# Ugotovitve, stališča, pobude in sklepi sekcijske razprave                           h
O drobnem gospodarstvu v občini
9. januarja 1989 je Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Po/je orgar.izirala, razpravo o razvoju drobncga gospodarstva v ob-čini, na katero so bili povabljeni predstavniki Obrtnega združenja Ljubljana Moste-Polje, predstavniki Izvršnega sveta skupščine ob-čine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane, Medočbinske gospo-darske zbornice, individualni poslovodni organi nekaterih organiza-cij združenega dela, ki so tretirane kot družbeni sektor drobnega gospodarstva. Sekcijo je vodil mag. Janko Arah, sekretar Gospodar-ske zbornice Slovenije.
Udeleženci sekcijske razprave so sprejeli naslednje ugotovitve, stališča, pobude in sklepe:
1.
Eden izmed temeljnih ciljev •-/.prave o razvoju drobnega go->podarstva je bil predvsem v iska-nju tistih vzvodov v občini, ki !ahkc> prispevajo k večjemu raz-mahu drobnega gospodarstva v našem okolju.
2
V lanskem letu je bilo sprejetih vrsta pomembnih zakonov, ki imajo neposredne vplive na po-dročie drobnega gospodarstva, in sicer: Obrtni zakon, Zakon o dav-kih občanov in Zakon o podjetjih. Vendar pa velja ugoiovki, da tudi sedanja ureditev omenjenega po-dročja s pravnega vidika ni eko-
nomsko spodbudna za delovanje človeka v smislu podjetništva. Doklcr pa občanu ne bomo omo-gočili, da bi lahko invesiiral svoja sredstva v gospodarstvo in pri lem imel ugodnejšc ekonomske učinke kot v primeru, da sredstva veže v banki, se seveda podjetni-ške spodbude občanov lahko uresničujejo le v omejenem ob-segu. To pa se odraža tako v sta-nju na področju drobnega gospo-darsiva, kakor tudi gospodarstva v celoti.
Zakon o podjetjih je sicer na-ravnan v smeri, da bi prinašal veljavo delu in kapitalu, prinašal enakopraven položaj privatnega in družbenega podjetja. V zakonu je dana možnost za ustanovitev zasebnih podjetij, ki bodo v istem
položaju kot družbena podjctja.
Če daje upanje na boljše Zakon o podjetjih, pa je predlog Zakona o delovnih razmerjih še vedno na-ravnan po Zakonu o združenem delu, tako da sc lahko zgodi, da bosta dva temeljna zakona nekon-sistentna v namerah po razmahu podjetništva.
3.
Na zvezni ravni je še vedno močno prisotna težnja po poeno-tenju davčnega sistema in davčne polilike. Res je sicer, da je pove-čana kvota dovoljenega uvoza os-novnih sredstev in repromateri-ala, vendar pa to še zdaleč ni tisto, kar smo v Sloveniji želeli, in sicer popolno liberalizacijo uvoza. To pa kaže, kako težko v Jugoslaviji presegamo določene ideološke ba-riere na tem področju.
4.
Na ravni republike lahko ugo-tovimo, da je bila Slovenija po vojni relativen voditelj na po-diočju obrti glede zakonodaje, vendar pa te prednosii danes nima več. Temeljni cilj, ki bi ga
(nadaljevanje na 2. strani)
O drobnem gospodarstvu v občini
(nadaljevanje s 1. strani)
morali v naši republiki zasledo-vati, je - vse je dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano. Teniu cilju sicer sledi Obrtni zakon, vendar pa se še vedno oslanja na nekatera izhodišča Zakona o združenem delu, ki so bila že novelirana. Zato velja podpreti prizadevanja Gospodarske zbornice Slovenije za spremembe Obrtnega zakona v smeri kratkega in jedrnatega predpisa, ki bo sledil glavnim izhodiščem Zakona o podjetjih. V priprave na spremembe pa mo-ramo vključiti bolj kot dosedaj poznavalce drobnega gospodar-stva, ne le teoretike, temveč tudi tiste, ki to področje družbenega življenja živijo (predstavnike Obrtnega združenja, komiteja za družbenoekonomske odnose, ko-miteja za družbene prihodkej. Predvsem pa bi morali v republiki doreči davčno politiko, ki bi bila stabilna in stimulativna.
5.
Tako na republiški kot tudi na zvezni ravni kljub pozitivjiim po-skusom še vedno obstaja veliko sistemskih blokad za večji razmah drobnega gospodarstva (nekonsi-stentna zakonodaja, neodločen spopad z ideološkimi barierami, strah pred bogatenjem ljudi, ipd.).
6.
Občinskih instrumentov za raz-mah drobnega gospodarstva ni veliko, tudi ob dejstvu, da velike
organizacije združenega dela ne čutijo potrebe po investiranju v manjše produkcijske enote. Očitno pa je, da jih ekonomska nuja v to še ne sili. Zatorej je vsaka akcija v smeri tega spodbu-janja obsojena na propad, če ne zaživi ekonomska potreba. Reši-tev za nova vlaganja v drobno go-spodarstvo pa tudi ni v Skladu za razvoj drobnega gospodarstva. Med drugim so vprašaljivi viri, kajti po predlogu naj bi vzeli del sredstev tudi obrtnikom, lociral pa jih bo nekdo drug. Gre za neko umetno tvorbo in administrativno prerazporejanje že tako majhnih sredstev. Ustvariti bi morali po-goje, da bi bilo stimulirano do-datno vlaganje ne glede na to, ali vlaga zasebnik ali pa družbena or-ganizacija.
7.
Glede na to, da Obrtni zakon še vedno predpisuje občinske odloke o urejanju nekaterih vprašanj s področja obrti, bi ga morali kon-cipirati tako, da bo kratek in bo v bisivu sledil lemu, da je dovo-Ijeno vse, kar ni prepovedano.
Zelo pomemben je tudi odnos upravnih delavcev do ljudi, ki vlagajo zahtevke za izdajo obrtnih dovoljenj. Predvsem moramo še naprej strmeti k temu, da po-stopke za izdajanje dovoljenj skrajšamo na najmanjšo možno mero.
Poiskati bi morali tudi vse tiste prostore, ki spadajo v družbeno
premoženje in ki so primerni za dejavnost in jih oddati pod ugod-nimi pogoji, v kolikor so intere-senti pripravljeni vlagati v dejav-nost, oziroma stimulirati tudi z davčno politiko usianavljanje vseh oblik modernih obratoval-nic.
8.
V  okviru delegatskega sistema bi morali večkrat v okviru sku-pine    delegatov    za    republiško skupščino poudariti  zahtevo po znižanju  davčnih  in  prispevnih stopenj v državi glede na preve-like dajatve za infrastrukturo tako družbenega sektorja kot tudi za-sebnikov.
9.
V  okviru Obrtnega združenja pa   tudi   občinskega   Izvršnega sveta lahko več naredimo na po-dročju seznanjanja Ijudi z novimi predpisi   (ustanavljanje   mešanih družb,  zadrug  ipd.).   Kajti,  če bodo ljudje vedeli za nove oblike, se bodo zanje tudi lažje odločali.
10.
Občinski komite za družbene prihodke naj preuči tudi pobudo za ustanovitev ene uprave za družbene prihodke v mestu Ljub-ljana z vsemi pozitivnimi in nega-tivnimi posledicami. K omtnjeni pobudi pa naj da svoje mnenje tudi občinsko obrmo združenje. To pobudo pa moramo upoštevati pri spremembah statutov občin in mesta.
BREDA PAPEŽ