in Gledališča pod kozol- zelo veliko zelenja, športnih in kul- cije in tudi drugih društev in zdru- šolal, vzporedno pa pomagal dobe- ZZB Slovenije za dolgoletno druž- cem iz Šmartna ob Paki, Konovski turnih vsebin, ki ljudi zbližujejo in ženj je bil slavljenec. Žal mu je, da sedno graditi našo domovino. Kot beno delo. oktet KUD Lipa Konovo, MPZ ne razdvajajo. Izzivov je ogromno. danes zaradi visoke starosti tega ne mladenič se je vključil v mladinske KUD Ravne pri Šoštanju, pevka Med obiskovalci srečanja so bili zmore več. delovne brigade in pomagal graditi Vesna Tomc Lamut Marjetka Popovski s svojo skupino tudi Miha Butara, častni predse- iz Izole in praporščaki veteranskih dnik ZSČ Slovenije, čigar oče Miha VABILO Spodnje Pirniče pri Lokve pri Črnomlju vrečko. Označeni so slovenski prazniki in Medvodah lune. Dimenzija koledarja je 31 x 47 cm + Združenje borcev za vrednote NOB Črno- 5 cm prostora za dotisk. Ob koledarju po- Ob 80. obletnici smrti Franca Rozmana - melj vabi člane Združenj borcev za vredno- nujamo tudi dotisk pasice. Koledarje lahko Staneta bo v četrtek, 7. novembra, ob 11. te NOB Slovenije in druge podpornike NOB pošljemo tudi po pošti. uri spominska slovesnost pri njegovi rojstni na spominsko slovesnost pri spomeniku hiši v Spodnjih Pirničah pri Medvodah. O Francu Rozmanu - Stanetu, posvečeno 80. 1–10 kosov = 6 €/kos liku partizanskega komandanta in heroja obletnici tragičnega dogodka, ko se je ko- 11–40 kosov = 5 €/kos bo spregovoril dr. Martin Premk. mandant slovenske partizanske vojske ob nad 40 kosov = 4,5 €/kos preizkušanju orožja, pridobljenega od za- Cene so brez DDV. V ceno koledarja ni vš- vezniških sil, skupaj s še nekaterimi soborci teta poštnina. Možnost plačila po povzetju smrtno ponesrečil. dostavni službi ali po predračunu na TRR. Spominska slovesnost bo v soboto, 9. novembra, ob 11. uri pri spomeniku na Več informacij: Rok Mučič, Cesta svobode Lokvah pri Črnomlju. 51, 4260 Bled; tel. št. 041 386 630, e-na- organizacij, združenih v KODVOS Butara - Aleks se je 1944 s svojo V programu slovesnosti bodo sodelovali slov rok.mdesign@gmail.com Šaleške doline. XIV. divizijo bojeval na Graški gori, pevci, glasbeniki in recitatorji, pripadniki Pozdravni nagovor je imela po- Ibrahim Durmo, predsednik anti- Slovenske vojske in slavnostni govornik, džupanja mestne občine Velenje fašistov BiH, koroški partizani na minister za obrambo Borut Sajovic. Aleksandra Vasiljević, slavnostna čelu s podpredsednico Mojco Ko- govornica pa je bila ministrica za letnik, številni župani in podžupani. V programu bodo sodelovali Partizanski pevski zbor, domači pevski zbor Srebr- SPOROČILA pravosodje Andreja Katič. V govo- Po uradnem delu srečanja smo ru se je najprej dotaknila dogodkov prisluhnili še Soki Kovačević Štikavac ne zvezde, člani Odra treh herojev Pirni- med drugo svetovno vojno na Gra- iz ZB NOB Kisovec, ki nam je reciti- če in Spominska partizanska enota Franc Koledar Tito 2025 ški gori in se poklonila neizmerne- ralo svojo pesem Kajuh, in mlademu Rozman - Stane. mu pogumu partizank in partizanov, Teu Škratku, ki nam je recitiral pesem V primeru dežja bo polaganje vencev pri Tudi letos smo pripravili koledar s fotogra- predvsem pa domačinov, ki se kljub naše lani umrle prijateljice Graške njegovi rojstni hiši, prireditev pa v dvorani fijami Josipa Broza - Tita. Koledar Josip Broz terorju, mučenju in zasliševanju gore Valerije Skrinjar Tvrz, Menina krajevne skupnosti v Zgornjih Pirničah. Vabi - Tito 2025 je 13-listni s spiralno vezavo z niso ustrašili sovražnika. Neizmerno planina in recital General Maister. ZZB za vrednote NOB Medvode. obešanko, podložnim kartonom in natron so pomagali svojim sinovom, svo- Bojan Voh oktober 2024 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, STROKOV- GROFIJA NAŠA NJAKINJA V JUGO- EGIPČAN- REJ LADJA ZA Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, ZA ARHEO GESLO ZAHODNI SKI BOG AND PREVOZ NAUK O FILMSKA (NI: MAN) ČERNE NAFTE ENERGIJI DIVA s pripisom »nagradna križanka« ali LOGIJO ANGLIJI (IZ: NOVA) ITA pošljite na elektronski naslov: svobodna. UNIVERZA beseda@zzb-nob.si VSEUČI- do 15. novembra 2024. Trem izžre- LIŠČE banim reševalcem bomo podarili knjigo. PREBI- Izžrebani reševalci križanke iz VALCI RJAVICE 107. številke časopisa Svobodna beseda PRIPAD- PRIPADNIK 1. Tomšič Viljem, NIK INDI NENOV JANCEV Moše Pijada 23, 2000 Maribor HURONOV IVAN REGEN 2. Mokorel Danjel, IZRAEL- RIBJE Iztokova 70, 5000 Nova Gorica SKI JAJČECE 3. Zidar Milena, POLITIK PALIČA- (ABA) STE BAK- Trg revolucije 7 c, 1420 Trbovlje TERIJE PRITOK OBREŽJE DONAVE V PISEC, ROMUNIJI LJUDSKA PISATELJ ANTON NAVADA, (SLAB.) Rešitve križanke: MARTI OBIČAJ FILMOSLOVKA, ANORMALNOST, LEVKOM, IGR. TER- IKEA, KRN, TORKAR, VAS, JASTOG, LAGERAŠ, POSPEŠE- PREBI- STARO- NOVŠEK STVAR, VALEC VALCI GRŠKI SIMON SEVERNO PREDMET IGO, VECE, OV, EVRO, ZGODOVINSKOST, AL, AMERIKE MODREC AŠIČ POLARNO OBMOČJE URNIK, JEZERO, EFE, POGLAVAR, NJOKI, POSEBEN PREBIVA- TATJANA REMŠKAR AB, ELA, AONI, MORA, NAIR, RILČEK, ATAL, POLOŽAJ LEC PRI SAMOE ZELO TANKA BUKOVA ČRV, CIZARA, ARONS, IKONICA, TRAJANJE, ŠAHU ALI JELOVA DESKA CIGAN ZA ZABOJE ČARODEJ, HVAR, EN. GIULIO ZAČETEK IZDELO- NATTE GIBANJA BOLEČ VALEC PREBI- DRGET Geslo: Lov na generala, Samo Javornik. OMAR ZNAK ZA VALCI OBRAZNIH RENIJ ŠRILANKE MIŠIC KRISTAL. IZRAEL- VAS STEKLO SKA LUKA (ZAST.) IGRA S IGRALKA KARTAMI, LONG ECARTE (IZ: IAN) ZLITINA je glasilo ZZB za vrednote TICA, NA- ŽELEZA NOB Slovenije za domoljubna, socialna, VIHANKA IN gospodarska, politična, zgodovinska in NIKLJA DOTIČNI kulturna vprašanja doma KATARINA AM. GLAS ERVIN in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. ZVIŠANI IVANOVIĆ BENIK OGNER OBLAZI- PRITLI- TON E LUIČNI HENDRIX NJENO KAVI Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije BOLNIK, ŽIVAL PLUTO- ŠIROKO BIVOL, Zanj: Marijan Križman, predsednik LUETIK Z OKLI VINA LEŽIŠČE SAPIUTAN AZIJSKA ISKATE- Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, ŠTEFAN JUHA LJICA ČUK (IZ ČRK: FRANC. dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni SKALA) DEPARTMA Odgovorni urednik: Janez Alič TVOR (IZ: INA) telefon: 041 686 322 NABRU- SUZUKI- IDENTIF. elektronski naslov: ŠENO JEV TIP ŠTEVILKA svobodna.beseda@zzb-nob.si MESTO AVTA IZDELKA DIAMANTA FRANCE SIMON Oblikovanje: Vid Brezočnik ONIČ RUDEŽ Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja ESKIM ČASTNI- Naslov uredništva in naročnin: ŠTVO ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana ČAROVNI- telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 CA V NAŠ SPODNJI GRŠKI MI OPERIST DEL NOGE romana.jemec@zzb-nob.si TOLOGIJI ŽUNEC PRI KIRKA PRAŠIČU SPOMIN NA ŽRTVE VOJNE Jurovski Dol DOGODKI Fojda (Faedis) Druga svetovna vojna odvrača etične, kompetentne in sposob- ne? Bi res dosledno pozabili na politično Svobodno ozemlje nujnost zagovarjanja in uresničevanja in njene posledice javnega dobra?« se je ob koncu govo- ra vprašal Kocutar in nagovor kon- vzhodne Furlanije čal s trpko resnično mislijo, ki jo je na prvo notranjo stan pravkar izšle Pri spominski plošči ustreljenih tal- pravimi vojnimi hudodelci in tistimi, ki knjige z naslovom Ukrajinske vinje- cev in drugih žrtev druge svetovne so bili krivi preprosto zato, ker so se po te napisal profesor kulturologije na vojne na pročelju Doma kulture v naključju, morda zapeljani, znašli na ljubljanski univerzi Mitja Velikonja: Jurovskem Dolu je bilo spominsko drugi strani ali pa so preprosto pripada- »Vojna se nikoli ne konča, ko na frontah srečanje v počastitev žrtev druge li nemškemu narodu, ki se mu je krivično utihne orožje. Ne nadaljujejo je le tisti, svetovne vojne v občini Sv. Jurij v prilepila etiketa splošne krivde.« ki se ne sprijaznijo s porazom, ampak Slovenskih goricah. Pripravilo ga Opozoril je še, da je treba razu- predvsem oni, ki imajo od tega še naprej je lenarško Območno združenje za meti, da se vsaka nova vojna začne, koristi …« vrednote NOB. ko prva naslednja generacija izgubi V kulturnem programu so na- Spominska slovesnost v Fojdi Vse navzoče je pozdravil župan zgodovinski spomin, in mi »ta spo- stopili učenci Osnovne šole Jožeta Vsako leto konec septembra v Fojdi barid.O pomenu in odporu v tem delu občine Sv. Jurij v Slovenskih go- min izgubljamo! Bi se dogajale politič- Hudalesa iz Jurovskega Dola in vo- (Faedis) ANPI-VZPI Videmske pok- Italije je govorila senatorka Republike ricah Peter Škrlec in opozoril na ne nečednosti, zaradi katerih je politi- kalna skupina Kulturno-turistične- rajine, združenje partizanov Osoppo Italije Susanna Camusso. Poudarila je, vrednoto miru, ki so danes močno ka kot človekovo prizadevanje v dobro ga društva iz Selc. in občina Faedis pripravljajo slove- da se je proti koncu poletja 1944 vse poteptane. Slavnostni govornik je skupnosti popolnoma izgubila ugled in Marjan Toš, foto: Alojz Bezjak snost v spomin na svobodno ozem- bolj krepilo italijansko partizansko bil zgodovinar in novinar Stani- lje vzhodne Furlanije in bojev za to gibanje. Iz enot Garibaldi Natisone, slav Kocutar. Med drugim je opo- ozemlje. Letos je bilo še bolj slove- Antonio Gramsci in enot Osoppo je zoril, da »druga svetovna vojna pri nas sno, saj je od takratnega dogajanja nastala divizija Garibaldi Osoppo, ki ni bila navadna vojna in tudi okupacija minilo 80 let. je štela preko 14.000 mož in je branila Slovenije ni bila kot recimo okupacije Sprevod s praporji je krenil iz sre- svobodno ozemlje, ki je obsegalo 70 Belgije ali Nizozemske. Tu je bila naro- dišča mesta do spominskega obelež- kvadratnih kilometrov. Med 26. in 30. du namenjena usoda izbrisa in uniče- ja, kjer je bila slovesnost. Navzoče septembrom 1944 so potekale opera- nja. Takšne okoliščine so ustvarile raz- so pozdravili župan občine Fojda cije nemške vojske, da bi ta zavzela mere, v katerih so se zgodila nepojmljiva Luca Balloch, predsednica ANPI Vi- svobodno ozemlje vzhodne Furlanije. grozodejstva. Brez nacizma in fašizma demske pokrajine Antonella Lesta- Nemci so požigali vasi in prebivalstvo najbrž ne bi bilo druge svetovne voj- ni, predsednik združenja parizanov deportirali v Nemčijo, v prazne vasi ne in tudi ne njenih posledic, ne bi bilo Osoppo, iz ZZB Posoških občin pa pa so naseljevali kozake. povojnih maščevanj in obračunavanj s Stanislav Kocutar: »Brez vojne ne bi bilo njenih posledic in povojnih obračunavanj.« Vojko Hobič, predsednik KO ZB Ko- Vojko Hobič 16 oktober 2024 V METEŽU ZGODOVINE 1944–1945 Bombni napadi na Maribor Po prvem bombardiranju 7. janu- ruševin in zadovoljivo skrbeti za arja 1944 (glej: Svobodna bese- prizadete. Zaradi pogostih zračnih da, januar 2024, str. 1, 2) do 13. napadov so se ljudje vse bolj bra- oktobra istega leta novih letalskih nili delati v okupatorjevih tovar- napadov ni bilo, bili pa so vsako- nah, ki so bile najpogosteje tarča dnevni preleti zavezniških letal. Od zavezniških letal. Mnogo ljudi je 29 bombnih napadov na Maribor zato odšlo iz mesta na deželo. To v letih 1944/45 jih je 21 zahtevalo pa je tudi zaviralo razvoj osvobo- človeške žrtve, v osmih napadih pa dilnega gibanja, saj bilo vedno tež- je bila povzročena samo material- je najti zanesljivo javko ali stano- na škoda. Največ bombardiranj je vanje za ilegalce. Maribor doživel novembra 1944, in Bombni napadi zavezniških le- sicer sedem (1., 5., 6., 7., 17., 19. in tal v letih 1941 in 1945 so eno 30. november), po štiri bombardi- najbolj tragičnih poglavij v zgo- ranja so bila oktobra (13., 14., 17. dovini Maribora. Čeprav je šlo in 21.) in decembra (6., 11., 19. in za izvajanje operativnih vojaških 27.) 1944 ter februarja 1945 (1., 2., načrtov zavezniških sil v srednji 13. in 14.), po tri januarja (4., 15. in Evropi in na Balkanu, katerih cilja 31.), marca (1., 8. in 14.) in aprila sta bila predvsem uničenje naci- 1945 (1., 11. in 12.) ter 7. januar- stičnih industrijskih zmogljivosti ja 1944 en bombni napad. Celotna in ohromitev njegovih prometnic, bilanca 29 bombnih napadov na je pri tem najbolj trpelo nedolžno Maribor je bila katastrofalna, saj civilno prebivalstvo. Ljudje so iz- je 1518 zavezniških letal na mesto gubljali imetje, streho nad glavo odvrglo kar 15.795 bomb, težkih in svoje najbližje. Strah in velika 4750 ton, ki so popolnoma poruši- Med zavezniškim bombnim napadom na Maribor 14. oktobra 1944 so bile porušene tudi stavbe na Glavnem trgu (sliko hrani Muzej negotovost sta trajala do zadnjih le ali poškodovale kar 47 odstotkov narodne osvoboditve Maribor). dni vojne. Obseg in način bom- mestnih zgradb. Tudi veliko drugih bardiranja dokazujeta, da so za- stavb je bilo lažje poškodovanih. deset do 30 žrtev, v šestih bombar- tudi trije Lorbekovi otroci (osem- ška železniška postaja ter indu- vezniki Maribor obravnavali kot Brez strehe nad glavo je ostalo nad diranjih pa manj kot deset mrtvih. letni Ivan, dveletni Lojze in komaj strijski obrati v Melju, na Teznem sestavni del nacističnega rajha, 4200 Mariborčanov. Letalski napa- Skupno število žrtev je bilo go- štiri tedne stara Hilda); 30. novem- (zlasti tovarna letalskih delov) in čeprav do uradne priključitve di so bili večinoma izvedeni pod- tovo še večje, kajti podatki o voja- bra 1944 so bili med žrtvami v Ko- na Studencih (železniške delav- okupirane slovenske Štajerske nevi, med 10. in 14. uro. Ponoči ških osebah, ki so med bombardi- resovi ulici 2 štirje člani družine nice), ki so proizvajali za potrebe nacistični Nemčiji nikoli ni prišlo. je bil Maribor bombardiran samo ranjem Maribora izgubile življenje, Turk; 6. decembra 1944 so osta- okupatorjeve vojne industrije. Za- Zato bombne napade na Maribor trikrat (1. oktobra in 30. novembra so zelo skopi. Znano je, da je bilo li pod ruševinami hiše na Pekrski vezniška letala pa so kmalu (od 17. in druge kraje slovenske Štajer- 1944 ter 11. aprila 1945). med bombnimi napadi na glavno cesti 5 Polegekovi otroci: Hermina, oktobra 1944 dalje) začela napa- ske ter nasilje, ki je bilo s tem pri- Po številu žrtev je bil največji na- železniško postajo, ki je bila tudi Polde in Ivan, ki so bili stari komaj dati tudi okupatorjeve urade, ki so zadejano civilnemu prebivalstvu, pad 14. oktobra 1944, zahteval je eden glavnih ciljev napadov, zlas- tri oziroma eno leto, najmlajši pa bili raztreseni po vsem mestu (npr. moremo šteti med vojne zločine, 76 človeških življenj in 152 ranje- ti marca in aprila 1945, tam veliko komaj dober teden dni; med bom- sedež Štajerske domovinske zveze, tudi po takrat veljavnem medna- nih. Sledil mu je napad 1. marca vojakov. Med vojaškimi žrtvami pa bardiranjem 27. decembra 1944 je urad državnega komisarja za utrje- rodnem vojnem pravu. 1945 s 75 žrtvami (za ta napad ni je na seznamu samo 12 imen (za umrlo kar pet članov družine Pla- vanje nemštva, poslopje deželnega Posledice bombardiranj v letih podatka o številu ranjenih), med napad 6. novembra 1944 sedem in ninšek s Ptujske ceste 24.; napad 1. svetnika, policijske urade, sodišče 1944/45 je mesto čutilo še dese- prvim bombardiranjem Maribora 19. novembra istega leta pet). Vse marca 1945 je na Partizanski cesti itd.) in nekatere druge cilje (v štirih tletja po vojni. Močno uničenje januarja 1944 je umrlo 55 ljudi, 52 omenjene žrtve so bile na tovorni 55 terjal smrt desetih ljudi; bom- napadih so zadeli tudi bolnišnico!). stanovanjskega fonda in industrij- je bilo ranjenih, 6. decembra 1944 železniški postaji na Teznem. bardiranje hiše na Šentiljski cesti Skupno 268 letalskih alarmov skih obratov je bilo tudi eden od 52 mrtvih in 30 ranjenih, 1. aprila V bombnih napadih na Maribor 11 pa je istega dne zahtevalo kar od 9. septembra 1942 do 25. apri- razlogov za razvojno zaostajanje 1945 pa 32 mrtvih in 15 ranjenih. so nekatere družine izgubile po več 24 žrtev, kar je tudi največ v vseh la 1945 je več kot dve leti in pol Maribora po vojni v primerjavi z Samo v petih največjih bombnih družinskih članov. Za ponazoritev bombnih napadih. trgalo ljudem živce in jih zapiralo v nekaterimi drugimi industrijskimi napadih je izgubilo življenje 290 naj navedem samo nekaj prime- Glavni cilji zavezniških letal so zaklonišča celih 14 dni. V zadnjih središči v takratni Jugoslaviji. ljudi ali 60,04 odstotka žrtev. V de- rov: med žrtvami bombardiranja v bili: železniški in glavno most čez mesecih vojne okupatorjevi upra- setih bombnih napadih je bilo od Kamnici 1. novembra 1994 so bili Dravo, glavna, tezenska in studen- vi tudi ni več uspelo odstranjevati Dr. Marjan Žnidarič DOGODKI Ljubljana Pohod za mir 2024 Vsako leto 21. septembra po vsem policijskih veteranskih društev svetu praznujemo mednarodni dan Sever in Zveza društev in klubov miru. Generalna skupščina Zdru- MORiS – so se tudi letos tradici- ženih narodov je ta dan razglasila onalno odzvale in pripravile Po- za dan, posvečen krepitvi idea- hod za mir. Udeleženci so se zbra- lov miru, premirja in nenasilja, s li pred Moderno galerijo in se po pozivom k upoštevanju 24-urne ljubljanskih ulicah sprehodili do vsakršne prekinitve ognja. Magistrata, kjer je potekala osre- Slovenske članice Svetovne fe- dnja slovesnost. V sprevod so deracije veteranov – Zveza zdru- sprejeli tudi člane društva Spo- ženj borcev za vrednote NOB minčica – Alzheimer Slovenija, ki Slovenije, Zveza društev vojnih so na platoju pred Narodno gale- invalidov Slovenije, Zveza vete- rijo zaznamovali dan boja proti tej ranov vojne za Slovenijo, Zveza bolezni. Pred mestno hišo je zbra- Zaključna slovesnost je bila pred mestno hišo ne najprej v imenu župana Mestne In kot nas spominja ta mednaro- temelje miru. In negujmo kulturo, občine Ljubljana nagovoril Mar- dni dan miru – rešitve so v naših kjer uspevajo enakost, mir in pra- jan Sedmak, predsednik Mestne rokah. Gojenje kulture miru pome- vičnost.« zveze upokojencev. Za tem je bila ni zamenjavo delitev, onemoglosti Ob 12. uri je sledilo 12 udarcev prebrana letošnja poslanica gene- in obupa s pravičnostjo, enakostjo na veliki boben Orkestra Sloven- ralnega sekretarja OZN Antónia in upanjem za vse. ske policije in minuta molka za Guterresa. V njej je zapisal: Pomeni osredotočanje na vse žrtve vojn. Osrednje slovensko »Kamor koli pogledamo, je mir na- preprečevanje konfliktov; Spodbu- mirovno sporočilo je podal pesnik, paden. Od Gaze do Sudana, Ukrajine janje ciljev trajnostnega razvoja; esejist, dramatik in režiser Vinko in naprej vidimo: Civilisti na strelni li- Spodbujanje človekovih pravic. Möderndorfer. Kulturni program niji; Razstreljene hiše; Travmatizirano, In boj proti vsem oblikam diskri- je oblikoval Orkester slovenske prestrašeno prebivalstvo, ki je izgubilo vse minacije in sovraštva. Ta mesečni policije, slovesnost pa je vodil dr. – in včasih vse. Ta katalog človeške bede vrh prihodnosti je pomembna pri- Ambrož Kvartič. se mora ustaviti. Naš svet potrebuje mir. ložnost za napredek pri teh ciljih. Koncertu so prisluhnili številni turisti Mir je največja nagrada za vse človeštvo. Zgrabimo ga. Skupaj postavimo Brane Gradišnik, foto: Jani Alič