*****
DROGA
naš glas
številka 1	glasilo	skupine	Droga	januar	2002	f
Bodi pogumen. Če nisi, se pretvarjaj. Nihče ne bo vedel.
H.	Jackson Brovvn jr.
Star pregovor pravi, da nikoli ne stopimo dvakrat v isto vodo. Nek sodobnik je nedolgo tega zapisal to resnico po svoje: spremembe so edina stalnica našega bivanja. Pomen obeh trditev je seveda isti. Ni pa zmeraj isto naše razpoloženje, kadar te spremembe pričakujemo oziroma se z njimi srečujemo v svojem delovnem ali ustvarjalnem okolju.
Ob vstopu v novo leto jih ponavadi skušamo enačiti z optimističnimi napovedmi in lepimi željami. Ako smo dovolj izkušeni, jim primešamo zdravo mero previdnosti, da smo kasneje, ko ne gre vse po naši volji, vsaj malo varni pred razočaranjem, ki lahko postane nadležna ovira na poti do zastavljenih ciljev; majhna polomija namreč še ni dokončen poraz, kvečjemu koristno spoznanje. In če zastran tega pridemo do cilja malo kasneje in malo bolj utrujeni - nič hudega. Na tej poti nam bo morda žal, da si je sodelavec, prijatelj ali sorodnik na križišču izbral drugo smer: nič ne de - nostalgija in spomini nas notranje bogatijo. To isto pot nam bodo morda križali čisto tuji ljudje in šli nekaj časa vštric z nami, mogoče nas bodo celo malo zbegali: nič hudega - naša spoznanja in znanje se bodo zlila v nove, zanimive dimenzije. Skratka, če se ne bomo odzivali preveč burno ali preveč malodušno, bomo vse spremembe preživeli brez hujših pretresov; vkolikor seveda ne bomo izbrali druge poti, ki se nam bo zdela udobnejša. Zadrego ob spremembah lahko omilimo tudi s to preprosto zvijačo. Zadostuje, ako se vprašamo: Le kako se počuti nasprotna stran? Je v stiski? Kaj, če samo hlini samozavest in brezbrižnost? Taka drobna razmišljanja nas opomnijo, da ob spremembah v delovnem okolju nikoli nismo edini nastopajoči. Kdo ve, če to ni celo priložnost, da s svojimi izkušnjami komu pomagamo iz negotovosti.
Sonja Požar
Foto Majda Vlačič
SKUPINA DROGA
11434/44 .2002 NAš GLAS
NAS GLAS - GLASILO SKUPINE DROGA
“Spremembe so edina konstanta današnjega poslovnega vsakdana/
10020 1922
COB 1SS C
Ta že nekoliko obrabljena, pa vendar močna krilatica, se v praksi potrjuje tudi v DROGI. Leto, ki je za nami, je bilo polno sprememb. Pomembnih sprememb! Z izgradnjo nove tovarne in tehnološkimi posodobitvami v ostalih PC-jih smo konsolidirali poslovanje poslovnih programov in postavili trdne temelje nadaljnemu razvoju DROGE.
Po drugi strani pa smo v lanskem letu izvedli odločilen in zelo pomemben korak naprej z vidika izvajanja strategije rasti DROGE. DROGA ni več samo slovensko podjetje!
SKUPINA DROGA je mednarodni koncern, katerega poleg obvladujoče družbe DROGA d.d. sestavlja še devet odvisnih družb, ki so:
DROGA d.o.o. Livsmedel, Švedska, SANDRI SpA, Treviso, Italija,
DROGA d.o.o. Buje, Hrvaška,
DROGA d.o.o. Sarajevo, BIH, KONZUM d.d. Sarajevo, BIH,
DROGA d.o.o. Sombor, ZRJ/Srbija, DROGA d.o.o. Priština, ZRJ/Kosovo, DROGA d.o.o. Skopje, Makedonija, AGRO IMPEKS DROGA, Skopje, Makedonija.
Prilagoditvi poslovanja vseh ključnih poslovnih funkcij korporacijskemu konceptu poslovanja, bo v letošnjem letu (LPN DROGA 2002) in tudi v prihodnje v posvečena posebna pozornost.
NAS GLAS - GLASILO SKUPINE DROGA
Interno glasilo Naš glas ima v DROGI že kar lepo tradicijo. Prebiramo ga zaposleni, pa tudi naši upokojenci. Glede na že omenjene spremembe, ki so se v polpreteklem času dogodile v DROGI, pa je popolnoma jasno, da se jim mora prilagoditi tudi Naš glas. Vse skupaj s ciljem ohranjanja njegove temeljne vloge, katera je informiranje zaposlenih o dogajanju v družbi; toda ne več samo v DROGI d.d., temveč v SKUPINI DROGA!
Zato tudi takšen naslov pričujočega članka. Naš glas bomo skupaj, korak za korakom, preoblikovali v NAŠ GLAS - GLASILO SKUPINE DROGA!
S tokratno, prvo izdajo v letu 2002, smo predvsem želeli dati signal. Pomemben signal!
DROGA se spreminja! Spreminja se način poslovnega razmišljanja, spreminjajo se utečeni koncepti delovanja, spreminjajo se pota in načini zunanjega in notranjega komuniciranja in informiranja. Spreminja se tudi Naš glas.
Nekaj pa vendarle ostaja! Ostaja pomembnost notranjega komuniciranja in informiranja kot ena temeljnih in pomembnih konstant uspešnega delovanje DROGE.
Aleš Škraba član uprave
Obvestilo o odprodaji podjetja Soline d.0.0., - objava v dnevniku Delo dne 10.1.2002:
Predsednik uprave in generalni direktor družbe Droga d.d., g. Matjaž Čačovič je v sredo, dne
9.1.2002,	podpisal pogodbo o odprodaji podjetja Soline d.0.0. strateškemu partnerju Mobitel d.d. Prevzemnik podjetja bo na podlagi pridobljene koncesije nadaljeval z dejavnostjo Solin.
Droga d.d. na ta način uresničuje strateške usmeritve, začrtane v dokumentu Strateški poslovni načrt Droga 2005.
Uprava družbe
Kraške skale - simbol pokončnosti in upornosti
Foto Jadran Rusjan
POVEZANA PODJETJA
U ZEMLJI ALEKSANDRA MAKEDONSKOG RODILA SE JOŠ JEDNA DROGINA FIRMA-AGRO IMPEKS DROGA
Postoji več nekoliko meseci. Još je mlada, ali več dobro poznata u Makedoniji.
U tih par meseci u zemlji dešavale su se i dobre i loše stvari. Premalo je prostora da bi mogli opisati sve. Zato zadržat čemo se na najnovija dešavanja u firmi.
Kao što znate celokupna situacija u Makedoniji nije baš najbolja, ali uz rad, druženje sa šalicom dobre kafe brzo se zaboravi ono loše. Uopče u Agro Impeks Droga ljudi su prijatni, vesele naravi, uvek ima neko ko razveseli druge.
Krajem novembra (24.11.2001) proslavili smo 12-ti rodžendan firme, normalno u radnoj atmosferi. To je bilo od proslava. Onda još jedna dobra vest je da smo poboljšali kvalitet kafe. Montirana je još jedna mašina za čiščenje kafe od primeša. Rezultat toga je povečana prodaja, pozitivni komentari kupaca. Počeli smo proce-duru za uvodženje ISO 9001. Agro Impeks Droga je prva firma u Makedoniji za preradu kafe koja uvodi ISO 9001. Sve u svemu pozitivan razvoj firme je brz i neminovan.
Vladimir Stojanovski in Oliver Bojkovski
Rdeča pražarna za rdeči Bacaffe
Učna “hišica" Agro Impeksa je v neposredi bližini Skopja. Ločuje ju le reka Vardar.
DRUGO DROGINO PODJETJE V DEŽELI ALEKSANDRA VELIKEGA (Prevod)
Podjetje obstaja že nekaj mesecev. Je še mlado, toda v Makedoniji že dobro poznano. V teh nekaj mesecih smo bili priča raznim dobrim in slabim dogodkom. V glasilu je premalo prostora za opis vseh dogajanj, zato se bomo zadržali le ob najnovejših v podjetju.
Kot vam je že znano, celotna situacija v Makedoniji ni najboljša, vendar se ob delu in druženju s sodelavci in prijatelji ob skodelici dobre kave kmalu pozabi na vse slabo. V Agro Impeksu Droga so ljudje prijazni in vesele narave; vedno se najde nekdo, ki zna razveseliti sodelavce.
Konec novembra (24.11.2001) smo praznovali 12. rojstni dan firme, v delovnem vzdušju se ve.
Novost z delovnega področja je, da smo izboljšali kakovost kave. Montirali smo še en stroj za čiščenje kave od kavnih primesi. Rezultat tega je povečana prodaja kave in pozitivni komentarji kupcev.
Pričeli smo s postopki uvajanja ISO 9001. Agro Impeks Droga je prvo podjetje za predelavo kave v Makedoniji, ki uvaja ISO 9001.
Glede na vsa dogajanja v podjetju lahko zaključimo, da je pozitiven razvoj podjetja hiter in neizogiben.
Vladimir Stojanovski in Oliver Bojkovski (Prevod: Majda Vlačič)
POVEZANA PODJETJA
POTVRDENI REZULTATI PROJEKTA ISO 9001:2000 DROGA d.0.0. SARAJEVO
DROGA d.0.0. Sarajevo je pozitivno okončala svoj projekt ISO 9001:2000 potvrdivanjem sistema upravljanja kvalitetom (QMS) od Strane poznate certifikacijske kuče BVQI. Naime, auditor BVQI, Danilo BRUN je obavio 17. i 18. decembra 200i.g0d. certifikacijski audit QMS-a. Ukupni nalazi su četiri manje neuskladenosti koje ne zahtijevaju audit verifikacije njihovog otklanjanja (follow-up) i šest prijedloga za poboljšavanja.
Sarajevo, 28.12.2001.g0d.
Sve je počelo u decembru 2000.g0d., kada su direktor Nermin SALMAN i Edina DILBEROVIČ ocjenili potrebu prodora u oblasti kvaliteta obavljanja djelatnosti DROGA d.0.0. Sarajevo. Poklopilo se to sa inicijativom Privredne komore Kantona Sarajevo o otvaranju projekta “Razvoj QMS-a za male i srednje organizacije u skladu sa ISO 9001:2000”. DROGA d.0.0. Sarajevo je jedna od četiri organizacije koje su krenule sa ovim projektom.
Počelo se 9.januara 2001.god. Sa zajed-ničkom edukacijom rukovodstva organizacija kojoj su prisustvovali direktor-Nermin SALMAN, manager za kvalitet -Edina DILBEROVIČ i član projektnog tima - Seila KOVAČEVIČ. Potom je sniml-jeno postoječe stanje organizacije od Strane konsultanta-auditora, te isplani-ran rad na projektu. Nastavilo se sa obukom projektnog tima o zahtijevima standarda za pisanje dokumenata, te prezentacijom podloge poslovnika i baznih procedura sa uputama za njihovo konačno izdavanje.
U narednoj fazi je projektni tim u sarad-nji sa konsultantom Kemalom JAŠA-REVIČ, pripremio konačno izdanje poslovnika o kvalitetu, procedure, pisane upute i obrasce sistema upravljanja kvalitetom. Poslije zajedničke i samostalne pripreme primjene dokumentacije, provedeno je distribuiranje i upoznavanje (obuka) korisnika dokumenata.
Uspostavljeni i dokumentirani QMS je zvanično, odlukom direktora, pušten u primjenu 30.6.2001.god. U toku primjene, obavljen je monitoring primjene od Strane managera kvaliteta i konsul-tanta, te su rješavani iskrsli problemi primjene.
Početkom oktobra je obavljena obuka Edine DILBEROVIČ i Kristine PANDŽA, internih auditora za programiranje i obavljanje internih audita.
U novembru je na inicijativu člana uprave DROGA d.d. - Aleša ŠKRABA i direktora DROGA d.0.0. Sarajevo -Nermina SALMAN, proveden interni audit sa ciljem redovnog auditiranja te ocjene pripravnosti za certifikacijski audit.
Nalazi internog audita su bili 12 manjih neuskladenosti i 6 pojedinačnih pre-poruka. Auditori Maruška LENARČIČ i Vasja REBEC su zaključili da je QMS uspostavljen i primjeren opsegu i tipu organizacije DROGA d.0.0. Sarajevo te da se, usprkos mladosti, sistem dobro razvija u cilju stalnog poboljšavanja. Ocjenili su da je DROGA d.0.0. Sarajevo, kao prva od Droginih neovisnih poduzeča, spremna za cerifikaciju QMS-a. Projektni tim je otklonio odmah otvore-na odstupanja utvrdena internim audi-tom, te se odlukom direktora prijavila certifikacija polovinom decembra.
Ovom i ovakvom uspjehu najviše je doprinijelo veliko angažovanje managera za kvalitet Edine DILBEROVIČ i njene pomočnice Kristine PANDŽA.
Zasigurno ovom uspjehu su doprinijeli i svi uposlenici na čelu sa rukovodiocima odjela marketinga, logistike i finansija. Nezaobilazna i nesebična je bila podrška i učešče direktora Nermina SALMAN.
Posebne zasluge imaju predstavnici Privredne Komore Kantona Sarajevo, Fikret ŠEMŠIČ, IRCA registrirani vodeči auditor QMS, te Kemal JAŠAREVIČ, sav-jetnik - auditor QMS, koji su provede-nim obukama, te pruženim savjetima i podrškom učestvovali u svim fazama projekta.
Mi u DROGA d.0.0. Sarajevo smo svjes-ni nepovratnog puta stalnog poboljšavanja vlastitog QMS, te postavl-jenog cilja globalizacije integralnog sistema upravljanja kvalitetom u okviru koncerna DROGA, koji bi u skladu sa SPN 2001-2005 postao najvede slovensko prehrambeno poduzeče na Balkanu.
Edina DILBEROVIČ
POVEZANA PODJETJA
POTRJENI REZULTATI PROJEKTA ISO 9001:2000 DROGA d.0.0. SARAJEVO (Prevod)
Droga d.o.o.Sarajevo je pozitivno zaključila svoj projekt ISO 9001:2000 s potrditvijo sistema vodenja kakovosti (QMS) znane certifikacijske hiša BVQI. Presojevalec BVQI, Danilo Brun je 17. in 18. decembra 2001 opravil certifikacijsko presojo sistema. Ugotovil je štiri manjše neskladnosti, ki ne zahtevajo ponovnega pregleda ter predlagal šest izboljšav.
Vse se je pričelo v decembru leta 2000, ko sta direktor Nermin Salman in Edina Dilberovič ocenila, da je na področju kakovosti opravljanja dejavnosti Droge d.0.0. Sarajevo potreben napredek. Ugotovitev je bila v skladu z iniciativo Gospodarske zbornice Kantona Sarajevo o pričetku projekta “Razvoj QMS-a za majhne in srednje organizacije v skladu z ISO 9001:2000”. Droga d.0.0. Sarajevo je ena izmed štirih organizacij, ki se je spopadla s tem projektom .
Začeli smo 9.januarja 2001 s skupnim izobraževanjem vodilnih delavcev, kateremu je prisostvoval direktor Nermin Salman, odgovorna za kakovost Edina Dilberovič, in članica projektnega tima, Seila Kovačevič. Izdelali smo analizo trenutnega stanja v organizaciji in začrtali delovno pot v okviru projekta. Tim je začel pripravljati dokumente in predlog poslovnika.
V naslednji fazi je projektni tim v sodelovanju s svetovalcem Kema-lom Jašarevičem pripravil končni predlog poslovnika kakovosti, organizacijske predpise in navodila. Vsi dokumenti so bili razdeljeni med uporabnike, ki so bili predhodno seznanjeni z njihovo vsebino. Veljavnost dokumentov se je uradno pričela 30.6.2001. Fazo sprejemanja in izvajanja dokumentov sta nadzorovala odgovorni za kakovost v podjetju in svetovalec. Vse težave, ki so nastopile v času sprejemanja, so bile sproti odpravljene.
V začetku oktobra sta Edina Dilberovič in Kristina Pandža opravili tečaj za načrtovanje in izvedbo notranjih presoj.
V novembru je bila na predlog člana uprave Droge d.d., Aleša Škrabe in
direktorja Droge d.0.0. Sarajevo, Nermina Salmana, izvedena notranja presoja kot priprava na certifikacijsko presojo. Ugotovljenih je bilo 12 manjših neskladnosti in 6 posameznih priporočil. Presojevalca Maruška Lenarčič in Vasja Rebec sta zaključila, da je sistem vodenja kakovosti vzpostavljen in primeren obsegu in tipu organizacije, kot je Droga d.0.0. Sarajevo, ter da se sistem kljub mladosti dobro razvija. Ocenila sta, da je Droga d.0.0. Sarajevo prvo Drogino povezano podjetje, ki je pripravljeno na certi-fikacijo.
Ugotovljene neskladnosti so bile takoj odpravljene in že v decembru je bila s strani direktorja posredovana prijava za izvedbo certifikacijske presoje.
Uspeh je zagotovo plod velikega prizadevanja ge. Edine Dilberovič, odgovorne za kakovost v podjetju, in njene pomočnice ge. Kristine Pandža. Vsekakor pa imajo pri tem
zasluge vsi zaposleni in vodilni v marketingu, logistiki in financah. Neizbežna in nesebična sta bili podpora in sodelovanje direktorja Nermina Salmana. Posebno zaslugo za uspešno izpeljavo projekta imajo tudi predstavniki Gospodarske zbornice Kantona Sarajevo, Fikret Šemšič, IRCA registrirani vodilni presojevalec QMS, in Kemal Jašarevič, svetovalec, presojevalec QMS, kateri so s svojimi nasveti in podporo sodelovali v vseh fazah projekta.
V Drogi d.0.0. Sarajevo se zavedamo nepovratne poti stalnega izboljševanja sistema kakovosti QMS in nujnosti vzpostavitve integralnega sistema upravljanja kakovosti v koncernu Droga, ki bo, skladno s SPN 2001 - 2005, postalo največje slovensko prehrambeno podjetje na Balkanu.
Edina DILBEROVIČ (Prevod Majda Vlačič)
POVEZANA PODJETJA NA KOSOVU JE ARGETA SINONIM ZA PAŠTETO
Drogini izdelki so zaradi neurejenih političnih in gospodarskih razmer prihajali na Kosovo z drugih trgov, od 26.marca lani pa kosovsko tržišče z našimi izdelki uradno oskrbuje Drogino hčerinsko podjetje Droga Priština. Razvojna konferenca konec novembra je bila priložnost, da sem poklepetala z direktorjem Droge Priština, gospodom Fatmirjem Krasniqijem.
o
% &
Gospod Fatmir Krasniqi
Za vami je že začetno obdobje poslovanja. Kaj se je spremenilo, odkar ste ustanovili Drogo Priština (ki je mešano podjetje podjetja Bu?aj in Droge kot večinske lastnice,op.p.)?
Podjetje smo ustanovili konec marca leta 2001, z Drogo pa smo delali že prej, zdaj se poznamo že več kot leto in pol. S podjetjem smo zelo zadovoljni. Odkar smo ga ustanovili, se je prodaja zelo povečala, saj zdaj delamo samo za Drogo.
Na kakšen način prodajate izdelke? Kdo je vaš distributer?
Imamo štiri podjetja, ki za nas opravljajo distribucijo, to so pravzaprav štiri najuspešnejša podjetja na Kosovu -Bugaj, Elkos, Albi Commerce in Agromarket.
Katere Drogine izdelke prodajate in kateri so najzanimivejši?
V glavnem prodajamo vse, cel asortiman, a najpomembnejša je seveda argeta, ki predstavlja 80% našega prometa.
Kakšno realizacijo planirate za letošnje leto?
Za leto 2002 smo planirali 10 milijonov mark realizacije. V to je vključena tudi prodaja kave, riža, poskusili pa bomo tudi z začinko oz. z izdelkom Maestro Mix.
Kakšna je cena naših izdelkov v primerjavi s konkurenco ?
Cena argete je v zadnjem času malo poskočila in sicer z 0,36 na 0,39 EUR, kar se je poznalo pri prodaji. Drugi izdelki so glede na konkurenco predragi in sicer najmanj za 20-30%.
Se je število zaposlenih glede na večjo prodajo kaj povečalo?
Trenutno nas je 10, nameravamo pa zaposliti še 2.
Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z matičnim podjetjem? Imate mogoče kakšne težave?
Nekaj je bilo težav, saj nam niso mogli zagotavljati dovolj velikih količin argete, a potem se je to uredilo.
Koliko kupci na Kosovu poznajo Drogine izdelke in kako vi skrbite za njihovo promocijo?
Glavna je seveda argeta. Argeta je sinonim za pašteto, ljudje pašteto imenujejo kar argeta. Drugi izdelki - npr. kava - niso tako popularni, zato pa se trudimo, da ljudje spoznajo tudi kavo. V promocijo kave smo vložili ogromno marketinških sredstev. Do sedaj smo v glavnem organizirali degustacije. Na TV smo nameravali predvajati reklame, a smo se odločili, da s tem počakamo, saj so bile na Kosovu zaradi pomanjkanja elektrike redukcije. Po časopisih pa nismo oglaševali.
Kakšni so vaši načrti za leto 2002? Nameravate mogoče tudi vi začeti s praženjem kave?
To bi bilo gotovo zanimivo, saj na Kosovu ni nobene pražarne, ki bi lahko konkurirala Drogi. Verjetno bi s tem lahko pokrili celotno kosovsko tržišče. Za naše kupce bi bili izdelki iz lastne pražarne bolj sprejemljivi glede cene in tudi okusa. A tega nimamo v planu za leto 2002. Nameravamo pa postaviti cash-and-carry, saj smo zdaj v objektu C-Marketa, ki ga bomo verjetno kupili kot Droga Priština, če bo prišlo do privatizacije.
Manuela Ferenčič Meden
POVEZANA PODJETJA
DROGj
'UJEM TISKU
Ndermarrja sMovene "Droga", hapl perfaqeslna e saj ne Kosove
Mallrat sHovene ne tregun kosovar
[TOFTT
TESEL
Fatmire Terdevci
PRISHINE, 27 MARS - Ndermarrja tregtare "Droga", me qender te saj ne Portorozh te Sllovenise, eshte ndermarrja e pare sllovene, e cila do t'ia ofroje mallrat e saj tregut kosovar. Bashke me ndermar-rjen tregtare "Bugaj", ajo ka hapur perfaqesine e saj ne Prishtine, me qellim te plotesimit te nevojave me artikuj cilesore ushqimore.
Me rastin e ceremonise se inaugurimit te perfaqesise ne
Prishtine, drejtori i pergjithshem i kesaj ndermar-rjeje, Matjazh Cacoviq, thek-soi se arsyeja e hapjes se kesaj perfaqesie eshte tregu kosovar te cilin ai e konsideron si shume potencial per plasimin e mallrave te veta. "Me hapjen e perfaqesise n£ Prishtine ne po rrumbullakojme veprim-tarine ne tere territorin e ish-Jugosllavise", ka nenvizuar ai.
Nderkaq, perfaqesuesi i nder-marrjes "Bugaj-CO", Xhevat Jusufi, ka njoftuar se nder-
marrja "Droga" do te punesoje nente punetore dhe pas hapjes se fabrikes per pjekjen e kafese pritet te punesohen edhe 25 punetore te tjere.
Ne mbremjen solemne te hapjes se perfaqesise se ndemar-rjes "Droga" ne Prishtine, te pranishem ishin edhe kryetari Odes Ekonomike, Ismal Kastrati, Ahmet Shala, perfaqe-sues i Departamentit te Tregtise dhe Industrise, te cilet kete ngjarje e vlersuan si shume te rendesishme per tre-gun kosovar.
Članek smo zasledili v časopisu KOHA DITORE. Objavljen je bil ob otvoritvi Droginega podjetja v Prištini na Kosovem. V prevodu se članek glasi takole:
Slovensko podjetje DROGA d.d. je odprlo svoje predstavništvo na Kosovem
Droge v Prištini sta bila prisotna predsednik gospodarske zbornice g. Ismal Kastrati in g. Ahmet Shala, predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo. Otvoritev Droginega predstavništva sta ocenila kot eno izmed pomembnejših dejanj za kosovsko tržišče.
Droga d.d. je prvo slovensko podjetje, ki bo na kosovskem trgu ponudilo svoje kakovostne izdelke. S tem namenom je Droga d.d. skupaj s trgovskim podjetjem “Bugaj” v Prištini odprla svoje predstavništvo. Ob otvoritvi predstavništva je generalni direktor Droge d.d. dejal, da je kosovski trg potencialni trg za plasiranje Droginih proizvodov; z otvoritvijo predstavništva v Prištini Droga zaokrožuje svojo dejavnost na območju bivše Jugoslavije. Predstavnik podjetja “Bugaj” Xcevat Jusufi je povedal, da bo predstavništvo zaposlovalo 9 ljudi, z otvoritvijo pražarne pa bodo v predstavništvu zaposlili še 25 ljudi.
Ob svečani otvoritvi predstavništva
DROGA
Barcaffe za lepši dan v Prištini ali potujoča reklama na štirih kolesih.
KORISTNI PREDLOGI
DROGINI INOVATORJI LETA 2001
Ob novoletni prireditvi je predsednik uprave, skupaj z vodjo Službe za kakovost, go. Lenarčičevo, že drugič podelil priznanja Droginim najuspešnejšim inovatorjem. Komisija, ki je med koristnimi predlogi preteklega leta izbirala najboljše, je izbrala tri, ki so še posebej izstopali. Dobitnikom priznanj smo seveda že čestitali, več o njih pa lahko preberete na sosednjih straneh.
Ob tej priložnosti bi se rad pomudil predvsem pri vseh tistih, ki s(m)o se lansko leto nenehno srečevali z inovacijami, včasih prostovoljno, včasih pa tudi po sili razmer. Vsi se še dobro spomnimo, da je bilo preteklo leto v Drogi “leto velikih inovacij”. Leto novih objektov, novih tehnologij, novih programov. Skoraj nič ni ostalo na svojem mestu, marsikaj smo gradili čisto od temeljev (in to dobesedno!) in marsikaj pomembnega smo spravili pod streho. Vsak velik tehnološki skok pa sproži plaz malih sprememb, popravkov, izboljšav. Takih, ki ne ostajajo nikjer zapisane in katerih starši so največkrat neznani, brez katerih pa se velika inovacija ne bi nikoli mogla usidrati v svoje novo okolje in zares zaživeti. Ti mali predlogi in pobude marsikdaj ostanejo v senci velikih inovacij, s čemer pa njihov pomen ni prav nič manjši.
Upam si trditi, da je bil tak “mali” inovator v preteklem letu v Drogi čisto vsakdo.
Naj to dokažem s primerom iz kotlovnice v Novi tovarni. Vsak dan smo se srečevali z Omerjem, Nikolo, Josipom in pozneje že Stjepanom. In ni bilo dneva v vsem letu, da ne bi prišli na dan z novo idejo ali predlogom. Kako zaustaviti črpalko, da ne bo tekla v prazno, kam prestaviti lestev, da ne bo ovirala prehoda, kako izkoristiti odpadno vodo za dodatno hlajenje, in še in še. 365 dni - 365 idej! Ali je bilo morda pri vas kaj drugače?
Inovatorji leta 2001 in utemeljitve priznanj
Priznanje za najkoristnejši predlog leta 2001 je prejel Ernest Rebernik iz PC Nova tovarna.
Ernest Rebernik je avtor tehnične rešitve za nadgradnjo linije paštet v Novi tovarni. Polnilni stroj za paštete bo z izvedbo njegovega koristnega predloga omogočal tudi pakiranje jušnega koncentrata. S tem PC Nova tovarna v svoj proizvodni program uvaja juhe v lončkih, čemur je v veliki meri botrovala prav inovativnost in osebna zavzetost g. Rebernika.
Priznanje za najizvirnejši koristni predlog leta 2001 je prejel Aleš Hrvatin iz PC Nova tovarna.
Aleš Hrvatin je avtor koristnega predloga, s katerim je v Novi tovarni omogočeno sprotno polnjenje cele pražene kave v vreče. Gre za predlog, ki je v ideji in v
izvedbi razmeroma preprost, vendar pa učinkovito nadomešča bistveno dražjo rešitev, ki jo je ponudil nemški proizvajalec. Prav preprostost pa je temeljna vrlina najbolj domiselnih in najizvirnejših predlogov.
Priznanje za ekološki koristni predlog leta 2001 je prejel Zoran janoškovič iz PC Zlato polje.
Koristni predlog Zorana Janoško-viča je uvedel spremembo v načinu hlajenja črpalke za ekstrakcijo v proizvodnem centru Zlato polje. Avtor je predlagal izvedbo zaprtega sistema hlajenja, ki ne zahteva uporabe vode iz vodovodnega omrežja. S tem se je poraba vode v Zlatem polju znižala kar za tretjino. Koristni predlog je tako pripomogel k znižanju proizvodnih stroškov, še bolj pomemben pa je njegov prispevek k ohranjanju naravnih virov.
Zato: čestitam vsem Drogovcem -inovatorjem leta 2001!
Peter Fatur	Inovatorjev je bilo v letu 2001 sicer več, trije pa so si prislužili priznanje in nagrado. Z leve -
Slika Tatjana Mihalič	Maruška Lenarčič, vodja službe za kakovost, Ernest Rebernik, inovator, Aleš Hrvatin, ino-
vator, Zoran Janaškovič, inovator, in predsednik uprave Matjaž Čačovič.
KORISTNI PREDLOGI
BRKINSKI PRISPEVEK K OHRANJANJU NARAVNIH VIROV
Na Krasu in v Brkinih v zadnjih letih pomanjkanja vode sicer n^več, a je voda zaradi črpanja iz podtalnice izredno draga in vsak prihranjen litrček nekaj pomeni. Če pa prihraniš vode kar za eno tretjino prejšnje porabe, potem to že pomeni, da tvoj predlog zasluži priznanje kot EKOLOŠKO KORISTNI PREDLOG LETA. Zoran Janoškovič iz PC Zlato polje si ga je prislužil z uvedbo spremembe v načinu hlajenja črpalke za ekstrakcijo. Prejšnji odprt sistem (hlajenje z vodo iz vodovodnega omrežja) je nadomestil z zaprtim sistemom, v katerem ista voda kroži in se ponovno uporablja za hlajenje.
Zoran, koliko časa si že zaposlen v Drogi in na katerem delovnem mestu?
Imam že trideset let delovne dobe, od tega 21 let v Drogi. Začel sem v skladišču, nato pa sem delal v balirnici zelišč, rezalnici zelišč in ekstrakciji. Zaradi manjšega obsega dela v ekstrakciji se zadnja leta spet občasno vračam v rezalnico.
Ste v ekstrakciji izvedli še kakšne druge izboljšave oziroma koristne predloge ali je bil ta tvoj prvi?
Kot koristni predlog smo do sedaj prijavili nekaj manjših in en večji predlog mojega sodelavca, ko smo rešili zmrzovanje na pretočnem ventilu hladilnega stolpa. Seveda pa smo dosti naredili že prej, preden je bil uveden sistem koristnih predlogov.
Ti je kdo pomagal pri izvedbi tega koristnega predloga?
Pri sami izvedbi je sodeloval moj sodelavec iz ekstrakcije Marino Kakovič, pri prijavi predloga pa mi je pomagal tehnolog Peter Metlika.
Za kolikšne prihranke gre pri tvojem predlogu?
Ocenjujem, da je dnevni prihranek vode približno 8 - 9 m3 , kar pomeni tretjino porabe vode v našem proizvodnem centru. Kaj to pomeni cenovno, ne vem, upoštevati pa moramo, da plačamo vodo dvakrat, enkrat na vhodu in enkrat na izhodu kot kanalščino (ki je na Krasu zaradi zgrajene nove čistilne naprave v Sežani, ki jo plačujemo vsi, izredno draga, op.p.).
Kako si prišel do nagrajene zamisli ?
Pravzaprav je v vseh prospektih za črpalke govora o odprtih in zaprtih sistemih hlajenja. Moj poskus tudi ni bil prvi, moji sodelavci iz vzdrževanja so se že prej lotili tega problema, a jih je mučil tlak vode na izhodu iz sistema hlajenja. Črpalka, ki jo hladi voda iz zaprtega sistema hlajenja, zahteva, da je tlak vode 0,5 atmosfere. Zdaj smo s 5 m višinske razlike pri pretoku vode dosegli, da se ustvarja pritisk 0,5 atmosfere. Količina vode, ki je v cisterni, pa je dovolj velika, da se tudi pri celodnevnem obratovanju ekstrakcije voda ne segreje in tako lahko ista voda kroži.
Kolikšni so bili stroški za izvedbo tega sistema hlajenja?
Stroškov pravzaprav ni bilo. Uporabili smo staro obstoječo cisterno in tudi ostali material smo imeli na zalogi.
Se tudi sicer v prostem času ukvarjaš z izboljšavami?
Ja, ves čas kaj delam, predvsem vodne inštalacije.
Kako pa spremljaš razvoj na tem področju - obiskuješ sejme, bereš strokovno literaturo?
Vse, kar potrebujem za svoje delo, izvem od svojega brata, ki je tudi vodoinštalater in dela kot samostojni podjetnik. Z njim dosti sodelujem in mu dosti tudi pomagam pri delu.
Imaš v mislih še kakšno izboljšavo na področju ekstrakcije?
Po tem koristnem predlogu, ki je bil nagrajen, smo že izvedli novega - izdelali smo pasterizator za ekstrakte. Tudi zanj smo uporabili star material in izdelali pasterizator z minimalnimi stroški. Ta predlog še ni bil obravnavan. Poleg tega bi se dalo še marsikaj izboljšati, vse je odvisno od tega, koliko bo ekstrakcija še delala. Prva leta, ko je bila ekstrakcija postavljena, smo imeli dosti več dela, zdaj pa so stroji že stari in nekatere bi bilo potrebno že zamenjati.
Kaj še počenjaš v prostem času ?
Moje največje veselje je lov. Za to porabim ves svoj prosti čas.
Si član kakšne lovske družine? Kakšne akcije izvajate poleg samega lova?
Sem član lovske družine Žabnik-Obrov. V tem času je aktualen lov na prašiče, maja pa začne ostalo. Včasih smo pozimi dosti krmili jelenjad, zdaj pa pravih zim ni več in živali ni potrebno hraniti, saj si hrano najdejo same. Dosti sodelujemo tudi s policijo. Povoženih živali je ogromno in v takih primerih kličejo nas, da živali odstranimo.
To je bil prvi od treh nagrajencev -inovatorjev leta 2001. Ostala dva -Aleš Hrvatin in Ernest Rebernik bosta predstavljena v naslednjih številkah Našega glasu. Ob tej priložnosti želim Ernestu Reberniku tudi čimprejšnje okrevanje - ob pisanju tega prispevka sem izvedela, da je odšel v bolnišnico Valdoltra na operacijo in to je tudi razlog, da ni predstavljen že v tej številki.
Manuela Ferenčlč Meden
DOBRO JE VEDETI POKOJNINSKA REFORMA - NOVOSTI V LETU 2002
Stopili smo že v tretje leto uveljavljanja pokojninske reforme in tudi to, tako kot prejšnji dve, prinaša novosti. Kakšne? Odgovor je preprost: še za odtenek ostrejše pogoje upokojevanja.
SPREMEMBE POGOJ EV ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE
S 1. januarjem 2002 se je starostna meja za upokojitev za ženske zvišala za štiri mesece - potrebna starost 54 let. Prvič pa se v letošnjem letu zvišuje za ženske tudi polna pokojninska doba, in sicer za tri mesece, torej je za upokojitev potrebnih 35 let in tri mesece pokojninske dobe. Pri dopolnjenih 59 letih starosti se bodo lahko upokojile tiste, ki imajo najmanj 20 let pokojninske dobe, za 15 let pokojninske dobe pa bo potrebna starost pri ženskah v tem letu 61 let.
ŽENSKE:
• Starost 54 let in 35 let in 3 mesece pokojninske dobe
• Starost 59 let in najmanj 20 let pokojninske dobe
• Starost 61 let in najmanj 15 let pokojninske dobe
Za moške znaša v letu 2002 polna starost 59 let in 6 mesecev, potrebnih je seveda še 40 let pokojninske dobe. Še vedno pa se lahko moški, ki ima 40 let delovne dobe upokoji brez odbitkov pri starosti 58 let. MOŠKI:
• Starost 59 let in 6 mesecev in 40 let pokojninske dobe
Starostno pokojnino je mogoče v z zakonom posebej navedenih primerih uveljaviti tudi pri nekoliko nižji starosti od tiste, ki je sicer predpisana. Do znižanja starosti lahko pride v naslednjih primerih:
• Znižanje upokojitvene starosti zaradi vzgoje otrok
1. za enega otroka 1 mesec in 15 dni;
2. za dva otroka 3 mesece in 23 dni;
3. za tri otroke 6 mesecev in 23 dni;
4. za vsakega naslednjega otroka pa
se starostna meja lahko zniža še za 3 mesece in 23 dni. Ne glede na število otrok, se starostna meja ne more znižati pod 53 let starosti za žensko in 58 let za moškega.
• Samo ženskam se lahko starost 54 let in tri mesece zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane še preden so dopolnile 18 let starosti. Starost se zniža za en mesec za vsako leto, prebito v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti.
• Manjkajočo pokojninsko dobo je v letu 2002 prvič možno dopolniti tudi z dodano dobo. Ta lahko obsega:
1. leta zaključenega študija;
2. dejanski čas obveznega vojaškega roka;
3. čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.
V letu 2002 se lahko zavarovancu za
izpolnitev pogojev za pridobitev
pravice do starostne pokojnine upošteva en mesec za posamezno leto obdobij, ki se štejejo v dodano dobo.
POZOR! Dodana doba se ne šteje v delovno dobo.
POKOJNINSKA OSNOVA ZA ODMERO POKOJNINE
Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. Višina pokojninske osnove se določi na osnovi plač od leta 1970 dalje. V letu 2002 je osnova za odmero še za odtenek manj ugodna in se izračunava na podlagi plač iz katerihkoli zaporednih najugodnejših dvanajst let zavarovanja.
Ob tem velja poudariti, da zdaj že tretje leto veljavni sistem omogoča, da delavec, ko izpolni oba pogoja za upokojitev, sam odloča, ali se bo upokojil ali pa še naprej delal. Trenutno imamo v družbi tri sodelavce, ki so že izpolnili oba pogoja za upokojitev, pa so se odločili, da bodo delali naprej.
Marjeta Koštomaj - Pokleka
Foto Dragica Mekiš
DOBRO JE VEDETI	KADROVSKE	NOVICE
VKLJUČITEV ZAPOSLENIH V PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Aktivnosti glede vključitve delavcev Droge v projekt Dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja potekajo že od pomladi preteklega leta.
Takrat so strokovne službe pripravile prvo usposabljanje na temo Dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju DPPZ) za predstavnike sveta delavcev, sveta sindikata in strokovne delavce. Namen usposabljanja je bil seznaniti predstavnike zaposlenih o spremembah, ki jih prinaša pokojninska reforma na področju obveznega pokojninskega zavarovanja (obseg pravic se zmanjšuje) in o nujnosti dodatnega varčevanja v času aktivne delovne dobe. Delovna skupina je do konca maja pripravila več možnih variant vključevanja v DPPZ in jih posredovala upravi.
V juniju je uprava posredovala sindikatom družbe in svetu delavcev družbe predlog o uvedbi DPPZ s 1. januarjem 2002. Načeloma je bil predlog o uvedbi DPPZ s strani sveta sindikata in sveta delavcev podprt. Ker pa je to zavarovanje vključeno v predlog nove podjetniške kolektivne pogodbe, ki je v sklepni fazi pogajanj, mora strokovna služba trenutno z nadaljnjimi postopki počakati.
Po podpisu nove podjetniške kolektivne pogodbe bo sledil podpis pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta DPPZ med svetom sindikata in upravo družbe ter sklenitev pogodbe o pristopu k izbranemu Pokojninskemu načrtu ter pridobitev pristopnih izjav zaposlenih.
S 1.1.2002 so stopile v veljavo spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinašajo na področju DPPZ naslednje novosti:
• k pokojninskemu načrtu mora po novem pristopiti vsaj 51% zaposlenih (prej 66%), kar je pogoj za uveljavitev davčnih olajšav tako zaposlenih kot družbe. Minimalna mesečna premija je zvišana na 3.683 SIT, maksimalna pa na 36.830 SIT mesečno, vendar še vedno ne več kot 5,84% bruto plače posameznika;
• posameznik bo lahko varčeval v okviru kolektivnega in individualnega pokojninskega načrta;
• pri uveljavljanju davčnih olajšav ima kolektivno zavarovanje prednost pred individualnim.
Pokojnine iz prvega stebra se od 1.1.2000 postopoma zmanjšujejo. Iz 85% povprečja mesečnih plač 10 najugodnejših let so padle na 72,5% povprečja mesečnih plač 18 zadnjih zaporednih let, kar bo v povprečju pomenilo za okoli 22% manjšo pokojnino.
Uvedba DPPZ pomeni pomembno in dolgoročno pridobitev za zaposlene družbe, ki se je bomo v polni meri začeli zavedati šele ob upokojitvi.
Marjeta Koštomaj-Pokleka
ZAPOSLENOST V DECEMBRU 2001
V matičnem podjetju je bilo na dan 31.12.2001 zaposlenih 606 delavcev, od tega 294 moških in 312 žensk.
Prihodi delavcev:
V decembru smo sprejeli 1 sodelavca za določen čas. Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v decembru prenehalo 41 sodelavcem.
Razlogi prenehanja so bili potek delovnega razmerja za določen čas, sporazumno prenehanje delovnega razmerja ter prenehanje delovnega razmerja zaradi invalidske upokojitve.
Poleg zaposlenosti v matičnem podjetju smo s 1.1.2002 pričeli spremljati tudi zaposlenost v Droginih podjetjih v tujini.
Stanje na dan 1.1.2002 v Droginih podjetjih v tujini:
DROGA d.o.o. BUJE - 27 zaposlenih
DROGA d.o.o. SARAJEVO - 21 zaposlenih
DROGA d.o.o. SKOPJE-15 zaposlenih
DROGA d.o.o. PRIŠTINA-12 zaposlenih
DROGA d.o.o. SOMBOR-14 zaposlenih
DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA- 9 zaposlenih
SANDRI S.p.A. ITALIJA- 30 zaposlenih
AGRO IMPEX DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz - izvoz
SKOPJE- 33 zaposlenih
V JANUARJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
10 - letniki
Dejan MAGAZINOVIČ iz PC Nova tovarna- logistika 20 - letniki
jelka MARIČ iz PC Nova tovarna Željko UJHAZI iz PC Nova tovarna-logistika Alfred MERC iz OE Prodaja- trgovine
30- letniki
Mihajlo NIKOLIČ iz Droga d.o.o. Buje
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU!
IZOBRAŽEVANJE
USPOSABLJANJE- SODELAVCEM PRIJAZNO IN USPEŠNO VODENJE
Mnogi med vami veste, da se na področju izobraževanja oz. usposabljanja dogaja kar precej stvari, čeprav o tem ne poročamo ravno pogosto. Vendar pa smo v decembru zaključili enega pomembnejših ciklov usposabljanj, 0 katerem je potrebno napisati nekaj besed.
Gre za usposabljanje “Sodelavcem prijazno in uspešno vodenje”, ki se ga je udeležilo 16 predstavnikov srednjega proizvodnega manage-menta. Ti sodelavci do sedaj še niso imeli priložnosti za sistematično usposabljanje oz. trening s področja ravnanja z ljudmi pri delu.
Skupaj s svetovalcema podjetja Taktika plus, g. Milanom Terpinom in ga. Katjo Klobučar smo si zastavili cilj preoblikovati kulturo vodenja sodelavcev v smeri večje kakovosti, produktivnosti in izboljšanja klime in zadovoljstva pri delu.
Udeleženci so tako skozi 10 delavnic, ki smo jih organizirali v obdobju maj - december, spoznavali in se praktično usposabljali za različne aspekte vodenja.
V prvem sklopu je bil velik poudarek
namenjen medosebnim odnosom, motivaciji in čustvom na delovnem mestu. Sodelavci so se srečevali z načeli partnerske komunikacije, motivacijskimi orodji in čustvenimi spretnostmi na delovnem mestu. Drugi sklop je bil namenjen predvsem komunikaciji - tako povratnim informacijam kot organizacijskim oblikam komunikacije, tretji in morda najpomembnejši sklop pa obvladovanju sprememb. Udeleženci so “trenirali” reševanje problemov, se spopadli s samo tehnologijo spreminjanja ter skušali obvladovati konfliktne situacije in stres. Rezultati ankete so pokazali, da so bili sodelavci z usposabljanjem zelo zadovoljni, o čemer smo sklepali že pred izvedbo analize, saj smo lahko med odmori pogosto opazovali nji-
hove zadovoljne obraze. K dobri klimi na delavnicah sta veliko prispevala svetovalca, ki sta s humorjem pospremila marsikatero resno temo in jo tako približala sodelavcem.
Skupno druženje z udeleženci smo zaključili 20.decembra 2001, ko sta svetovalca slavnostno podelila certifikate in nam zaželela, da bi vse “natrenirano” tudi uspešno uporabili v praksi.
Naše sodelovanje s podjetjem Taktika plus se bo nadaljevalo tudi letos, saj bomo podobno usposabljanje izvedli tudi s predstavniki nižjega proizvodnega managemen-ta.
Katja Pevc Slika Dragica Meklš
SINDIKAT
AKTUALNA TEMA - POGAJANJA ZA NOVO PKP
Podjetniška kolektivna pogodba je bila podpisana 9.12.1997 z veljavnostjo štirih let. Uprava je v skladu z njenimi določbami odpovedala predmetno pogodbo. Vzrok za to so bile nove razmere. Sindikati Drogge so pooblastili za nova pogajanja Eura Brožiča, sekretarja Obalne sindikalne organizacije, Miro Zličar, predstavnico Območnega sindikata Podravja, in mene, predsednico Sveta sindikatov podjetja.
Prvi delovni sestanek je bil sklican
10.7.2001.	Na njem naj bi član uprave Aleš Škraba prisotne seznanil o novih razmerah. Kakšne so te razmere, nismo zvedeli ne sindikalni zaupniki, ne člani sveta delavcev.
Strokovna služba je bila predstavila predlog uprave za vpeljavo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (DPPZ). Oblikovan je bil dogovor o nadaljnjih aktivnostih DPPZ, in sicer o usklajevanju te tematike s sindikati, predstavitvi zaposlenim, odločanju zaposlenih... Aktivnosti oziroma pogajanja o novi PKP pa naj bi se pričela, ko bo uprava pripravila predlog predmetne pogodbe.
Prvi krog pogajanj je bil 6.11.2001. Uvodoma je pogajalska skupina sindikata predložila članom pogajalske skupine uprave predlog dokumenta Poslovnik o pogajanjih za podjetniško kolektivno pogodbo družbe Droga. Dokument naj bi urejal način in potek dela pogajalskih skupin pogajanjih o spremembah PKP. Uprava je za člane pogajalske skupine imenovala Aleša Škrabo, člana uprave, Marjeto Koštomaj, vodjo kadrovske službe in Andrejo Bercieri, vodjo pravne službe.
Pogajalski skupini obeh partnerjev sta se sestali šestkrat, da bi uskladili predlog nove PKP. Do vključno zadnjega srečanja pogajalskih skupin dne 12.12.2001 je bila usklajena večina odprtih zadev. Najbolj pereče odprto vprašanje je povezano z dodatkom za delovno dobo. Predlog sindikata je 0,75% od
osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, vendar največ do višine 20%, predlog uprave pa višina 0,50% brez omejitve.
Na treh rednih sejah sveta sindikatov podjetja smo obravnavali predlog nove PKP, verificiran s strani uprave, ki pa ga nismo potrdili pri točki Dodatki. Sklenili smo, da verifikacijo izvedemo z zaposlenimi. Sindikalni zaupniki v NT Izola so zaposlene seznanili s predlogoma o dodatku na delovno dobo. Med delavci je predlog zmanjševanja dodatka naletel na veliko nezadovoljstvo in ogorčenost; saj so mnenja, da je nova tovarna zgrajena tudi na njihovem minulem delu. Enak odziv je bil tudi na članskem sestanku v PC SOL
Stališče delavcev je, da zmanjševanje stroškov na račun dodatkov ne bo pripomoglo k zadovoljstvu in kakovostnejšemu delu, ampak je potrebna boljša organiziranost dela, brez zastojev v proizvodnji. Tudi izgovor, da smo s plačami nad pogodbo dejavnosti, ni sprejemljiv. V času sistema stimulativnega nagrajevanja za uspešnost ( DUČ ) je bilo nagrajevanje neučinkovito. Direktor je ta sistem ukinil in vsem zaposlenim se je izhodiščna plača dvignila za 15% nad kolektivno pogodbo dejavnosti.
Za zagotovitev nemotenega izvajanja politike plač v družbi DROGA je uprava družbe sprejela kompromisni predlog nove PKP, ki govori o skupinskem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju in se glasi:
"Da v imenu in za račun delavcev sklene in podpiše z ustrezno ustanovo pogodbo o skupinskem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ter da bo opravljala vse administrativno računovodske posle za vse zaposlene v skladu s podpisano pogodbo. Družba se zavezuje, da bo plačala polovico premije v prvem letu veljavnosti te pogodbe, drugo polovico plačajo zaposleni sami. V letu 2003 naj bi obročno plačali dodatno zdravstveno zavarovanje delavci sami. Družba uveljavlja samo kolektivni popust.
Nezgodno kolektivno zavarovanje ostane tako kot do sedaj.”
Pogajanja za pokojninsko prostovoljno zavarovanje še niso zaključena.
Če sindikat podjetja ne bo sprejel predloga o dodatku na minulo delo, ki ga je pripravila uprava družbe, bo uprava to razumela kot propad pogajanj za sklenitev nove PKP.
To pa posledično pomeni, da nastanejo razmere, ko stara PKP ne velja več, nova PKP pa še ni sklenjena. V tem primeru je za družbo veljavna kolektivna pogodba dejavnosti.
Sindikati Droge smo prepričani, da bosta obe pogajalski skupini - vsem dosedanjim napornim pogajanjem navkljub - zmogli in znali poiskati za obe strani sprejemljivo rešitev.
Alenka Kubik
BORZNI KOMENTAR
JANUARSKO ODPIRANJE DARIL
V zadnjih dnevih decembra je za novoletno darilo posebne vrste poskrbel minister Rop, ko je v Uradnem listu objavil nove Slovenske računovodske standarde, ki začenjajo veljati s 1.1.2002. Ker prinašajo pomembne spremembe glede načina vrednotenja sredstev in obveznosti ter glede načina izkazovanja izida poslovanja (čistega dobička), bo njihova uporaba že z objavo polletnih rezultatov finančnim investitorjem nalila čistega vina, ki naj ne bi bilo preveč grenko - vsaj tako pravijo. Dodatek k temu glavnemu darilu pa je bila tudi sprememba zakona, ki uvaja za depozite do enega leta obrestni nominalizem, kar pomeni, da bo tveganje spremembe (t.j. rasti) inflacije s 1.7.2002 prešlo z ramen poslovnih bank na ramena imetnikov kratkoročnih depozitov.
Kot smo nekoč že zapisali, so glavni motor borznega trgovanja informacije in spremembe. In če sklepamo po dogodkih v prvih dneh leta, se nam pomanjkanja sprememb in informacij v tem letu ni potrebno bati. Do sedaj znane spremembe in informacije pa nam dajejo tudi utemeljeno upanje, da bomo med letom lahko poročali o novih najvišjih vrednostih indeksa SBI, h kateri znajo ponovno pomembno pripomoči delnice obalnega kvarteta, t.j. Luke Koper, Intereurope, Istrabenza in Droge.
Uroš Janževič, finančni analitik PFC Interfin Koper Slika Dragica Mekiš
Svojevrstno ponovoletno darilo pa predstavlja tudi nova zgodovinsko najvišja vrednost indeksa SBI. V petek,
11.1.2002, je namreč indeks dosegel vrednost 2.245,91 točk. Vzrok gre iskati v optimističnem nakupnem razpoloženju investitorjev ter v nadaljevanju vedno bolj norega pivovarskega pokra, ki še kar traja in traja, z vedno novimi zapleti in vedno višjimi cenami. Zadnja cena iz prevzemne ponudbe pivovarne Interbrevv znaša tako 90.000 SIT, rok za sprejem ponudbe pa je bil
17.1.2002. V prvih dneh januarja je tako med prometnejšimi delnicami borznega trga najbolj zrasel tečaj delnic Petrola, ki se postopno poslavljajo od dolgoletne pozabe. Po višini rasti tečajev so delnicam Petrola sledile delnice Intereurope in Luke Koper, ki ju še vedno nosi veter lastništva Banke Koper. Tečaj delnic Droge v prvih januarskih dneh ni sledil pozitivnemu razpoloženju, vendar vsebinskih vzrokov za preplah ni. Nasprotno -delnica Droge še vedno ostaja ena izmed naložbeno najzanimivejših delnic.
	28.12.01	11.1.02	Spr.%
Petrol	23.147	25.167	+8,7%
Intereuropa	3-949	4-253	+7,7%
Luka Koper	3.246	3.407	+5,0%
Krka	28.711	29.723	+3,5%
Lek	44.004	44.685	+1,5%
Istrabenz	4.914	4.986	+1,5%
Droga	42.028	41.765	+0,6%
SBI	1.745*26	2.133,78	+4,4%
MARKETINŠKE AKTIVNOSTI
ftV\rAPIJSKf
\u
Dne 10. januarja 2002 smo izžrebali nagrajence prvega dodatnega žrebanja.
Vikend v apartmaju Gami (za 4 osebe) v Kranjski gori bo preživela gospa Erika Bečaj iz Kopra.
Seznam vseh nagrajencev prvega dodatnega nagradnega žrebanja je objavljen na naših spletnih straneh www.droga.si.
Samo za skuštrane
mtm MARKETINŠKE AKTIVNOSTI
BARCAFFE BAR PARTY - PRILOŽNOST, KI JE NE SMEMO PREZRETI!
Franc Čelhar, vodja BZ Barcaffe, nas je seznanil s promocijskimi aktivnostmi za gostinsko kavo. Gostinsko kavo smo v Drogi d.d. pričeli aktivneje tržiti l.aprila 1997, ko smo uvedli izdelek Barcaffe Bar. Prodajne aktivnosti so spremljale marketinške aktivnosti, ki smo jih dopolnjevali z promocijskimi elementi, kot so svetlobne table in ostali promocijski materiali. Odziv nas je prijetno presenetil. Zaradi odmevnosti dogodkov smo v podjetju po letu dni pričeli razmišljati o svojstvenem načinu promocije, ki bi se razlikoval od promocije konkurenčnih firm.
Barcaffe in glasba se lepo dopolnjujeta.
Odločili smo se za izvedbo nagradne igre v sodelovanju s takrat popularno oddajo Super POP, ki jo je vodil Stojan Auer. Vsebina nagradne igre je temeljila na hitri srečki -podrgni in poglej. Nagradna akcija je potekala deset dni v vseh lokalih, v katerih so ponujali našo kavo. V teh dneh je gost ob kavi Barcaffe prejel srečko, po kateri je podrgnil in takoj ugotovil, ali je kaj zadel. Nagrade so bile različne: ena, tri ali pet kavic, 10 dkg kave, različni kavni aparati in povabilo za sodelovanje v oddaji Super pop, kjer se je udeleženec potegoval za še vrednejše nagrade - potovanja, kavo v količini teže nagrajenca in druge. Odziv na akcijo je bil zelo dober, zato smo jo ponovili že isto leto v jeseni. Oddaje Super pop ni bilo več, zato smo se odločili za oddajo TV Poper. Menili smo, da je vezanost na televizijo smiselna, saj je bila zaradi
dodatne promocije kave Barcaffe Bar med oddajo odmevnost veliko večja.
V dveh letih smo s TV Poper organizirali tri take akcije. V tem času se
je povečala prodaja gostinske kave, povečalo se je število lokalov in posledično tudi število srečk ter udeležencev.
Konec leta 2000 smo na pobudo direktorja prodaje začeli razmišljati o spremembah v promociji gostinske kave. Ravno v tem obdobju je barman Aleš Ogrin, s katerim sodelujemo že vrsto let (na sejmih nam pripravlja okusne kavne koktajle), osvojil naslov svetovnega prvaka. Zavedali smo se, da so kavni koktajli nekaj posebnega, saj jih ne pripravlja vsak. Želeli smo povezati Aleševo mojstrovino in njegov ravnokar pridobljeni naziv z Barca-ffejem. Odločili smo se za izpeljavo partija Barcaffe Bar z nekaj glasbe, humorja in Alešem Ogrinom. K sodelovanju smo povabili Saša Hribarja. Program smo popestrili z nagradnimi vprašanji o kavi Barcaffe in z bogatimi kavnimi nagradami za pravilne odgovore.
Humor in barcaffe ■ oba znata pričarati dobro razpoloženje.
MARKETINŠKE AKTIVNOSTI
Prvi - poskusni Party Barcaffe Bar smo izvedli decembra 2000, po podelitvi nagrad iz prejšnjih promocijskih akcij v okviru oddaje TV Poper. Odzivi so bili pozitivni.
Prvi partiji so bili organizirani pri gostincih v lokalih z dobro lokacijo in primernim prostorom. Odločali smo se tudi za velike ali dolgoletne partnerje, nekaj partijev pa smo organizirali ob otvoritvi novega lokala.
V letu 2001 smo organizirali cca 20 partijev. V organizacijo teh zabavnih srečanj smo vključili tudi nastop na nekaj lokalnih radijskih postajah in lokalni TV, saj smo preko teh medijev poskušali razširiti krog ljubiteljev naše kave.
Dobra izkušnja in priložnost je bila organizacija Partija Barcaffe Bar v termah Banovci. Število obiskoval-
cev je bilo izredno veliko (okrog
1.000), saj so nekateri dogajanja spremljali kar izza ograje kopališč. Ob tem smo pomislili na organizacijo večjega števila nekoliko prilagojenih partijev v termalnih kopališčih (Dolenjske Toplice, Šmarješke toplice, Moravci, Terme Lendava, Radenci in drugod) kjer ponujajo našo kavo.
V času poletja in počitnic lahko na odprtem prostoru dosežemo neprimerno širši avditorij in močan promocijski učinek za Barcaffe. To serijo nameravamo izpeljati letos poleti. Konec oktobra 2001 smo začeli tržiti Barcaffe Bar Prestige in se odločili za enak koncept promocije za partije, ki naj bi bili le nekoliko bolj svečani. V preteklem letu je bil organiziran le eden v termah Olimia (nekdanje Atomske toplice).
Količine prodane gostinske kave se iz leta v leto povečuje. Lani smo prodali več kot 230 t gostinske kave in tudi letošnji plani so višji od predhodnih, kar opravičuje vlaganja. Po raziskavah smo v segmentu gostinstva največji ponudnik gostinske kave v Sloveniji, saj dosegamo skoraj 30% ponudbe. V naslednjih letih nameravamo v ta segment vložiti še več sredstev in našo pozicijo še izboljšati.
Sedanji način promocije bo k temu pripomogel. Številni lastniki lokalov so nad našimi partiji prijetno presenečeni, saj je program po meri okusa večine ljudi (za vsakogar nekaj).
Majda Vlačič Slike Vinko Preželj
INTRANET
INTRANET-DA ALI NE?
Po dveh mesecih poskusne uvedbe intraneta ste vsi tisti, ki ste imeli dostop do testne verzije intraneta, v decembru prejeli “anketo o zadovoljstvu z intranetom”. Čas za oddajo izpolnjene ankete je potekel 10. januarja letos. Žal, anketa ni imela velikega odziva, saj je v oddelek tržnih raziskav od vseh razdeljenih anket prispelo le 10 % izpolnjenih. Upamo, da to ni odraz nenaklonjenosti do sodobnega načina internega komuniciranja.
Sicer pa bo raziskava razkrila vaša mnenja. Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki glasila.
Ne glede na vaš odziv pri izpolnjevanju anket in rezultate raziskave, smo v uredništvu glasila opravili prijetno nalogo - izžrebali smo nagrajence oz. 20 številk kuponov.
Bombažno majico prejmejo imetniki kuponov z naslednjimi številkami: 14, 24, 84, 91, 113, 146, 160, 183, 201, 225, 261, 295, 318, 327, 333, 376, 402, 424, 451, 479.
Srečni dobitniki lahko nagrado prevzamete v Droginem vzorčnem skladišču pri ge. Mariji Mekiš. S seboj prinesite dokazno gradivo - kupon.
Majda Vlačič Slika In podnapis Dragica Meklš
Pogled z okna starega Argovega oddelka juh na izolsko marino.
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
HIGIENA KOT OSNOVA ZA USPEŠNO VPELJAVO HACCP
Se še spomnite zgodbe iz ene od lanskih številk Našega glasu? Pripovedovala je o miški, ki je iskala sirček, pa našla koruzo in nov topel dom? Današnji članek bo pojasnil, zakaj je bila to le izmišljena zgodba in zakaj take miške ne boste srečali na naših hodnikih.
Prevzem evropskega pravnega reda na področju higiene in varovanja zdravja potrošnikov prinaša velike spremembe ter nove zahteve predvsem pri nadzoru v živilski industriji, to je na področju, ki smo ga do sedaj pogosteje imenovali kontrola kakovosti. Pravila, ki trenutno veljajo zgolj za izvoznike na enotni trg Evropske unije, bodo prav kmalu - do konca letošnjega leta - postala obvezna za vse proizvajalce v Sloveniji. Zaključuje se namreč prehodno obdobje, ki ga je naša država določila za prevzem evropskega pravnega reda na tem področju.
Katere so najpomembnejše novosti? Dosedanja zakonodaja ni tako izrazito izpostavljala odgovornosti podjetja za nadzor nad zdravstveno ustreznostjo živil, saj je ta nadzor izvajala javna inšpekcijska služba. Sedaj pa vso odgovornost za nadzor higienske in zdravstvene ustreznosti živil nosi proizvajalec.
f
tsr
Mačkon: “Ni mi sicer čisto jasno, zakaj moram oprati nož, ki se bo pri rezanju spet umazal, ampak rekli so, da je tako prav...”
Za zagotavljanje higienske neoporečnosti in doseganje zahtev o varovanju zdravja potrošnikov moramo v proizvodnih obratih vzpostaviti sistem HACCP ter z njim povezan protokol notranjega nadzora. Težišče se premika od nadzora končnih izdelkov na nadzor vseh faz proizvodnega procesa. Neposredna in stalna prisotnost državnih inšpekcijskih organov v proizvodnji bo po dokončni vzpostavitvi harmo-niziranega sistema nadzora bistveno manjša. Proizvajalci moramo sami sistematično izvajati zahtevne postopke kontrole in voditi natančno evidenco, kar omogoča sledljivost in morebiten umik izdelka v primeru dvoma o ustreznosti.
Ti cilji zahtevajo v vseh živilskih podjetjih celovite spremembe v delovanju, dodatna investicijska vlaganja, izdelavo protokolov nadzora ter predvsem usposobitev odgovornih kadrov in vseh zaposlenih v podjetju. Spremembe se dogajajo tudi širše: pridelovalci, proizvajalci in trgovci se tesneje povezujejo in izmenjujejo informacije. V takšnih koordiniranih verigah je lažje izpolnjevati higienske zahteve in varovanje zdravja potrošnikov.
V Drogi na vseh proizvodnih programih sistem nadzora kakovosti že dobro leto prilagajamo novim zahtevam. Povsem jasno je, da se prava pot do ciljev lahko začne samo pri uvajanju in vzdrževanju ustreznih higienskih pogojev v proizvodne procese. Higiena je osnova, na kateri lahko začnemo graditi zahtevnejše cilje, kot so HACCP, sledljivost in 100% varen izdelek.
Za nami je leto investicij, ki so že same po sebi ponudile boljše higienske pogoje. V teh pogojih pa moramo delo nadgrajevati. Higiena pomeni, da z vsemi potrebnimi ukrepi, ki jih izvajamo med proizvodnjo, skladiščenjem in prodajo izdelka, zagotavljamo varnost izdelka in varnost potrošnika. Ukrepom za zagotavljanje higiene pravimo kar osnovni program, v njem pa obravnavamo dejavnike tveganj, kot so osebje, surovine, prostori, oprema in metode dela. Delavci, ki rokujejo z živili, so eden najpomembnejših potencialnih de-
javnikov okužbe. Le pravilno usposobljeno in obveščeno osebje v proizvodnji lahko prepreči okužbo izdelkov. Upoštevati stroge higienske predpise v proizvodnji pa istočasno pomeni tudi, da sami sebe kot potrošnika zaščitimo pred nevarnim živilom.
Čistoča v proizvodnji se odraža v čistoči in varnosti naših izdelkov.
Miškolin: “Čudni so ti ljudje! Ves svet so že zasvinjali, zaradi enega samega odprtega smetnjaka pa ženejo tako reč!"
Upoštevamo ustrezne zahteve za osebno higieno, poleg tega pa se držimo predpisov o nošenju delovne obleke, ki mora biti vedno ustrezno čista in nameščena po navodilih. Ker so roke še vedno naše najpomembnejše delovno orodje, je zelo pomembno, da se držimo pravil o pravilnem umivanju rok. Za delavce so navodila nameščena v vseh garderobah in v proizvodnji. V proizvodnjo ne nosimo nobenih osebnih predmetov, prav tako ne nakita. Za shranjevanje nujnih delovnih pripomočkov se uporabljajo ustrezno zaščiteni žepi na delovni obleki.
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
Enako stroga pravila kot za osebje tovarne veljajo tudi za vse obiskovalce v proizvodnji.
Eno izmed osnovnih higienskih pravil v proizvodnji je ločevanje čistega in nečistega dela proizvodnje. Pri pretoku od surovin do izdelka vedno upoštevamo načelo pretoka naprej, kar pomeni, da nečiste surovine nikoli ne pridejo v stik z obdelanimi in čistimi izdelki. Vse to dosežemo, če se dosledno držimo navodil za delo.
Oprema v proizvodnji je pravilno nameščena, čista in vzdrževana. Ničesar ne postavljamo neposredno na tla, za pribor uredimo priročne košare ali mize. Upoštevamo navodila za čiščenje pribora. Posebno pozorno ravnamo z aditivi. Z njimi rokuje samo za to usposobljeno osebje, količine pa so natančno nadzorovane in beležene. Pozorni smo na urejenost košev za smeti. Ti morajo biti označeni, čisti, z zaprtim pokrovom.
Izdelek se izdeluje v okolju (tla, stene,...), ki mora biti popolnoma čisto in urejeno. Zelo pomembna je tudi urejenost širše okolice tovarne.
Pometena dvorišča, pokošene trate, urejena odlagališča odpadkov na obiskovalca naredijo prvi, pogosto odločili vtis. Samo urejena tovarna namreč zagotavlja tudi varne izdelke.
Tudi pisarna naj bo urejen delovni prostor. Osebne stvari sodijo v garderobne omarice, hrana samo v prostore, namenjene malici. Zastarelo dokumentacijo redno odnašamo v arhiv.
Skladišče v živilski industriji je varno pred škodljivci in insekti, ob vsakem trenutku mora biti čisto in urejeno. Vir onesnaženj izdelka so lahko tudi razni tujki, ki se znajdejo v surovinah. Da bi to preprečili, se v skladiščih izogibamo uporabi lesa in kartona, pazimo, kam odlagamo vrvice in odpadno embalažo, morebitne poškodbe embalaže pa takoj ustrezno odpravimo. Za odstranjevanje insektov v živilih se pogosto uporabljajo škodljivi strupi. Z enostavnimi ukrepi, z rednim čiščenjem in skrbnim nadzorom lahko preprečimo vnos in razmnoževanje teh onesnaževalcev ter tako opustimo uporabo strupov. Naša
hrana bo s tem postala bolj varna. Čistila sodijo v posebne omarice. S čiščenjem preprečujemo, da bi se mikroorganizmi razmnoževali. Tam, kjer se vnosu škodljivih mikroorganizmov ne moremo izogniti, jih moramo s pravilnimi postopki čiščenja odstranjevati. S pravilnim čiščenjem proizvodnje preprečujemo okužbe s hrano in s tem rešujemo človeška življenja.
HACCP lahko uspešno zgradimo šele potem, ko bodo v proizvodnji osvojena osnovna načela dobre proizvodne prakse. Za podjetje in njegov ugled je izvajanje teh predpisov v praksi bistvenega pomena. Naj za konec ponovim: podjetje je odgovorno za to, da proizvaja varne in zdravstveno ustrezne izdelke. Okužen ali onesnažen, nezdrav izdelek lahko povzroči poškodbo ali bolezen z bolj ali manj resnimi posledicami. Vsekakor pa je lahko tak “slab glas” za podjetje zelo škodljiv. Zavarujmo naše izdelke in naše delo - naj bo higiena v proizvodnji naš pomemben in stalen cilj.
Nataša Gladovlč
c.Prejšnji mesec je umrla moja mama.
Iskreno se zahvaljujem cDcROQI d.d. za podarjene sveče in izraze sožalja.
jje posebej se zahvaljujem najbližjim sodelavcem za tople besede tolažbe.
Iskrena hvala vsem! ({Marija {Miličevič-jj iška
Foto Jadran Rusjan
SVET DELAVCEV SVET DELAVCEV TEČE DRUGI KROG
Ko smo srečno preživeli “ta nori december”, se vračamo v naš vsakdanjik kot bi prejšnjega meseca sploh nikoli ne bilo... Navsezadnje je tako tudi prav. Prav pa je tudi, da vas seznanimo s kratkim pregledom dela in s tematiko naših sej v letu 2001. Za kaj smo se trudili, kako smo ali nismo opravičevali vaše zaupanje, ki ste nam ga izkazali na volitvah, spomladi leta 1999. Mandat SD traja štiri leta, kar pomeni, da bodo redne volitve za SD spomladi leta 2003.
Svet delavcev je v letu 2001 zasedal osemkrat (8) in sicer na rednih sejah. Izrednih zasedanj ni bilo. Morebiti kdo misli, da prejemamo člani SD za svoje delo denarno nagrado ali plačilo za sejnine. Pa ni tako. Vsi člani SD opravljamo svojo, mnogokrat zelo obremenjujočo funkcijo brez denarnih stimulacij.
V letu 2001 smo največ sej in časa posvetili SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST. 0 sistemu stimulativnega nagrajevanja in napredovanja na delovnem mestu smo razpravljali štirikrat, največkrat je bil vroča tema korekcijski faktor. SD je tudi že nekajkrat opozoril upravo, da mora biti korekcijski faktor pregleden, preverljiv in zaposlenim razumljiv. Zal pa se dogaja, da je faktor najnižji ravno takrat, ko delamo “s polno paro”, torej tudi ob sobotah, ob nočnem delu itd..
O tej zadevi smo junija 2001 upravi podali vrsto predlogov za spremembo. Predlogi niso bili sprejeti. Uprava nam je posredovala nekatere manjše posege v ta sistem, ki pa jih SD ni mogel sprejeti ravno zaradi tega, kar je zapisano v prejšnjem odstavku.
Pri obravnavi sistema napredovanja na delovnem mestu je SD upravo kar nekajkrat opozoril, da mora vsak zaposleni prejeti izvod osebne ocene. Slednje ima
zakonsko podlago; je pa tudi edini način, da se zaposleni, kadar meni, da je prizadet pri ocenjevanju, lahko pritoži. Edino na ta način bomo uspeli zgraditi kvaliteten sistem ocenjevanja zaposlenih. Moramo namreč upoštevati dejstvo, da tudi vodje, ki ocenjujejo svoje podrejene, potrebujejo čas in izkušnje za pravilno in pošteno ocenjevanje dela podrejenih sodelavcev.
Rezultate poslovanja smo obravnavali dvakrat, tako kot določa zakon o sodelovanju SD z upravo. SD je želel biti seznanjen s tromesečnim rezultatom poslovanja, vendar se uprava doslej s tem ni strinjala.
Seznanjeni smo bili tudi z Letnim poslovnim načrtom za leto 2002 in ocenili, da je plan zelo ambiciozen.
Svet delavcev je takrat tudi predlagal upravi, naj se tehnično-razvojni sektor organizacijsko prenese neposredno pod pristojnosti uprave. Menimo namreč, da bodo pristojnosti TRS v bodoče presegle meje nove tovarne v Izoli in segale tudi v ostale družbe v skupini DROGA d. d.. Kot smo v NAŠEM GLASU že prebirali, se slednje že dogaja z ISO- standardi oziroma s sistemom kakovosti dela.
O programih razreševanja presežnih delavcev je SD v lanskem letu razpravljal
kar štirikrat, pri čemer je bil eden od obsežnejših programov na naših mizah, predvsem pa na naši vesti - že od oktobra 2000. SD je v tem primeru vztrajal pri nasprotovanju programu in kasneje se je pokazalo, da je bil program res preobsežen oz. ni upošteval vseh novonastalih proizvodno - poslovnih razmer ob preselitvi na novo lokacijo.
Svet delavcev je kar trikrat uvrstil na dnevni red še eno zelo aktualno zadevo, dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. To nam je kar močno poznano, saj smo državljani Slovenije bili neštetokrat natančno obveščeni, da se moramo (predvsem mlajši) sami dodatno zavarovati, oziroma varčevati za stare dni, saj bodo pokojnine bistveno nižje, kot so današnje. DPPZ je v teku in dobro bi bilo, da si zaposleni vzamete nekaj časa ter se pričnete pripravljati na odločitev za DPPZ. Svet delavcev je v prejšnjem letu po selitvi v novo tovarno, večkrat obravnaval nove pogoje dela, ki niso bili povsod idealni. Vsem nam je jasno, da smo doživeli velike spremembe in da je potreben - tudi - čas, da se nanje navadimo.
Seznanili smo se tudi s poročilom o varstvu pri delu, o inovativni dejavnosti, o počitnikovanju, o odsotnosti z dela zaradi bolezni. Slednja se v DROGI zmanjšuje, kar je sicer zelo dobro.
V preteklem letu se je SD seznanil tudi z rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati so pokazali višjo stopnjo zadovoljstva, kot jo ocenjuje SD, pokazali pa so tudi, da je prisotno nezadovoljstvo. Slednje je najbolj pereče na relaciji nadrejeni - podrejeni.
Večkrat smo se seznanili tudi z razmerami v PC SOL, katerim smo v predpreteklem letu posvetili precej časa. Skladno s SPN 2001-05 (strateški poslovni načrt) tam zaposleni upajo, da se bo zanje stanje uredilo in umirilo. Vse, kar si želijo, je delo, korekten odnos in plačilo za delo. Trdno smo prepričani, da bo medsebojno spoštovanje med vsemi člani kolektiva obrodilo nadaljne pozitivne poslovne rezultate družbe. Novo leto pa bomo po vseh močeh uporabili tudi za bolj konstruktivno, korektno in ustvarjalno sodelovanje na vseh ravneh, tudi z upravo.
/k
Člani sveta delavcev in član uprave Aleš Škraba smo imeli zadnjo sejo v letu 2002 v močno novoletno obarvanem vzdušju; posnetek je nastal pred Hotelom Marko v Portorožu.
Predsednica SD Dragica MEKIš
INFORMATIKA
= = NFORMATIKA
Pozdravljeni v prilogi Informatikal
Januarska priloga bo posvečena predvsem rastočemu trgu mobilnih naprav.
Obravnavali bomo naslednje teme:
1. Primerjava mobilnih naprav, ki jih uporabljamo v podjetju
2. Triki pri uporabi orodij Microsoft
MOBILNE NAPRAVE
V podjetju smo se po razmisleku (beri testiranju različnih mobilnih naprav) odločili, da bomo poleg prenosnih računalnikov (“lap-topov”) uporabljali praviloma le tri tipe dlančnikov - mobilnih naprav :
• Compaq IPAQ
• Palm 1x1505
• Nokia Communicator 9210
Omenjeno trojico mobilnih naprav bomo poskušali v spodnjih vrsticah malce klasificirati predvsem po izkoristku možnosti, ki jih lahko znotraj podjetja ponudimo:
a)	Compaq IPAQ
1
\
Osnovne karakteristike so :
• tanek in lahek design
• procesor Intel 206 MHz RISC
• pomnilnik 32 MB SDRAM, 16 MB
• Flash ROM
• barvni zaslon LCD TFT, občutljiv na dotik,res.: 240x320, št. barv 4096
• komunikacija infrared IrDA Baterija 95omAh Lithium Polymer (do 10 ur)
• programska oprema:MS Pocket PC, Pocket Word, Pocket Excel, Voice recorder, Pocket Internet Explorer...
• MP3 predvajalnik
• možnost nadgradnje z različnimi dodatki
Mobilna naprava Compaq IPAQ se je pri nas izkazala z naslednjimi prednostmi oz. slabostmi:
1. Sinhronizacija z interno pošto Lotus Notes	(pošta, koledar, adresar, naloge...):
• možna z uporabo dodatnega programa
• počasna in problematična sinhronizacija
• možno je sihronizirati tudi pripete dokumente
2.Dostop do internega omrežja :
• potrebno je dokupiti kartični telefon Nokia Card Phone 2.0
• potrebno je dokupiti razširitveni modul za kartice PCMCIA
• delo preko IPAQ-a je prijetno, ker ima ( v primerjavi z ostalimi mobilnimi napravami) relativno velik zaslon
3. Uporaba terminalskega načina dela (okolja Citrix):
• možna, če smo prej vzpostavili komunikacijo
• možna vzpostavitev komunikacije preko mobilnega omrežja oz. preko internega (LAN ) omrežja.
4. Shranjevanje količine podatkov, avtonomija delovanja:
• možno je shranjevati različne tipe dokumentov (Word, Excel,..), ki jih sam shrani v drugi obliki, da zasedejo manj prostora
• v osnovni konfiguraciji ima velik diskovni prostor (za dlančnike)
• pri normalni uporabi baterija traja zadovoljivo dolgo
5. Podprtost delovanja z različnimi programi ( programsko opremo ) ; tudi na internetu
Povzetek:
Pocket PC je zelo uporaben izdelek. Z njim je možno imeti pri sebi vse informacije, potrebne v današnjem tempu življenja v poslovnem svetu. Povezava lahko poteka preko IR na mobilnem telefonu.
Izdelek priporočamo vsem, ki opravljajo veliko dela izven svoje pisarne.
b)	Palm msos
Osnovne karakteristike so:
• tanek in lahek design ( barvni ekran)
• pomnilnik 8 MB z možnostjo razširitve
• možnost razširitve Palma z veliko
• o coMPna o (§)
Z™"	pocket	pc
today
D Owncf: Mttkne Ayel
—] Mntlna wlth Comp*q MJtHtev ®vent
E) No unMd mesMges No rnent mKuges
[t] 4 Attlve t«k»
INFORMATIKA
5. Podprtost delovanja z različnimi programi (programsko opremo):
programi so pisani predvsem za njegovo sinhronizacijo.
6. Prednost pred ostalimi konkurenti
• teža ter veličina mobilne naprave
• trajanje baterije
• zelo dobro ohranjuje naloge, informacije
Povzetek:
Palm 01505 ni namenjen uporabi v mobilnem omrežju, njegova primarna oz. osnovna funkcija je možnost zapisovanja, shranjevanja podatkov, zapiskov, navodil.
Toplo ga priporočamo vsem, ki iščejo zamenjavo za klasično beležko in branje pošte.
c)	Nokia Communicator 9210
Osnovne karakteristike so :
Tehnični podatki
• frekvenca delovanja: GMS 900/ 1800 omrežja
• teža:244 g čas pripravljenosti: do 230 ur
Zaslon
• barvni zaslon z visoko ločljivostjo (4096 barv)
Operacijski sistem
• EPOC
Glavne značilnosti
• dostop do interneta - WWW in WAP,
• E-pošta,
• SMS,
• Fax,
• pisarniške aplikacije vključno z Microsoft Wordom, Excelom, Povverpointom,
• koledar;
• Video Player,
• ura,
• igre
1. Sinhronizacija z interno pošto
Lotus Notes (pošta, koledar,
adresar, naloge ..) :
• vgrajena
• možno sihronizirati pripete dokumente
2. Dostop do internega omrežja
• nokia 9210 je dejansko telefon z vgrajenim dlančnikom. Povezava z omrežjem je lahko vzpostavljena bodisi preko serijskega porta oz. preko mobilnega omrežja ( Mobitel, SiMobil, Vega,..)
3. Uporaba terminalskega načina dela (okolja Citrix)
• zaradi enkratne oblike Nokie je delo s Citrixom lahko ..
4. Shranjevanje količine podatkov,
avtonomija delovanja
• ima relativno majhen pomnilnik, kar pa rešuje s shranjevanjem dokumentov na osebni oz. prenosni računalnik
• baterija je zelo vzdržljiva
5. Prednost pred ostalimi konkurenti:
• vgrajeni telefon omogoča uporabo za telefoniranje oz. shranjevanje informacij
• slabost je v tem, da to ni pravi telefon ( prevelik ), hkrati pa ni pravi dlančnik ( premalo izkoriščen ekran, možnost razširitve zelo slaba)
• množico dodatnih elementov (pomnilne kartice, tipkovnica,...) možnost USB, Infrared komunikacija
• vgrajeni Office produkti ter ostali Palm utility
l.Sinhronizacija z interno pošto Lotus Notes (pošta, koledar, adresar, naloge ..):
• možna z uporabo dodatnega programa
• ni možno sihronizirati pripetih dokumentov
• problemi s prenosom dokumentov, večjih od 8 MB.
2. Dostop do internega omrežja :
• možna ( cenovno ovrednotena ) le preko sinhronizacije z računalnikom oz. prenosnim računalnikom
3. Uporaba terminalskega načina dela ( okolja Citrix ) je zelo problematična, še ni bila uporabljena.
4. Shranjevanje količine podatkov, avtonomija delovanja:
• palm 111505 služi predvsem kot elektronski zapisnik zaznamkov, informacij, naslovov ter nalog
• zaradi narave dela ima omejeno količino pomnilnika
• baterija traja zelo dolgo ( cca 15 do 20 dni pri normalni uporabi).
Pomnilnik in procesor
• 3 2-bit ARM9 RISC procesor
Povezava s PC-jem
• IdDA, Ir-TranP, kabel (DLR-2L)
Povzetek:
Nokia 9210 je predvsem telefon, ki omogoča tudi shranjevanje dokumentov (Word dokumenti, pošta,..).
INFORMATIKA
Problem uporabe je v tem, da je v primerjavi s konkurenco zelo velik in predvsem težek.
Nokio 9210 priporočamo tistim, ki potrebujejo dosegljivost podatkov od kjerkoli, hkrati pa lahko z aparatom tudi telefonirajo, saj združuje obe funkciji mobilnosti.
TRIKI PRI UPORABI MICROSOFT ORODIJ Izdelava tabele v Wordu s presledki - skritimi črtami
Ko v Wordu gradimo tabelo, se ta vedno izriše s pripravljenimi črtami. Te črte lahko kasneje tudi izklopimo, če jih ne potrebujemo ali nam kvarijo izgled izdelka. Izklopimo lahko črte v celi tabeli, ali samo na določenem delu. Vse je odvisno od označitve. Izklop črt izvedemo s pomočjo hitrega gumba za delo z obrobami, kjer izberemo možnost
Brez obrobe. Pri zahtevnejšem oblikovanju ali skrivanju črt si pomagamo z ukazom Oblika / Obrobe in senčenje. V oknu, ki se odpre, izklopimo posamezne črte ali pa že obstoječim črtam določimo novo obliko. Pri izdelavi tabele, ki je sestavljena iz več enot, je smiselno med posamezne dele vriniti prazne vrstice. Na mestu vrivanja vrstico označimo in med hitrimi gumbi izberemo Vstavi vrstice. Višina nove vrstice se določi z ukazom Tabela / Lastnosti tabele / Vrstica. Sedaj samo še skrijemo črte z ukazom Oblika / Obrobe in senčenje. Tabelo lahko razdelimo v več delov tudi z ukazom Tabela / Razdeli tabelo
Označevanje velikih blokov besedila
Označevanje velikih blokov besedila z miško je sitno, ker nam označene
vrstice pobegnejo čez rob ekrana takoj, ko se z miško dotaknemo spodnjega robu ekrana.
Če želimo označiti blok besedila, ki bo segal čez več dolžin ekrana (npr. več strani besedila), si lahko pomagamo s tipko SHIFT. Kazalec postavimo na začetek bloka, nato se z drsnikom ob desnem robu ekrana premaknemo na mesto, kjer vidimo konec bloka, stisnemo tipko SHIFT in z miško kliknemo na ekranu na mestu, kjer se bo blok končal.
Če se nam pri določitvi konca malo zatrese roka in kliknemo vrstico višje ali nižje, lahko to popravimo. Ponovno stisnemo tipko SHIFT in z miško kliknemo na mestu, kjer želimo konec bloka.
Vaši Informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmlna Leon Makovec
1*4*4»
□ I# G JI [& S1, ft <? «■>'□	11	1“* ■ S) ? MiPrtd«
   ............................. . n.  ..................—...............................................
miOlJSi
Kit
:=
4	i	Ti	i	i	O	i	i
{ftefa* | Otato* ifrirt | liKpnti I
sta*
	n »*
D Q		(□ *•
D 1	[H" **
	[ffl"
	!□ -
tMt
«irto m iMstvritov rctor
rj
■jv*
zl
“3
J
Srti*
p*!*
ZJ jJjJ J Ni
3
ut
F
Fcta8qrof«i»nttco |	...
V redi | M«
J
9tr«k 1 Odi l
1/1 N* 2.*un Vrt 2	«6	1
(£f
PROSTI ČAS
HOBI, KI PREVZAME TELO IN DUŠO
Drogini proizvajalci vin so se v lanskem decembru ponovno pomerili v kakovosti svojih izdelkov. Decembrsko ocenjevanje je bilo 14. po vrsti. Prvo ocenjevanje vin je bilo organizirano leta 1986, ko so delavci v bivšem obratu Začimba ugotovili, da je med njimi veliko vinogradnikov in da bo težko ugotoviti, čigav izdelek je res dober, saj je vsak o svojem menil najboljše. Zato so organizirali ocenjevanje vin in k sodelovanju povabili pravega strokovnjaka - enologa oz. izkušenega poklicnega kletarja. Od takrat naprej je ocenjevanje vin “Droginih vinogradnikov" postalo letna praksa.
Za prva ocenjevanja je bilo prijavljeno veliko vzorcev, Anonimnost je bila zagotovljena. Za doslednost v saj je bilo navdušenje proizvajalcev nad potrditvijo last- pokušanju (točenju) vzorcev pa je poskrbela sodelavka nega truda in kakovosti posameznega izdelka veliko. Ida Selič Lesjak.
Toda strokovnjaki niso bili pristranski, pa tudi sentimentalni ne. Dobra vina so pohvalili, niso pa varčevali s kritiko tam, kjer je bila potrebna. Kritika pa ni bila zlonamerna, saj so ji sledili številni nasveti za pravilno kletarjenje, katere je pridelovalec vina lahko uporabil ob naslednji letini.
Kljub temu so se mnogi odločili, da ne bodo sodelovali pri naslednjih ocenjevanjih. Zato se je število vzorcev v naslednjih letih zmanjšalo. V nasprotju s tem pa se je kvaliteta vin povečala, saj so nekateri videli v ocenjevanju izziv in možnost za napredovanje na področju pridelave žlahtne kapljice.
Naloga je izredno resna, kar potrjujeta Brunov zaskrbljeni pogled in Idina zatopljenost v opravilo.
Komisija je ugotovila, da so bela vina v povprečju kakovostnejša od črnih.
Kot vsako leto je tudi letošnjo organizacijo ocenjevanja vodil dolgoletni Drogin delavec Bruno Gei. Komisija je bila sestavljena iz štirih članov (Marino Špeh, Josip Kraljevič, Aljoša Muženič in Bojan Valentinčič) in vodje (Darko Erhatič, glavni kletar v koprski kleti). Vina je ocenjevala le v dveh kategorijah: bela vina in črna vina. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 27 vzorcev, 16 belih vin in 11 črnih. Ocenjevanje je bilo izvedeno zelo korektno, vzorci so bili v enakih steklenicah in oštevilčeni.
Komisija je v kategoriji belega vina najbolje ocenila (na lestvici od 12 do 18):
1. mesto: vino Emila Lovriča (17,90 točk),
2. mesto: vino Marina Špeha (17,88 točk),
3. mesto: vino Vojka Mraka (17,34 točk).
V kategoriji črnega vina je bilo najbolje ocenjeno vino:
1. mesto: vinoVirgilia Abramiča (17,90),
2. mesto: vino josipa Kraljeviča (17,56,)
3. mesto: refošk Aljoše Muženiča (17,30).
Vinogradnikom čestitamo, komisiji pa nekoliko zavidamo, ker njenih ugotovitev ne moremo preveriti.
Tekst in slika: Majda Vlačič
NOVICE IZ PC GOSAD
Že od zadnjih decembrskih dni lanskega leta nas Štajerce v GOSADU zjutraj v svoj objem sprejema sibirska zima, ki si privošči tudi do - 20°C!
Res se podnevi prikaže sonce z željo, da nas nekoliko pogreje, a res je tudi čas za zimo in temu se moramo prilagoditi. Sicer pa so jutra kljub mrazu tudi lepa, skoraj romantična...
VSEGA DOVOLJ IN PREVEC
Glasba je zvabila na ples, še preden se je večerja zares končala.
Predelava vrtnin se je zaključila predzadnji teden decembra in tako so z delom zaključili tudi sodelavci, ki so v GOSADU delali za določen čas. Vsi ostali pa smo si privoščili daljše božično-novoletne počitnice, saj v profitnem centru stroji niso brneli od 2i.decembra do 7. januarja.
V prejšnjem NG smo vam predstavili mladeniča Mateja Šeka. Matej je v decembru uspešno opravil pripravniški izpit, za kar mu iskreno čestitamo. Naši sodelavci, vzdrževalci, so bogatejši za znanje iz HACCP; v decembru je to izobraževanje vodila gospa Marjetka Geč.
Zadovoljni so lahko tudi naši vodje enot, ki so zadnje čase večkrat potovali v Izolo na izobraževanje. Če si priznamo ali ne - vsako novo znanje je bogastvo, ki prej ali slej pride prav...
Tik pred božičem je prišla pošta z darili za naše najmlajše, ki pa jih je vsako leto manj.
Tako je bilo v GOSADU vsega dovolj in preveč, a najlepše je prišlo 22. decembra, ko smo se sodelavci zbrali na novoletnem srečanju. Veselo lahko zapišemo, da nas je bilo res veliko. Nekateri naši sodelavci namreč ta večer nikakor niso mogli ostati doma, čeprav so sprva nameravali prav to.
Vzdušje je bilo enkratno. Takrat smo bili kot ena družina, čeprav se tu pa tam na delu tudi skregamo. Tiste, ki na novoletnem srečanju ni bilo, smo gotovo pogrešali, a tega ne znamo pokazati. Takšni pač smo ljudje. Pa ne le v GOSADU. Se strinjate?
Da je bil večer še bolj pester, je poskrbel sneg, tako da je preneka-tera dama drsela po snegu v salonarjih. Vsi pa smo srečno prispeli na svoje domove v zgodnjih jutranjih urah, nekateri so celo iz previdnosti počakali do jutra - da so se ceste nekoliko pogrele.
Tekst In slike Danica KRAJNC
Potlej pa skupaj in veselo okoli miz, saj le enkrat se poslavljamo od leta 2001.
DEDEK MRAZ VSAKDO NEKA) ZNA
Zima nas je letos obiskala, kot se za ta letni čas pač spodobi. Dočakali in lepo smo preživeli tudi božične in novoletne praznike. Ko bomo prebirali tele vrstice, bo življenjski ritem že daleč od novoletnega vzdušja, polnega napetega pričakovanja, veselih uric in lepih želja.
Klovni so se naveličali zabavati ljudi. Srčno si želijo delati nekaj drugega in si izbirajo nov poklic.
V DROGO je 23. decembra prišel dobri, stari dedek Mraz. Nekateri so spraševali, če pride rdeči ali beli mož? Drugi so odgovarjali, da je vseeno, da le pride, tretji pa je menil, da bi enkrat že lahko prišla tudi oba skupaj....
No, prišel je dedek Mraz, kot smo povedali. Ampak, prebrisani mož je najprej poslal štiri klovne. Klovne, porečete, in zakaj? Berite naprej! Štirje klovni so se svojega vsakodnevnega dela naveličali in se odločili, da začnejo delati kaj drugega. Prvi klovn se je odločil, da bo delal v knjižnici, saj tam prebirajo lepe knjige in še zaspijo lahko zraven. Drugi klovn si je zaželel biti kuhar, saj se v kuhinji kuha in ješ vse, kar si zaželiš.Tretji klovn se je odločil, da gre v bolnišnico in tam dela vse, kar dela zdravnik - saj se samo sprehaja v beli halji po dolgih hodnikih ... Četrti klovn pa pojde v hotel in postane sobarica. Sobe so lepe, svetle in čiste in tam bo spal, kolikor se mu bo zljubilo...
Po nekaj dneh se klovni zopet zberejo in drug drugemu pripovedujejo, kako je bilo.
“V knjižnici je polno prahu, otroci prineso nazaj raztrgane knjige, pa
jih moraš neprestano lepiti... joj, jaz ne bom delal v knjižnici”, je odločil prvi klovn.
“V kuhinji sem kuhal in kuhal dobre jedi, potem pa so vse drugi pojedli. Ne bom več kuhar!” je pribil drugi klovn.
“V bolnišnici sem že na hodniku srečal strica na nosilih, tekla mu je kri, stokal je od bolečin, peljal sem ga na operacijo in tam, joj, tam je toliko čudnih reči - ne, jaz ne bom zdravnik”.
“V hotelu je toliko sob, postelj, kopalnic - vse je razmetano, vse sem moral pospraviti, tako zelo sem se utrudil, ne, jaz ne bom sobarica!” Tako so o svojih izkušnjah pripovedovali klovni malim in velikim otrokom. Končno so le sprejeli odločitev, da bodo še naprej klovni, ker so pač hodili v šolo za klovne, ker so se tega dela učili - in vsakdo naj dela, kar se je učil, saj to najbolje zna.
&
V
T
Vsakdo nekaj zna ■ predvsem to, kar se je učil v šoli, zato je pomembno, v katero šolo hodijo otroci.
DEDEK MRAZ
Vsi tile junaki so naši! Kdo jih spozna? Bolj ali manj napeto spremljajo gibe klovnov, imajo pa tudi druge skrbi. Le kdaj se bo prikazal dedek Mraz, o katerem poslušamo že nekaj dni?
Dedek Mraz je darila najprej podelil najmlajšim, a kdo ve, če je to bilo najbolj pametno. Naš mali junak, Franko Frumen, bi najraje zbežal...
Potem se je le prikazal dedek Mraz...
Čelharjev Maks pa je dedku Mrazu povedal tudi take, da je dobri, stari mož kar obmolknil...
DEDEK MRAZ
Karin Javornik je bila prva deklica, ki si je dedku upala zelo na glas povedati pesmico. Bravo, Karin!
Tale gasilska je iz ZLATEGA POLJ A. Ve liki in mali, vsi lepi. Pohvalimo jih, ker se vsako leto vsi skupaj slikajo za spomin.
Spominska slika najbolj vztrajnih iz skupnih služb, drugi so se z darilom hitro razbežali.
In še tale gasilska: njihovi starši delajo v novi tovarni, skladišču soli, solinah!
Tekst In slike Dragica Meklš
NAŠA SREČANJA
KRIVA JE BURJA!
Burja, ki je kot za stavo brila tistega večera, ko smo bili drogovci povabljeni na novoletno družabno srečanje v Grand Hotel Emona na Bernardinu, je verjetno prihrumela z daljnega severa.
Trije mladci - Marko, Tomo in Matej - so prišli “v roke” Igorju. Sledila je zahtevna veščina..
O tradicionalni degustaciji vin lahko preberete na prejšnjih straneh NG. Svečana podelitev priznanja pa je bila na srečanju.
Na sliki vidimo direktorja PC nova tovarna Roberta Ferka, ki je nadaljevanju tradicije iz bivše Začimbe dal zeleno luč tudi v novi tovarni, kar priča o njegovem širokem posluhu za zaposlene in njih pripadnosti istrski zemlji, kjer vsak pravi Istran goji vinsko trto - torej, Robert Ferko izroča priznanje enemu od nagrajencev za črno vino -Aljoši Muženiču, med njima pa seveda z mikrofonom v roki - Igor Malalan
Kljub mrazu smo preživeli še eno naših veselih srečanj, ki pa ni bilo takšno kot ponavadi. Udeležba je bila namreč bolj skromna kot kdajkoli prej. Generalni direktor, gospod Matjaž Čačovič, je to obžaloval in dejal:”Verjetno je kriva burja ali pa je kaj drugega... Upam, da ni tisto drugo”.
V kratkem nagovoru je generalni direktor povedal, da smo bili v letu, ki se izteka, uspešni, in se zahvalil vsem zaposlenim. Največji uspeh je seveda izgradnja in pričetek dela v novi tovarni, v prvih mesecih leta 2001.
Potem ko je direktor vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom
zaželel vesele praznike, lepih daril in zdravja v novem letu, je osebno čestital in izročil nagrade trem najbolj uspešnim inovatorjem -Alešu Hrvatinu, Ernestu Reberniku in Zoranu Janaškoviču.
Kaj so o družabnem srečanju povedali nekateri naključno vprašani?
BAZILIKA BANOVEC:
Na dan Droginih fešt sem zelo nerada doma, če le morem, se srečanj udeležim. Lepo je posedeti in se poveseliti z znanci, kar sodelavci prav gotovo smo.
Zabavni program je bil pester, lačni in žejni nismo bili - in že to je dovolj za drugačen, lep večer. Če je posvečen zaključku leta, ki se izteka, pa še posebej.
MELANIJA KUČEK:
Rada grem na Drogine fešte, vedno so nekaj posebnega. Malalanu se nasmeješ, četudi nočeš, Emil Šmid je bil zelo originalen v predstavi, ki
Marko je zdržal in dobil nagrado...
nam jo je pripravil. V živo smo se srečali s prleškim človekom, njegovimi zgodami in nezgodami. Zakaj ni bilo več sodelavcev na srečanju? Razlogi so verjetno različni.
NAŠA SREČANJA
)
Potem je mikrofon prevzel Emil Šmid. Slišali smo pravo prleško gučanje, zvedeli kakšne zgode in nezgode treba preživeti...
DANICA KRAJNC:
Danica, edina udeleženka iz PC GOSAD, je povedala: “Lepo druženje, ljudi očitno manj, kot je bilo pričakovano, a tudi to se zgodi. Organizacija zabavnega večera, hrana in pijača - vse je bilo odlično. Pripominjam le, da je bila glasba bolj za naše najmlajše sodelavce, manj pa za večino udeležencev. A vseeno je bilo zelo veselo, in ni mi žal za 300 prevoženih kilometrov!”
SOKA GREGOROVIČ:
Najprej se je gromko zasmejala, potem pa dejala: “Upam, da ni bila zadnja, ta naša fešta....!”. Potem pa se je Soka zresnila in dodala: ”Zelo mi je žal za vse tiste, ki bi sicer radi prišli, a so bili zaradi dela in plačila bolj žalostni kot veseli, in jim zaradi tega ni bilo do družabnega, veselega srečanja. Seveda mi je žal tudi za vse tiste, ki bi radi prišli, pa so morali delati. A tudi to se zgodi, delo je prvo, kar drogovci dobro vemo!”
In sedaj vam ponujamo še kratko fotoreportažo o utrinkih z našega novoletnega srečanja.
Tekst Dragica Mekiš Slike Dragica Mekiš in Tatjana Mihalič
“Na zdravje, na srečo, na vse lepo in dobro!"
Nič manj vesela ni bila druščina iz ZLATEGA POLJA!
Bučen aplavz je tokrat požel prav naš Emil. Če bi za to njegovo veščino prej vedeli...
NAŠA SREČANJA
Že drugo leto zapored se nam na novoletni fešti pridružijo bivši sodelavci - upokojenci s svojimi prijateljicami...
Na mladih svet stoji, tudi DROGA ! A ne le mladi - Asja, Aljoša in Jana - so naši naj-naj!
Lepa dekleta so od vsepovsod ■ skratka, naše!
logistike, saldakontov, prodaje -
In ni konca lepih deklet - one so iz fizikalno-kemijskega laboratorija: Nataša Gladovič, Damjana Ukmar, Krisztina Doltar in Nives Čadež
Ogledamo si zabavni program, si kaj povemo, zaplešemo -sodelavci smo najboljši prijatelji...., se strinjate?
In končno - množica veselih sodelavcev na plesišču, tam okoli 2. ure..
NAMIG ZA IZLET
Kubed (po domače Čubed), v čigar kamnitih nedrih so usnule pradavne bajke. V ozadju Kraški rob in Slavnik.
NAMIG ZA IZLET
(Slovenska Istra
jjlovenska Istra: od movraških Dvorov grem ob jjočergi v Tjcbed, do cRjžane, z očmi objamem £vet oAnton, Dekane in vzpnem se tja do čmikalskih borov.
<£\(ad (jabrovico, Ospom, iz Tinjana zrem mimo Tppra, jjmarij, do cRpkave, pogledam v Tprte, Tjkavče, ‘Planjave, v dMdrezige in Truske pa s '•Pomjana.
ljudje so tu, ki dolga so stoletja za kruh in za besedo se borili, preganjani, prezirani trpini.
Jim tujec trnja trosil je, ne cvetja: kot skale trdni niso se uklonili, veliki v svoji bolečini.
(aA/ojz Tpcijančic)
Tako je zapel o Istri domači pesnik Alojz Kocijančič - začetnik in utemeljitelj slovenske poezije v naši Istri, doma iz Kubeda. Kocijančičevo pisanje je veren, avtentičen izraz, pričevanje človeka, duhovnika, rodoljuba in pesnika, iz katerega žari vseprežemajoča ljubezen do
človeka in Istre. Konec lanskega leta, ob 10-letnici njegove smrti, je izšel ponatis Šavrinskih pesmi, ki vam jih toplo priporočam za branje.
Spoznajmo našo Istro tudi mi, da jo bomo začutili in jo imeli še raje. Najlepše jo doživimo po mnogih
pešpoteh. Te poti so nekdaj uporabljali Istrani v vsakdanjem življenju, zdaj pa služijo le še za raziskovanje tega prelepega koščka naše dežele. V Našem glasu smo jih nekaj že predstavili. V novembrski številki pa sem obljubila še opis krožne poti na Lačno s Hrastovelj preko Kubeda.
Parkiramo na koncu vasi Hrastovlje, poznani po taboru z romansko cerkvijo sv. Trojice iz 12. do 13. stoletja, ki je med najstarejšimi v Istri in v notranjosti v celoti poslikana s freskami (15.stoletje, avtor Janez s Kastva). V starem vaškem jedru so ohranjeni značilni primeri istrskega stavbarstva.
S parkirišča nas dobro označena pot pelje mimo gostilne Švab. Po 200 m zavijemo levo po kolovozu, le-ta se kmalu spremeni v stezo, ki se zlagoma vzpenja najprej po flišnem žlebu, nato pa v apnenčasto melišče z značilno mediteransko vegetacijo (črni gaber, ruj, špargljL.v sončnem
Do pomladi ni več daleč. Iz gmajn in pobočij bodo privreli sokovi zemlje in se nam razodeli v veselih barvah.
NAMIG ZA IZLET
in toplem času je tu tudi veliko kač). Za tem nas steza pelje skozi gost in visok borov gozd, čez kamnito ogrado in že smo na vrhu Lačne (452111), križišča planinskih poti z vpisno skrinjico. Vsega skupaj je ura zmerne hoje.
Na Lačno pripelje tudi pot iz Gračišča (opisana v lanski novembrski številki). Mi pa nadaljujemo proti zahodu skozi gozd do flišnih skladov (hoje 30 do 45 minut) in Kubeda.
Kubed (ljudsko Čubed, 262m), vas stisnjena ob vznožju apnenčaste skale, griča Grad, na katerem dominira zvonik(prvotno stolp) kubejske cerkve sv. Martina, zgrajene leta 1860. Od tu je prelep razgled na Kubejsko vato z vinogradi in njivami, ter na pobočje Lačne.
Pogled se nam odpira tudi na Tinjan, Kraški rob, Slavnik in Kojnik, ob jasnem vremenu celo na Julijce.
Kubejci so znani po narodni zavednosti. Že davnega leta 1870 je bil tu velik ljudski tabor, edini v tem delu slovenskih dežel. O tem priča spominska plošča na stolpu. Na taboru so prebujeni istrski Slovenci zahtevali zedinjeno Slovenijo, slovenski jezik na sodiščih, slovensko srednjo šolo v koprskem okraju in pravično davčno politiko.
Po ogledu Kubeda nadaljujemo hojo po glavni cesti, ki gre iz Buzeta za Rižano do prvega desnega ovinka (približno 300m), kjer se desno odcepi kolovoz, ki nas pripelje nazaj v Hrastovlje v dobri uri. Kolovoz vodi navzdol preko potočka, nato pa se rahlo vzpenja med zapuščenimi nji-
vami. Pozor: pot ni markirana, a je dobro vidna in shojena, ker jo uporabljajo tudi kolesarji in ljubitelji jahanja.
Za celotno krožno pot porabimo tri ure hoje, všteti niso postanki (ti so odvini od vsakega posameznika). Pot je primerna za vse letne čase, razen poletja, ker je takrat prevroče. Ne glede na čas nam vedno ponuja veliko užitkov in veselja.
Priporočam, da se spoznate še z drugimi potmi, opisanimi v planinskem vodniku Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije leta 1997 in je bil predstavljen tudi v Našem glasu.
Tekst In slika Maruška Lenarčič
Lačna, odeta v pozlato jesenskih oblačil, nas molče pouči, da se v iskanju lepote ni treba podati na kraj sveta..
MIMOGREDE
NA PREDVEČER SLOVENSKEGA PRAZNIKA
Že stari Rimljani so dejali, da pesnik ne moreš postati ampak se moraš pesnik roditi. Kot normalni smrtniki prinesejo s seboj na svet barvo oči in obliko nosu, tako pesnik prinese nerazložljivo željo, da bi raje pesnil kot pa delal kaj otipljivega. Toda ker v kulturi nekega naroda pesnik ne sme manjkati, mu ljudje odpustijo hladen odnos do dela in sprejemjo njegovo razlago, da je pesnikovanje poslanstvo in kot tako vredno vsega spoštovanja.
Šalo na stran in povejmo, da ima večina dobrih in znanih pesnikov tudi dobre poklice in da v pretek-
losti ni bilo dosti drugače. Tako je tudi prav, saj se umetnost, odmaknjena od življenja, od dogajanj in ljudi, ki s svojim delom nekaj ustvarijo, ne more dotakniti človeških src. In če ji to ne uspe, potem ni nič vredna. V začetku februarja praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Tesno je povezan z našim največjim pesnikom in narodnim buditeljem, ki je bil kmečkega rodu in je zato njegova beseda čista in neizumet-ničena. Študij in pravniški poklic sta ga naučila spoznavati ljudi, zato je v njegovih delih človeška toplina. Ljubezen do dekleta in ljubezen do
naroda je spletel v nesmrtne stihe, ki so spodbujali k ustvarjanju mlajši rod slovenskih piscev in pesnikov. Brez Franceta Prešerna si ne moremo zamisliti ne narodnega prebujenja ne kulturnega nivoja slovenske književnosti. V teh dneh, ko se bliža njegov in naš praznik, mu izkažimo hvaležnost in zbrano prečitajmo kakšno njegovo delo. Pri tem se zazrimo v njegov in v naš čas; morda se bomo domislili stare resnice, da se svet sicer spreminja, človeško srce pa ostaja zmeraj isto.
S.P.
ZA KRATEK ČAS
NAGRADNA UGANKA
Bralcem Našega glasu tudi tokrat ponujamo nagradno uganko. Na fotografiji vidimo nanizane okraske - servirne sladkorčke.
Vprašanje se glasi:
• kdaj smo v AR6U pakirali te sladkorčke (dovolj je približna letnica) in
• kdo je oseba na fotografiji?
Odgovor pošljite na:
Uredniški odbor NG, DROGA d.
d., Industrijska 21, 6310 IZOLA (ali po interni pošti: Uredniški odbor NG, upravna stavba).
Tisti, ki mu bo žreb naklonjen, prejme lepo, praktično nagrado.
Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d. d., Industrijska 21, 6310 Izola, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1200 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju.
Rešitev nagradne uganke KDO ŽELI V KINO iz prejšnje številke
Vprašanje št. 1 - A : bos, 2 - B : hipovitaminoza, 3 - C : človeška.
Prejeli smo 32 odgovorov in vsi so bili pravilni!
Žreb je odločil, da nagrado - vstopnice za kinopredstave v Avditoriju prejmejo:
3 vstopnice - MILENA STANOJEVIČ, Ukmarjeva 2, Lucija - Portorož
3 vstopnice - MILAN HOJNIK, Drevored 1. maja št. 5, Izola 3 vstopnice - TANJA DAPA, Senčna pot 5, Portorož
Vstopnice za kinopredstave bodo nagrajenci prejeli po pošti, vsem ostalim pa več sreče prihodnjič.
Uredništvo NAŠ GLAS
črnega pravega čaja z aromo . Zelo osvežilen napitek noto sveže limone lahko ali hladen, samostojen mleka. Zelo je primeren za žejo v vročih dneh, nekaj kockami ledu.
KRIŽANKA
d
i
Očr
Ed-
=||
Ifc
25;
cdS
3
S
h
au
Bir
*txi
£
3S
23SS
3tr
[9S
sag
II
s£g
si
S
?~ŽS
-=»» slgg
- a
>
:gc
aEc
3*3
‘^1
3i=3§
''SS
5°s
©
©
< 1-:
Z >M
O <C < >M
?3
Hi
CD SE 22 2SS
>
cd=]
QCQ
=sa
g
a
d. " 'Šf'
p5
=ges
REŠITVE KRIŽANKE ŠT. 12, december 2001
Vodoravno: KOROTIN, EDO, OMORIKA, PES, LUG, PARNIK, ELA, KALAN, SREČNO NOVO LE(TO), VRAT, ANAM, GOT, TERČEK, KROMAT, GO, IKTUS, SKOT, ENI, PO, ŠEMPAS, ANKARAN, INA, LR, SEKS, AMARO, KOLABORACIJA, IBAR, AMBROŽIČ, PAS, NADA
Geslo: VESEL BOŽIČ - SREČNO NOVO LETO
Število prispelih rešitev: 38. Tričlansko komisijo so sestavljale: Majda Vlačič, Slavica Lozej in Mateja Beržan. 1. nagrado - 5.000 SIT prejme ANICA IN BOjAN SAMSA PC Zlato Polje; 2. nagrado 4000 SIT prejme LOJZKA ŠAjlNA, Sentna pot, 6320 Portorož; 3. nagrado 3000 SIT prejme JURIJ REBOL, Obala 119,6320 Portorož. Nagrajencem Čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (PC Nova tovarna, vzorCno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 11. februarja, na naslov: Droga d.d., Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 1”.