v Stn,Na plačana v gotovini c leto X|||. s,ev. 205 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-47 1 .... . _ , . o p r * v E i 25-6? u. 28-47 l Maribor, petek 8. septembre 1939 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3, tel. 280 1 • , r s" POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 1 NAROČNINA NA MESEC I Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, j dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din 1 Cena din 1— j Vojna na vseh frontah ^otopljenih več angleških trgovskih ladij in ^ nemška !°dmornica - Na francoski fronti nadaljevanje topniške ga ognja - Nemci dovažajo čete v ozadje Sieg-Hedove črte - Na Poljskem nemški uspehi in razvrščanje Poljakov v obrambni črti ^ftci prodirajo dalje na Poljsko FniHCOSki Mpdd 119 Si6flfri6fl0V0 ČftO ^7. o- sept. Nemško poveljstvo Vn“8B nadaljuje prodiranje v Polj-'n nezadržno. Motorizirane So,: na81Jeo bližajo Varšavi, ka- ^ v 1 mrzlično utrjujejo. Včeraj so %r ce.te vključile v svoj vojni plen s,f%jc Zr,lenih bojiščih 90 topov, mnogo !%j j. ?nJov in drugega orožja. Dve rj> se j6V,izl*‘ sta popolnoma uničeni. Re-%aCjj j® malo število pripadnikov teh 0\ ^ Uničena je bila tudi kolona tan-%HraZk.ropliena br^ada konjenice. !'a.sCraišnSe8a dneva so nemška le-rjvih h * z ostalim orožjem zbila na tla S (,&^°*lskih letal. Obenem so po-aive ^ardirala Poljske prometne industrijske in vojaške ob- ' V*fala C« rt! v! S "i?*3. so z napadi tudi utrjeval-i, rW' v ' Varšave. Pri napadu na to ze*ezniške postaje so razdeja-h^^^nl kolodvor, ki je v pla- se je včeraj po dolgem odporu vdala, ker je nemška artilerija popolnoma zbila vse obrambne naprave in je Poljakom tudi zmanjkalo hrane in vode. Operacije se na vseh odsekih vzhodne fronte nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu in tempu. Polj* ske čete se dalje umikajo. BERLIN, 8. sept. VVesterplatte je včeraj padla. Nemški motorizirani oddelki so 20 do 30 milj oddaljeni od Varšave. BERLIN, 8. sept. DNB. Nemške čete so zavzele mesto Rawa Mazowiecka. Zasedanje poznanjske province, ki so jo Poljaki brez boja prepustili, gre normalnim potom. Nemške čete so zasedle Vongo-vice in Obornik ter Košmin. BERLIN, 8. sept. Slovaško poveljstvo javlja, da so slovaške čete na vrhovih Tatre z uspehom napadle Poljake, Poljska letala, ki so poizkušala leteti nad slovaškimi kraji, so bila prisiljena k umiku. PARIZ, 8. sept. Po poročilih z zahodnega bojišča se nadaljujejo še vedno na vsej francosko-nemškj fronti srditi topniški boji, ki prehajajo od časa do časa tudi v pehotne napade. Francoske čete so popolnoma osvojile vse ozemlje, ki leži med obema utrjenima črtama. Pod silnim ognjem francoskega topništva se je četam posrečilo predreti tik do Siegfrie-dove linije, kjer so se večinoma že utrdile in dobile težko topništvo. To topništvo je deloma že v akciji in obstreljuje vse ozemlje za nemško Siegfriedovo črto, tako da onemogoča vsako premikanje nemških čet in dovažanje municije in hrane na postojanke. Na severu meje je v teku velika bitka, ki postaja zelo važna, vendar podrobnosti o poteku še niso znane. Nemci z vso naglico odvažajo civilno prebivalstvo iz zahodnih pokrajin. Z vzhodne fronte dovažajo naglo nove čete na zahodno. Tudi letalstvo se udele- žuje bojev na vsej fronti in beleži uspehe. PARIZ, 8. sept. United Press. Napredovanje francoskih čet se giblje v smeri Saarbriickna. Te čete imajo izhodišče v Nancyju in Metzu. Nemci odgovarjajo z ognjem samo po potrebi. Težko topništvo obstreljuje brez prestanka nemške položaje. LONDON, 8. sept. Reuter. Nemci so evakuirali popolnoma teritorij v ozadju Siegfriedove črte. Dovažajo čete na zahodno fronto. PARIZ, 8. sept. Francosko vojno poročilo od včeraj ponoči pravi, da se Nemci na fronti med Reno in Mozelo utrjujejo. Opaža se tudi ,da »o Nemci pripeljali nove čete iz notranjosti. PARIZ, 8. sept. Sedmo vojno poročilo pravi, da vlada na obeh frontah velika živahnost. Jievanje poljskega strateškega umika m ^ sept- Poljsko poročilo pra-ni s.trateški umik poljskih čet lij »j ostojanke v popolnem redu. ' Vero?a*10(*u >e sovražnik red- Do^iisJf 0v‘ral in dosegel nekaj lo-Vi Dor * Sedanii umik nikakor ne ij»z’ ^aiti Poljsko vrhovno po-»ik?' da od VSe8a začetka brL T? rae] ne b0 11 iNkh,, ’ ker s° strateško skraj- fi^to iHf' Pravi Poljski odpor bo Ij/Ji bo ®. , na novi, skrajšani bojni Aa a , te“ala zahodno od Varšave. •( jn ,a 16 bHa že prej skrbno pri-•‘oikvfm so zbrane tudi glav-vojske. Tekom včerajšnje- računalo mogoče z feplj ga dneva so poljska letala z uspehom zadržala sovražnikovo prodiranje na severozahodu, da so tako krila reorganizacijo poljskih kopnenih sil. Pri tem so razbila nekaj nemških motoriziranih kolon In zbila več letal. LONDON, 8. sept. »Times« pišejo, da je Varšava kot ustvarjena za ofenzivno obrambo. Istočasno pa morajo seveda Francozi in Angleži razbremeniti Poljake. Razbremenitev naj bi bila v'poizkusih predora skozi Siegfriedovo črto. LONDON, 9. sept. Reuter. Poljski vojaški komunike pravi, da so nemška letala včeraj osemkrat napadla Varšavo ter metala tudi propagandne letake. Prvi letalski boji nad Anglijo LONDON, 8. septembra. Prvi letalski boj nad Anglijo se je bil včeraj v okolici Southenda, nad katerim se je pojavila es-kadrila 20 nemških uombnikov. Okoli njih je nastala toča granat, s katerimi so jih obsule angleške protiletalske baterije. Nekatere granate so eksplodirale v neposredni bližini nemških letal. Kmalu nato so se dvignila v zrak tudi angleška letala in napadla nemška. Tako je bil nemški napad na Anglijo odbit, še preden so nemška letala dosegla angleško kopnino in zato niso mogla odvreči niti ene same bombe. RIM, 8. septembra. Agencija Stefani po roča iz Londona, da je bilo pri včerajšnjem poizkusu nemškega letalskega napada na Anglijo sestreljeno eno nemško letalo. ROMUNIJA PROTI VZNEMIRJANJU BUKAREŠTA, 8. sept. Policija je zaprla večje število širilcev alarmantnih vesti. anje ladij se nadaljuje J uradno poročilo — Danska ribiška ladja zadela na mi Nemške ladje v španskih lukah — Po potopitvi »Athenie" Vi® Klasi*' Sinočnje vojno po-5,..NaIla‘ri?0b-enll» večjih pomorskih na nemške podmornice ®nem primeru je bil Nemške pod-s tudi več na-francoske ladje. S* Padi jhiejo. niC(a.lbrže s° medtpZitiiVen- 1,,CII,S hNai"9 a«8leSkm zvršile tudi fra»eosk___________ tn ! tona) n? z.Rube: parnik »jpos-Pafnik pnik. >>RoVal Sceptre« Kl,’ toda n‘ >>^0l’lntlila« jc bil sicer Sli in se >e SreC"° ‘Nkij, j1 lež| v - • Po dobljenih In- ) aii s iPans,tlh pristaniščih 27 pno tonažo 119 tisoč VjJgON ‘3 sept vCerai Admiraliteta javlja, Večji'h pomorskih do- godkov. Angleške ladje so napadle neko nemško podmornico, ki ie bila po vsej prMiki tudi 'zadeta. LONDON, 7. sept. Reuter. Včeraj je bil torpediran neki angleški parnik. Ameriški parnik »American Farmer« pa je te-legrafiral, da je videl napad podmornice na neki britanski in neki francoski parnik. KJEVENHAVEN, 8. sept. Neka danska ribiška ladja je zadela na mino. Ladja s posadko je zletela v zrak. BERLIN, 8. sept. Nemška vlada se je oprostila pri grški vladi zaradi potopitve grškega parnika pred nekaj dnevi. LONDON, 8. sept. V španski luki Vigo mino je 54 nemških ladij v skupni tonaži 180 tisoč. V japonskih lukah je 9 nemških ladij v tonaži 60.000. LONDON, 8. sept. Bilanca torpediranja »Athenie« znaša 128 mrtvih. Zastopnik družbe pa je dejal, da je možnost, da je teh 128 oseb na nekem ameriškem parniku, ki nima radijske naprave. NEW YORK, 8. sept. Vsa ameriška javnost je pod vtisom torpediranja angleškega parnika »Athenia«, na katerem je bilo tudi 311 Američanov Iz 26 držav. Listi že prinašajo prve slike o potopitvi »Athenie«. Ameriškemu parniku »City of Flint«, ki je rešil 216 potnikov, hitijo ladje naproti z zdravili, bleko in hrano. USTANAVLJANJE ČEŠKOSLOVAŠKIH LEGIJ LONDON, 8. sept. Reuter. Češka legija je bila ustanovljena tudi v Londonu. Ukaze podpisuje dr. Beneš. PARIZ, 8. sept. V Franciji je bila ustanovljena češko-slovaška legija. Poslanik Osuski je Izjavil, da živi sedaj v FraneHt 60.000 do 80.000 Čehov in Slovakov. KAHIRA, 8. sept. Čehi in Slovaki, ki prebivajo v Egiptu, so se prijavili v egiptsko vojsko. PRIPRAVLJENOST V KANADI OTTAWA, 8. septembra. Milica, flota in letalstvo so v pripravnem stanju. Parlament, ki zaseda, bo odredil nadaljnje zadržanje Kanade. POLJSKI VOJAŠKI MISIJI NA POTI V LONDON IN PARIZ PARIZ, 8. sept. Dve poljski vojaški misiji sta na poti v London in Pariz. NADZORSTVO NAD OBALAMI AMERIKE. WASHINGTON, 8. sept. Roosevelt je odredil, da mora 160 torpedovk patruljirati ob ameriški obali ter preprečiti vsako prekršitev ameriške nevtralnosti. ODGODITEV SEJE ZVEZE NARODOV ŽENEVA, 8. septembra. Sestanek Zveze narodov je preložen. Stran 2. »V s 5 e r n! k« V Mariboru dne S. IX- Separaten mir popolnomo izključen V Londonu in Parizu izjavljajo, da tudi po porazu Poljske ne bi pristali na kakšna mirovna pogajanja z Nemčio LONDON, S. sept. Kakor se zdi, računajo v Berlinu še vedno z možnostjo, da bi z naglim sunkom In uporabo vseh svojih sil na vzhodu strli poljski odpor In ponudili potem Angliji in Franciji premirje in mir. Anglija in Francija ne bosta nikoli pristali na to, da bi se s katere koli strani sklepal kak separatni mir. Pogodbe, ki so bile podpisane med Anglijo in Poljsko na eni ter med Francijo in Poljsko na drugi strani, to jasno določajo. Ako bi bili Anglija in Francija pripravljeni pristait na okrnitev Poljske,. potem sploh ne bi bili šli v vojno. Sedanja vojna se ne bije zato, da bi se sklepali kaki nemogoči kompromisi. Zato bosta Anglija in Francija nadaljevali vojno tako dolgo, dokler ne bodo uresničeni ti načrt!. IV tem duhu pišejo tudi vsi angleški in francoski listi. BRUSELJ, 8. sept. Tukajšnji »Soir« piše, da je nemogoče, da bi se pričela po eventualnem porazu Poljske mirovna pogajanja med Nemčijo ter Anglijo in Francijo, ker im Ata obe s Poljsko skupne pogodbe, ki taka pogajanja izključujejo. DAR MAHARADŽE ANGUJ1. LONDON, 8. sept. Maharadža ‘,'ancore je daroval angleški vW> - ne namene 11 in četrt milijona IRAK V VOJNEM STANJU Z LONDON, 8. sept. Iraška vladaj, škemu poslaniku sporočila^ da teku 24 ur zapustiti Bagdad, h slanik v Berlinu je zahteval sv0!irtJi liste. Nemci v Iraku so bili § DANSKE PARLAMENTARNE N,CE KJEVENHAVEN, 8. sept. Oba 'doma sta bila po sprejetju t' obrambi Danske poslana na Angleški narod terja resnico LONDON, 8. sept. Na seji parlamenta je vodja opozicije Greenvvood prosil Chamberlaina, naj bo v svojih govorih v parlamentu bolj jasen ter naj pove novice, pa čeprav so tudi slabe, kajti angleški narod hoče biti informiran o vsem, tudi o slabem. Chamberlain mu je odgovoril, da je ta predlog bil že na seji vlade. Vlada bo poskrbela, da bo javnost dobila samo vesti, ki odgovarjajo resnici. Takoj se je pa včasi nemogoče prepričali,- kje je resnica. To pa preprečuje vlado, da sploh kaj pove. Vojno stanje med Anglijo in Slovaško BRATISLAVA, 8. sept. Ker so prekinjeni diplomatski odnošaji med Anglijo in Slovaško, je angleški konzul Peter Pares odpotoval. Prav tako je slovaška vlada naročila svojemu predstavniku v Londonu, ing. Harmincu, da se vrne domov. BRATISLAVA, 8. sept. Predsednik vlade dr. Tiso je izjavil, da je Poljska že vrnila Slovaški vse slovaške kraje, ki so ji bili odvzeti v letih 1920 do 1938. V teh krajih je že uvedena slovaška administracija. BRATISLAVA, 8. sept. Slovak Press. Nezanesljivim osebam so bili odvzeti radijski aparati. Boj za orientacijo Amerike WASHINGTON, 8. sept. Rooseveltov tajnik Early je izjavil včeraj, da prezi-deot za enkrat še ne misli sklicati kongresa na Izredno zasedanje. Pač pa je že da! privoljenje za to, da se dajejo še dalje vojskujočim se državam navadni trgovski in kratkoročni krediti. PARIZ, 8. sept. VVladimir d’Omerson razpravlja v »Figaru« o zadržanju Amerike, da pričakujeta Anglija in Francija brez nervoznosti in vznemirjenja sklepe kongresa glede revizije nevtralnosti. Treba pa je odkrito povedati, da bi morali obupati nad pravičnostjo, ako bi se velika demokracija, kot je Amerika, še dalje upirala napraviti kakršno koli razliko ROOSEVELT O PLOVBI ČEZ OCEAN. WASHINGTON, 8. septembra. Predsed nik Roosevelt je časnikarjem izjavil, da ladje, ki vozijo ameriške državljane nazaj v Zedinjene države, ne morejo biti spremljane od vojnih ladij. Dodal je, da so ameriški državljani na krovu »AtheniC« imeli pravico, vrniti se v Ameriko na angleški ladji. Slednjič je predsednik izjavil, da še ne ve, kateri dan bo sklical kongres na izredno zasedanje. POLJSKE LEGIJE V AMERIKI. VARŠAVA, 8. septembra. V Ameriki so se pričele formirati poljske legije, h katerim sc je prijavilo že doslej okoli 50 tisoč Polakov, Čehov in Slovakov. Od teh jih 5000 že čaka na transport v Evropo. UKREPI V ANGLIJI LONDON, 8. septembra. Kakor poroča »Daily Mail«, so storjeni ukrepi proti Nemcem, živečim na Angleškem. Od tega so prizadeti tudi vodilni člani angle-ško-nemškega društva »The Link«. Med 120 Nemci, ki so bili aretirani v Londonu, so tudi štirje člani omenjenega društva. Po vsej Angliji je bilo doslej aretiranih 500 Nemcev. ZAPLENITEV IMOVINE PAR1S, 8. septembra. Vlada je izdala naredbo, po kateri se bo zaplenila vsa imovina Nemcev v Franciji. VARČEVANJE S CEMENTOM V ITALIJI RIM, 8. septembra. Z naredbo vlade je prepovedana uporaba cementa in železa za privatne agradbe. REDUKCIJE V ŽENEVI ŽENEVA, 8. sept. Generalni tajnik Zveze narodov Avenol je sporočil uradnikom in nameščencem tajništva Zveze narodov, da je želeti, da se v čim večjem številu povrnejo v svoje domovine. Nameravano je skrčiti osebje tajništva na 50. Zdaj zaposluje to tajništvo še 300 uradnikov iu nameščencev. med onimi, ki se bore za svojo svobodo in med onimi, ki svobodo ogražajo. PARIZ, 8. sept. »Journal« javlja, da bo ameriška nevtralnost na sestanku kongresa revidirana. Po vesteh iz Amerike pa Roosevelt ne namerava začeti vprašanja ameriške nevtralnosti na prvem sestanku kongresa. WASHINGTON, 8. sept. »Exchange Telegraph« javlja, da bo Roosevelt sklica! 12. t. m. izdeden sestanek ameriškega kongresa. Na tem sestanku naj bi se govorilo o reviziji nevtralnostnega zakona. Ameriški tisk in javnost zahtevajo ukinitev tega zakona. OBJEKTIVNOST ITALIJANSKEGA TISKA LONDON, 8. sept. Poročevalci angleških listov v Rimu ugotavljajo, da varuje italijansko časopisje v sedanjem konfliktu najstrožjo nevtralnost, ker priobčuje nepristransko nemške, angleške, francoske in poljske vesti POLJSKO PROPAGANDNO MINISTRSTVO VARŠAVA, S. sept. Predsednik republike je poveril šlezijskemu vojvodi Mihaelu Grazynskemu vodstvo ministrstva za propagando. ANGLIJA SE NE UMAKNE IZ KITAJSKE ŠANGHAJ, 8. septembra. Na zahtevo Ja ponske, naj se angleške, francoske in poljske bojne sile umaknejo iz Kitajske, je angleška vlada odgovorila negativno. DELO V ZAVZETIH RUDNIKIH GLE1WITZ, 8. septembra. V zavzetih poljskih rudnikih se je davi delo obnovilo. VPOKLICI V INDIJI. S1MLA, 8. sept. Vpoklicani so častniki indijske rezervne vojske. Ustanovljeno bo tudi rezervno letalstvo. ANGLEŠKI TRANSPORTI V FRANCIJO AMSTERDAM, 8. sept. »Maasbode« piše, da so prvi večji angleški vojaški transporti že prispeli v Francijo. Seja jugoslovanske vlad* BEOGRAD, 8. sept. Včeraj je bila seja DR. MAČEK PRI KNEZU PA^ t\ade. ki traiala S ur. Na tei sel? ie hlla ^ BEOGRAD, 8. sept. Včeraj je bila seja vlade, ki je trajala 5 ur. Na tej seji je bila sprejeta uredba o izplačevanju vlog v denarnih zavodih. Podpisana je tudi uredba o preprečevanju draginje. Dr. Maček je odpotoval v Zagreb. Uredba o ureditvi banovine Hrvatske Je gotova ter bo te dni objavljena v Službenem glasilu banovine Hrvatske. V veljavnost bo stopila, čim bo objavljena v »Narodnih no* vlnah«. DR. MAČEK PRI KNEZU BEOGRAD, 8. sept. Včeraj K> ^ predsednik min. sveta dr. fP' sprejet v avdienci pri Nj. Vis. »T mestniku Pavlu. & BEOGRAD, 8. sept. Včeraj »5 podpredsednika vlade dr. Mac* niki Vel. Britanije, Francije, Madžarske. Dr. Maček je iskal ameriškega poslanika. Amnestija za politične krivce Kr., namestniki so podpisali v imenu Nj. Vel. kralja Petra. II. ukaz o amnestiji in pomilostitvi političnih krivcev. Splošna amnestija obsega kazenska dejanja po kaz. zakoniku in po zak. o zaščiti javne varnosti in reda države. Kazenska dejanja so karakterizirafta kot delikti, ki so imeli svoj izvor v političnih nagibih ali pa v razmerah, ki so še pred kratkim vladale. Zategadelj so izvzete iz splošne amnestije osebe, ki so bile obsojene zaradi sprejemanja podkupnine, zaradi vohunstva in-osebe, ki šo bile obsojene kot vojaške osebnosti ali 'civilisti v vojaški službi in one, ki so zbežale v tujino, ali pa se skrivajo. Z ukazom se odpusti tudi ostanek še neprestane kazni 52 obsojencem, obsojenih po zakonu o zašč. države ter ukine kazenski postopek proti 37 ljudem, ki so se nahajali v preiskavi zaradi dejanj proti zakonu o zaščiti države. Znižala se je za 8 let k^zen Damjanu Arnautoviča, se oprostil ostanek kazni Dragoljubu Jovanoviču ter se pozabila kazenska dejanja tudi ostalim trem obsojencem, ki so bili obsojeni zaradi atentata na bivs 8®^ sednika vlade dr. Stojadinov^3'^ v? pa je tudi splošna amnestija za. a#, livne delikte, ki so bili štorij cembra 1. 1. S tem se hočejo *■ ostanki politične preteklosti, laže začela nova narodna in Nadalje je bila podeljena nestija za kazenska dejanja iz r 100/1, 101, 127—131, 154—156, 172, 307 v zvezi s 310 in 400 j, nika in za kazenska deja 3, 4, 5, 6, 18, 19 in 20 zaKw* varne javnosti in reda države-spornih vprašanjih bo razsoja* v ni minister. »nsk°f< Nadalje je bilo ustavljeno stopanje proti mnogim obtožen bili v preiskavi zaradi kazn1 proti zakonu o zaščiti države, jgp bil odpuščen preostanek ka^j jfpj obsojencem po zakonu o z V prvi razred klasične gin1, fll lo vpisanih 121, v prvi razr.era2fCu^tf‘ realne gimnazije 203, v PrV‘ . $ nazije na Jugoslovanskem ■ je#' govsko akademijo 83 in v pr teljišča 77 učencev in kafldi Težak zločin starega robija*3 as* M ari b o r, 8. septembra V Maistrovi ulici na Teznu je pred kratkim odpuščeni kaznjenec Srajber, ki je doslužil v mariborski kaznilnici pet let težke ječe, napadel 19 letnega Ignaca Por-tenšlagerja ter ga zabodel v želodec in roko. Zločin se je dogodil na PortenSla- eerjevem stanovanju, ^“‘»VVgei Srajber prepirat s Porten®: ta ščitil pred Srujberj®1!’ ,no ki je zbežala pred nw}Jf pori' Je hotela več živeti va poškodba je zelo z Nevarna- ANGLEŽI PREREZALI NEMŠKI KABEL NEWYORK, 8. septembra. Pet ur po napovedi vojne Nemčiji, so Angleži pre-1 rezali na Azorih telegrafski kabel, ki veže Nemčijo in Ameriko. Mariborska napoved. Prevladovalo bo nekoliko oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura -’5.3, danes najnižja 11.0, opoldne pa 21,0., Mina raztrgala delavca R u S e, 8. septembra Včeraj se jc zgodila v kamnolomu v Ribnici na Pohorju sU-ahovita nesreča, ki je zahtevala življenje v kamnolomu zaposlenega delavca Alojza Suštcrja. Pri nabijanju skalovja je znenada eksplodirala mina ter mu skoraj docela odtrgala desno roko in jo popolnoma razmesarila. Pri eksploziji je zadel kos skale delavca v glavo. Smrtno ranjenega Sušterja so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, vendar je zaradi težkih poškodb po prenosu v bolnišnico umrl. HARAKIRI MESARSKEGA POMOČNIKA Maribor, 8. septembra V Košakih se jc pri rezanju mesa po nesreči zabodel v trebuh :i0 letni mesarski pomočnik Josip Prelog. KOMEDIJANT*-; j! Maribor, je JV,; * n n \V<.r 1 ^ cirkus, prebil v prepiru S V iiiar.^.o.,v - -letni artist Mihailo jru dne S. IX. 1939. »V e 5 e r n I K« Stran 3. Gospodarski položaj Savinjske doline . Savinijik-a / . , . . ................ _ darski of u ^°^na ie svojevrsten gospo-fen Slovenije. Že po svojem po-to so / ^likuje od drugih pokrajin. Za- 'so v n.-r J uu ulu*m Prilike tudi drugače razvile. ^»vinjski dolini zavzema v gospo .Savinjski tVli *“ v toWKw- sestnika v° mesto hmelj. Ni skoraj po-Sata.« § ne sadil tega »zelenega ie, ker .aY*nKan z njim živi in tudi pa-Ha igra R el'iarStvo ze'° nevarna borit^' o. e.r 50 ninogi uvideli to nevar-% prji'!?!0 zernlio nasadili tudi z dru-bneta nra ^ varuiei° savinjskega v Savini i, morebitnim propadom. Nikjer tjtielia o-i 1 ^'ni Pa ni poljedelstvo brez Na d aVna g0sPodarska panoga.. ie zlast?26^ niestu je lesna industrija, ki 'Jzvita / Gornji Savinjski dolini zelo *° Preživi- r v °N°l'ci Žalca hmelj, ta-'tles. Lp 3-d,.v Q°rnii Savinjski dolini Iju-^ trgov' ^ -'e’ ^a v *em Predelu le' rtaere. v ?e n!so ureiene prometne ra-•s ni n;« -yn^ središčih lesne industri-ce$t. gj-l z^ezniških zvez, niti dobrih >ki 7 6 i^Pnikaeije so reke in večji Wsk.°f?l!™ svetom pa druži ta del Savinja, reka slovenskih nova ,okolici Luč in Solčave vsta '•skaj**-- Us*r'3ska P°dietja z lesom. ^"žodiip1-S0S!K)^arski krogi se borijo prometne zveze in za elek-v°l lesne ’. j1 ki omogočila še večji raz-^ katgr',ln ?^rhe- To sta dva problema, c rešitve je odvisno celokupno gospodarstvo velikega dela Savinjske do line. Preskromni so savinjski drvarji in lesni podjetniki, ker se njihove težnje včasih ne čujejo niti do Celja, kaj šele da bi o njih razmišljali v Ljubljani in Beogra du. Savinjska dolina nujno potrebuje več železniških zvez. Železniška uprava naj svoje omrežje v tem delu Slovenije razširi, ker bo večji gospodarski in tujsko-prometni napredek investicije gotovo z obrestmi povrnil. Prav tako je s cestnim vprašanjem. Mnoge ceste so v zelo slabem stanju in za avtomobilski promet sploh niso sposobne. Te je treba popraviti in zgraditi nekaj novih. Občine so pripravljene sodelovati pri reševanju tega problema, kar so že neštetokrat poudarile, kadar koli se je našel nekdo, ki je načel ta pereči gordijski .vozel Savinjske doline. Dobra vinska letina v Slov. goricah Po Slovenskih goricah pričenja živahno vrvenje. Rane vrste grozdja že dozorevajo in vinogradniki hitijo s-pripravo posode za prvo trgatev, ki bo pričela v prihodnjem tednu. Po prejšnji dolgotrajni suši je zadnje deževje sad precej osvežilo, tako da je pogled na obilo obetajoče gorice dokaj vesel in lep, pa tudi pesem klopotcev in čričkov odmeva posebno veselo. Letos vinogradi niso tako' trpeli kakor prejšnja leta, ker je bilo precej suše, ko se je grozd razvijal, ter pe-ronospora in oidium nista tako razsajala. Škropljenje se je vršilo to leto le samo 4 krat. Tudi toča je to leto prizanesla. Če bo lepa jesen, bo obilni vinski pridelek tudi kvalitativno dober. Že sedaj je povpraševanje po prvem vinskem moštu, ki bo pričel teči od ranih vrst šele prihodnji teden. Prve kupčije so sklenjene po izredno visokih cenah 6 din od preše, kar je veselo slišati, kajti če bo ta cena ostala tudi ves čas, si bo naš vinogradnik gmotno znatno opomogel. Izredno slaba pa je letos sadna letina z izjemo sliv in češpelj, ki obetajo po nekaterih predelih izredno obilen sad. Ker ni izvoza, bi bilo pač nujno potrebno, da bi kmetijske zadruge s pomočjo oblasti organizirale v obmejnih krajih gradnjo sušilnic za sušenje in konserviranje sadja, da tudi oni del, ki se ne porabi za pridelek jabolčnika in žganjekuho, ne pride v nič. Izvoz preko meje je začasno nemogoč, sicer pa itak nihče noče riski-rati prodaje preko meje, ko vrednost marke stalno pada. io gasilska svečanost pri Sv. Martinu H prlt-f6,3 Pr Sv. Martinu na Po- društvo pri gradnji novega doma precej °vitetj je ?Venski Bistrici, katere usta- zadolžilo, bo priredilo 10. septembra ob ” ^ Leopold V o r š a, si je priliki blagoslovitve novega doma, pred gasilskim domom prosto zabavo in veselico. Blagoslovitev doma bo ob 10. uri predpoldne pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena. Av obusne zveze iz Maribora so ob 6. uri zjutraj, iz Slovenske Bistrice pa ob prihodu prvega vlaka izpred hotela »Beograd«. '?gra,e v §aSilski dom. Dom je okus-■ Zali ^as.'^ka*četa se mora ob tej «luskl) va!ifi - njenemu gradi elju H. er VSe onjm darovalcem lesa -..□v ' k‘ - «l^vnfv„<3°yia’ Gnako Pa tudi 8- Iva- "':ii > ikc e nov"1' j1 So Pripomogli do dogra-, aoiT 4 za ^ku> 'ki je odstopil del svojega gasilski dom. — Ker pa se je velesejem v j ^_ za letošnji jesenski velese- Nav^sM- ‘ rasle ^ne d° dne j. %'j Dav m. mednarodnim razmeram, k* Vfilib .r>rivabl>a na jesenski velese-m ^rokovnjaško pripravljena u 2 z-^Uva. Obiskovalci velesej-tartefo Jan'em sledijo strokovnjakom, fti*1 Orvn razstavljenih predmetih po-SCS*. Kmetovalci se zani-ra2s!° 23 sernenogojsko in mle-Ojjj^fe bil0a-°' setnenojgojski raz- i. - ■ razstavljalcev ocenjenih Prav dobro, 5 dobro. amacije in pevske točke. >V( o. Pogreb umorjenega vardarskega bana Vladimirja Hajduk-VeTjkoviča bo jutri v Beogradu, kamor bodo pokojnega bana prepeljali z avtofurgonom. Stroške za pogreb je prevzela vardarska banovina. o. Licenciranje bikov. Od 27. do 30. septembra bo v posameznih občinah mariborskega okraja desni breg licenciranje bikov. K licenciranju se morajo priglasiti vsi biki, ki so stari nad 15 mesecev. Pri-puščanje nelicencirahih bikov se bo kaznovalo z denarno kaznijo do 1.500 din. o. „Mlinarjev Janez" pri Sv. Marku niže Ptuja. Najavljena igra je odpovedana ter bo vprizorjena koncem lega meseca. o. Nesreča v trboveljski cementarni. V trboveljski cementarni se je odtrgala med delom vrv, ki nosi vozičke ter padla na zaposlenega monterja 52 let starega Jožefa 1 Zavod, ki se nahaja na Blehveisovi cesti 5, Sifrarja iz Trbovelj. Ponesrečenega so pre-1 je namenjen dijakinjam naših srednjih šol. peljali takoj v ljubljansko bolnišnico), I \.,zaYoda je še na razpolago nekaj pro- ga dne je zažgalo slovenjegraško sokolstvo na Raktelu velik kres, pred Sokolskim domom pa priredilo ognjemet. Na kraljev rojstni dan pa se je sokolstvo z ostalim mnogoštevilnim občinstvom udeležilo slavnostne službe božje, po maši pa krenilo v Sokolski dom, kjer je priredilo interno proslavo. o. Sv. Marjeta ob Pesnici. Odloženo je na kasnejši čas za danes napovedano kmetsko mladinsko slavje pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki ga je za svoj jubilej pripravljalo Društvo kmetskih fantov in deklet.- o. Sokolsko društvo Gor. Radgona je na dostojen način proslavilo kraljev rojstni dan. Društveni starosta br. Mavrič Karol je v pagovoru podal poudarka za to pomembno sokolsko slavnost na meji z željo, da bi se prihodnja proslava vršila že v lastnem dograjenem domu, katerega gradimo v okviru Sokolske Petrove petletke. Radi gradnje doma odpade prihodnjo nedeljo, 10. t. m., nameravan društveni telovadni nastop. o. Olepševalno društvo „SIoga-‘ na Leskovcu pri Pragerskem je priredilo v nedeljo veliko vrtno veselico. Dobiček je namenjen za popravo cest, ki so v precej slabem stanju. o. Mali harmonikarji s Pragerskega, Zg. Polskave in Slovenske Bistrice priredijo v nedeljo v dvorani g. Cizela na Zgornji Polskavi koncert. o. Vzgojni zavod za dijakinje. Z novim šolskim letom je bil v Ljubljani otvor-jen Dekliški internat Franje Tavčarjeve, ''"vod, ki se nahaja na Blei\veisovi cesti 5, namenjen dijakinjam naših srednjih šol. n. Na Jadranu se razmere normalizirajo. Zaradi nevtralnosti Italije in balkanskih držav, ki obdajajo Jadran, so se začele znova normalizirali prometne zveze. Tako je Italija znova vzpostavila pomorske zveze s Turčijo in Egiptom ter našimi pristanišči. Nemški parnik ,,Egina' bo odplul iz Splita v Benetke. Celje c. Dostava pošluih pošiljk. Uprava celjske pošte nam sporoča: Z ozirom na nastale težkoče je do nadaljnjega ukinjena dostava poštnih pošiljk za vse kraje v celjskem dostavnem okolišu, izvzemši za kraje, ki spadajo v ožje gradbeno območje mestne občine celjske, to so Gaberje, Spodnja Hudinja, Nova vas, Zavodna, Hrib sv. Jožefa, Breg in Lisce. Stranke iz krajev, ki spadajo v občino Škofja vas, bodo lahko dvignile svoje pošiljke pri upravi te občine, stranke iz ostalih krajev pa na tukajšnji pošti med običajnimi uradnimi urami pri določenem okencu v vestibulu pošte poleg paketne predaje. c. Smrtna kosa. V javni bolnišnici ,v Celju sta umrla 72 letni dninar Jože Ma-cur iz Lastniča 29 pri Polju ob Sotli in 52 letni dninar Karl Pišek iz Medloga 17 pri Celju. — V Šoštanju je umrla 83 letna vdova po nadučitelju Marija Smolnikerjeva Prepeljali so jo v Celje, kjer bo danes ob 17. pogreb na okoliškem pokopališču. c. Celjska policija je aretirala nekega Mata B. iz Pregrade pri Rogatcu. Pri sebi je imel kompletno sukneno temnomodro obleko in rjavkastozelen žameten klobuk s firmo Chiba, Celje. Vse to je hotel 13. prodati. V obleki sta bili tudi dve srečki gasilske loterije v Šmarju pri Jelšah. Ker ie B. trdil, da je klobuk kupil v Zagrebu, kar pa je nemogoče, ker je v njem firma klobučarja Chibe iz Celja, so te stvari gotovo ukradene. Lastnik se naj oglasi pri celjski policiji. c. Nesreče. Bačun Alojz, 34-letni lesni trgovec iz šida v Dunavski banovini, se je peljal z motorjem po cesti. Nasproti mu je prišel 62-letni čevljar Ivan Veinperl iz Polzele. Zaletel se je v motor. Oba sta padla ter pri tem dobila težke poškodbe po glavi in telesu. — 33-letnemu žagarju Ivanu Ošlaku iz Rakovca pri Vitanju je cirkularka odrezala kazalec in sredinec desne roke. — 22-letno posestnikovo hči Frančiško Pušnik iz Slivnice pri Celju je ugriznil pes v levo nogo. — 3-letnega sina delavke Vladimira Zupanca je na Lavi pri Celju povozil neki kolesar in mu zlomil levo roko v komolcu. — 73-letne-mu posestniku Francu Rovtarju iz Planine pri Sevnici so se splašili konji. Padel je z voza in si zlomil levo nogo pod kolenom. — 21-letni hlapec Maks Inkret iz Babnega pri Celju je hotel stopiti z voza. Pri tem je prišel z nogo pod kolo, ki mu je zmečkalo desno stopalo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c. Dve obsodbi. Pred celjskim okrožnim so diščem sta bili včeraj dve razpravi. Znani vlomilec Avžner Viktor iz Teharja, je bil radi mnogih vlomov, ki jih je izvrši! v celjski okolici in drugod obsojen na dve leti in šest mesecev robije. — 31-letni Rojs Ignac iz Župetincev je z lažnim predstavljanjem, da je bogat posestnik, izvabil ljudem po raznih krajih denar in mnogo raznega blaga. Bil je radi goljufije in prevar obsojen na tri leta robije. vendar pa je bila poškodba tako huda, i sLh mest za dijakinje. da so mu morali odrezati nogo. * --------------~—;---------- o. Interna sokolska proslava v Slovenj- M p nrt7ahl naKADninO I gradcu. Na predvečer kraljevega rojstne-1 «M C JJUŽ-dUl IldrUUNINe ! — Slišiš Morfc, zakaj se pa nisi smejal, ko je Silberstein povedal tako dober vic? — Veš, ne morem ga trpeti. Smejal se bom raje doma... ®[®Stacpoole M MORNtRU ERICSSON A ROMAN 4° bil F - ■» - — i* Da UdariiripoS?a SPet na kr0vu' *a je i Oj>J,e srnuicnii yienu in ga pohvalil. ^ s ten/ a*?ino da bi se ma-^Wtfavlien. Je dogodek za en- 10 ^ V!ar »a ie hotel govoriti z iL*^adt?kor jS ni Ericsson bolj so- eikl, l Vfcjjg] , zahvalo ali pohvalo. ie Stari Loče,« je H jeuu. V *°'Pico. ie*11«03/? Lha vsa zakaje-sedel vHhVIl'i2e mimo rJa in Fr;nasprotnem Vtikov gfcspn je moral «0 1Ti inžt ^irni bes red kapitana, je obstal’in jami so ga spre- KOV i S mženir'ev, preden je S rJndaai. »VpSte rekordaliUden’’ ki S0 'iu‘ 'Oh^tie re2'denti, oT’ 0dkar je po-ij/ hi s Čoln:i -J3[rlingu«, ni izgu- X "ge, vi0k' Brez Erics- )e stala tat,0 S tem P,°Lvaliti. pojenjuje in da I a boja dva do tri I lahko nadaljevali tisoč kron. Nalil je veliko čašo šampanjca za junaka, se mu zahvalil pred celim omizjem, pil na njegovo zdravje in dejal: Če si kaj želite, dečko moj, in če je izpolnitev v moji moči, boste dobili.« Ne da bi se obotavljal, je prosil Ericsson za 12 urni dopust. »Takoj ko pridemo v Nagasaki!« »Ne, gospod kapitan, tukaj!« »Tukaj? Kaj za vraga hočete pa početi v tem zapuščenem gnezdu z dvanajstimi urami dopusta?« »Kjer ni niti beznic niti deklin,« se je vtaknil vmes prvi ofioir. »Toda imejte ga, če je le mogoče,« pravi Grondaal. »In če ne tu, potem v Nagasakiju.« Ericsson je pozdravil in odšel s skoro polno šatuljo cigar, ki mu jo je mimogrede Brietn potisnil pod pazduho. Na krovu je cigare razdelil in ko so kadili, je poročal Johannsson, da veter pojenjuje iti da bodo ob zori verjetno z delom. »Kaj je pa stari dejal?« vpraša Mag-nus. »Nič posebnega. Želeti sent si smel..,« »... in kaj si si želel?« »Dopust.« »Čemu pa rabiš dopust?« se je začudil Magnus. »Lahko bi dobil napredovanje, toda ti si pokvariš vse ugodne prilike — in zakaj? Da bi tekel za nekim babše-tom!« Ericsson je vzplamtel. »Napredovanje! Za koga me pa imaš prav za prav? Svojo dolžnost izvršim in se ne dam za to plačati!« »Saj bi ti niti ne bilo treba prositi! Briem bi to sam poskrbel. Zdaj bo pa seveda rekel: »Ericsson je dobil svoje”, in stvar bo pozabljena — in vse zaradi tiste dekline! O, poznam te!« »Katere dekline?« Magnus se je smejal. »Tiste, ki za njo postopaš — kar nič se he delaj neumnega.« »Saj se tudi ne. Da, za nekim dekletom lazim, in nekaj ti povem: če ne pridem na suho na običajen način, bom tja plaval. Tako, zdaj si pa lahko gobec zavežeš. Sam imaš dekle, zanjo se brigaj in pusti mojo meni.« »Katero od njih mnogih pa?« se je rogal Magnus. Namesto da bi se razjezil, je Ericsson prasnil v smeh in oplazil tovariša po plečih. »Živimo vendar tako kratek čas in potem smo tako dolgo mrtvi! Živim svoje življenje, ti svoje. Nima smisla, posegati v življenje drugega človeka. In če nisi sposoben krmariti sam svojo barko, naj se razbije ob čereh.« »Saj ravno čeri so, ki se jih bojim,« de Magnus, se zasuče na peti in odide. Ericsson se je naslonil na ograjo, pljunil^ v morje in opazoval bojo. žopet je moral strmeti nad Magnusovo dvojno naravo. Vedel je, da je Magnus ljubosumen na njegovo pogumnost in sre čo, na dekle, na kapitanovo pohvalo. Vedel je pa tudi, da je bilo Magnusovo svarilo iskreno mišljeno. Nič ne bi Magnusa bolj veselilo, kakor če bi on, Ericsson, napredoval in zaslužil denar. Potem je mislil na dekle in možnost, da bi^ jo drugi dan zopet videl. V življenju skoro vsakega človeka nastopi nekoč kritičen dan — dan, okoli katerega se suče kakor okoli tečaja vse njegovo bodoče življenje. To jutro, 15. julija, je bil Ericsson na svojem mestu, ne da bi vedel, kaj so mu bogovi namenili. (Dalje jutri-.) S^ran \ »Vefiernllč« V Mariboru dne 8. IX. Maribor Obnovitvena dela v mariborskem gradu Prihodnji mesec bo dve leti, odkar so se začela obnovitvena dela na zapuščenem mariborskem gradu. Na zapuščenem v pravem pomenu besede; kajti šele sedaj, ko se obnovitvena dela bližajo svojemu koncu, bo mogel Mariborčan spoznati, kakšna zgodovinska dragocenost nam je ohranjena z obnovljenim gradom, v katerega sredi se danes restavrira ne ena izmed najlepših, ampak najlepša reprezentančna dvorana, kar jih sploh imamo v Sloveniji. Z znancem sva se oglasila pri restavracijskem mojstru prof. Sternenu, ki nam je ohranil s svojim vseskozi vestnim delom že toliko zapuščenih umetnin, ki so jih začele uničevati neugodne prilike. Stal je na visokem odru, držal v roki kist in barve ter risal z mojstrsko roko preko raz, ki jih je napravil na »bočnih slikarijah čas. Ko je prišel na oder še prof. Baš, se je govor razpletel. V Sloveniji imamo več podobnih obočnih ornamentacij, mimogrede lahko omenimo cerkveni strop v Rušah, strop pri Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah, več talcih dvoran, da samo omenimo refektorij v minoritskem samostanu v Ptuju ter njegove freske, vendar pa je na teh krajih vsepovsod šibkejša izdelava, da lahko z mimo vestjo zapišemo, da se nahaja najlepša reprezentančna dvorana v Sloveniji prav v mariborskem gradu, to pa že zaradi monumentainejše štukature in za- radi proste plastike, saj je v dvorani delan vsak ornament posebej ter delan skrajno vestno. Skulpture niso delane po šabloni kakor v Hrastovcu, saj ni niti ena enaka drugi. Štukature in obočne freske so nastale v dvorani koncem 17. stoletja. Freske, ki predstavljajo po dve bojni kompoziciji, po dve alegoriji, po dve medaljonski sliki med stropno slikarijo in bojnimi kompozicijami ter krajinske slike, so delo slikarja Lauriga Lorenca. Štukature pa so izdelki umetniško-obrtniške rodbine Gua-dra iz Bergama; zadnje bi potrjevalo najboljše pač to, da imajo štukature isti stil kakor opuščen studeniški oltar, čigar izdelovalec je znan. V nasprotju od stranskih slikarij pa je velika stropna freska, ki je kakšnih 100 let mlajša (delal in narisal jo je 1763 P. M. Gebler) od stranskih, napravljena dosti bolj površno, bolj v dekorativnejše svrhe. Napravljena je bila pač v času, ko je fevdalni svet trpel na kontribucijah, ki so jih pustile za seboj dolgoletne evropske vojne. V fevdalnih časih je bila tu poletna jedilnica, v zimskem času pa je bila dvorana namenjena najrazličnejšim proslavam kulturnega značaja. Tako je še 1842. koncertiral v tej dvorani, ki je neverjetno akustično zgrajena, slavni glasbeni mojster in skladatelj Liszt. Skratka, dvorana je bila družabno središče plemstva iz Spodnje Štajerske, kjer se je dru- žila aristokratska gospoda in kjer so nastopali umetniki. Z zemljiško odvezo 1848 pa so začeli tudi lastniki mariborskega gradu lesti v gospodarske težave. Grad je začel kar naprej menjavati svoje lastnike. Kupil ga je Brandis, potlej je bil last Tvikla, na kar ga je kupil Berdajs, za njim Grajski kino. Skratka, grad so imeli ljudje, ki se njegove vrednosti pač zdaleka niso zavedali. Grad je bil za nekaj časa pretvorjen v magazin za pohištvo, preurejen za stanovanja s stanovalci, ki so brez vsakega občutja demolirali marsikatero zgodovinsko vrednost, v veliki dvorani pa je bil nameščen kino, kjer se je pozimi seveda tudi kurilo. Vsa ta vprašanja je pač najlepše rešila na prizadevanje banovinskega arhivarja prof. Franja Baša mestna občina, ki je grad kupila ter ga namenila za muzejske prostore. Po dveh letih restavracijskega dela bo obnovljena v Mariboru zgodovinska stavba, ki hrani v svoji sredi kvalitetno najlepšo dvorano v Sloveniji, katera bo v bližnji bodočnosti postala reprezentančna dvorana mesta Maribora. Pri restavriranju dvorane bosta prišla do izraza oba avtonomna stropna elementa, likovni in plastični: freske bodo po svoje slikarsko učinkovale, štukature pa po svoji plastičnosti. Taka povezanost bo najbolj neprisiljeno poudarjala strop. -rč. * V knjigarni Koren, Gosposka te šolske knjige in potrebščine' 9 kupV Kino * Grajski kino. Antonio Advers0-^ Bjj. menitem romanu Hai'nay Alten. . JU5|pje. boljših filmov ameriške filmske g * Kino Fsplanadc. Najboljši uj jjjai češki film „Župnikov križev P Vitova, Zdenek Štepanek. jpD * Kino Union. Do vključno pe ’ jjvjii film o življenju m boj džungle zveri. Sobota, 9. septembra $ 12. Plošča za Predlogi za nove avtobusne proge PERIFERIJO JE TREBA TESNEJE POVEZATI Z MESTOM Na mariborski periferiji se zadnja leta zelo živahno dela; .iz leta v leto rastejo nova naselja. Po večini stanuje v teh novih stanovanjskih naselbinah prebivalstvo, ki je navezano na zaslužek v Mariboru in ki si je poiskalo stanovanja na periferiji zaradi cenejših najemnin in zaradi bolj zdrave in naravne okolice. Zategadelj se tudi vedno bolj čuti potreba po novih avtobusnih progah ali vsaj po izpopolnitvi dosedanjih prog. Tako je docela odrezan od avtobusnih prog svet, ki leži na južni strani koroške proge. Tu bi naj mariborska avtobusna podjetja uvedla vožnjo po stari studenški progi do Bele zastave, potem pa naprej po Kalohovi ulici, Makarjevi ulici, do vojašnice Kralja Petra ter naprej po Frankopanovi ulici na Glavni trg. Drugi predlog je, da bi se podaljšala proga, ki vozi do kasarne Kralja Petra, Vi sicer tako, da bi vozila okoli kasarne po Obmejni ulici. Na obeh predloženih novih vožnjah bi naj vozili avtobusi po 4krat na dan; zjutraj ob pol 6. uri, opoldne dvakrat in zvečer nekaj po 5. uri. Dalje je že dolga želja vsega studenškega prebivalstva, da bi vozil zvečer okoli 23. ure avtobus v Studence. Tak avtobus bi imel ugodno zvezo z zadnjimi vlaki, uporabljali bi ga pa največ večerni obiskovalci gledališča in kinopredstav. Mogoče bi avtobusna podjetja v ta namen zvezala to progo z avtobusom, ki vozi ob pol 11. uri do kasarne Kralja Petra. Proga bi šla naprej po studenški progi ter bi zavila po Kalohovi in Makarjevi ulici nazaj proti kasarni Kralja Petra. Vse te proge bi bile donosne, saj se čuti po njih velika krajevna potreba. Zato bi bilo edino pravilno, da bi jih avto-čusna podjetja čimprej uvedla. Živahni tržni dnevi Zdaj je letni čas, ko vozijo in nosijo kmetje dan za dnem košare svojih pridelkov in sadja v mes!o na trg. Radi političnega položaja v Evropi — da. tudi na trgu se čutijo takšne spremembe — pa kmetje še bolj silijo na trg s pridelki in sadjem, da ga spravijo v denar. Tudi dobra letina je pomagala, da je trg kar prezaložen s slivami, ki jih je dobiti po 60 za dinar. Tudi drugo sadje je poceni, breskve n. pr. po 8 do 10 za dinar. Paprik je za dinar celo po 16, para- dižnikov pa cel kilogram. Pač pa je radi letošnje suše manj fižola in je letošnji olupljen po 3 din liter, lo je še enkrat dražji kakor lani. Kup fižola v stročju je letos trikrat manjši, kakor lansko leto. Precej sadja odpeljejo kmetje nazaj, mnogi pa osanejo na trgu do večera. Celo dolgo v noč žde kmetice ob košarah v drevoredu ob Koroški cesti in Smetanovi ulici ter ponujajo sadje, predvsem slive. Nekaj jih dremlje, kakšna se spravi ob plot, se vsa zavije v plahto in zaspi. Danes SK Slavija — SK Ptuj Danes ob 15. bo na stadionu drugorazredna prvenstvena tekniu Slavija—Ptuj, ki je bila prvotno določena za nedeljo. s. Poverjeništvo SOLNP-u (službeno). K tekmam 8. in 10. sept. so delegirani sledeči gg. sodniki: Slavija—Ptuj Kopič (spo- razum), str. Aršič, Mazi, Železničar—Maribor, str. .Tenko, Murko, Železničar—Maribor (rez.) Nemec, str. Orel, Starašina, Rapid—Železničar (jun.) Kopič, str. Konrad, Grošelj, Drava—Lendava Turk, CSK— Mura Komč, sir. Nadasdi, Selanac. m. Studijska knjižnica bo s prihodnjim ponedeljkom uvedla znova običajne, uradne ure. Knjižnica bo dostopna občinstvu ob delavnikih od 15. do 18. ure ob sobotah pa samo do 17. ure. m. Moderna higienična stranišču je zgradila mestna občina na živinskem sejmišču pri mestni klavnici. m. Muriborska carinarnica je imela v preteklem mesecu 8,501.832 din dohodkov, od katerih odpade na izvoz 63.905 din. Depozitov pa je imela carinarnica 085.911 dinarjev. m. Kopališče na otoku. V kopališču na otoku je uvedena celodnevna tura in veljajo vstopnice, kupljene dopoldne, tudi bo vozil ob nedeljah praznikih kakor doslej, ob delavnikih 18. uri z Glavnega popoldne. Avtobus m praznikih kakoi pa le ob 11., 13.30 in trga. m. črna penkala sc je izgubila v Mariboru v torek zvečer. Pošten najditelj jo naj odda proti nagradi v upravi „Večcr-nika“. * Med. Univ. dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni in porodništvo, zopel redno ordinira, Glavni trg 18. * študijska knjižnica v Mariboru uvede s ponedeljkom, dne U. septembra, deljene uradne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15. do 18 ure (od treh do šestih), ob sobotah pa od treli do IX! tih. * GRIČ, sladki vinski mošt, grozdje, avlogaraže. * Slike za legitimacije, poslovne in dijaške knjižice — izdeluje Foto-atelje Japelj, Gosposka ul. 2fj. Hitro! Lepe slike! Poceni! Nočna lekarniška služba (od 2. do vključno 8. t. m.) lekarna pri Orlu, Glavni trg št. 12. tel. 25-85; lekarna sv. Roka, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. Radio Ljubljana. ...........- -- Isto; 17. Otroška ura; 18- f,a igra RO; 18.40 Profesor dr. ^ predava ,,0 slutnjah'1: 20.311) , jt ff dolini (večer s severne meje); —j« go* sel konec tedna, RO. — Zagreb: cert RO. — Beograd: 12. 'lamL kester; 19.05 Zabavni koncert 1 ■ y0pt fija: 7. in 11. Lahka glasba; ni instrumentalni koncert. — .jj pari* rilijeva opera „Meduza“. — ,,,n(ioo 21.15 Simfonični koncert. — ~ . petj^ tional: 19.15 Simfonični koncert r , Lyon PTT: 21.30 Vesti v hrvasca^ DRŽAVNA RAZREDNA LoTER^ Dne 7. t. m. so bili izžrebani ste e j? dobitki: Din 200.000.—: Din 100.000.—: Din 60.000.—: Din 50.000.—: Din 30.000.—: Din 20.000.—: Din 16.000.—: Din 12.000.—: 1756 5849 82166 6464 76706 68742 86295 1825 14387 2684 31429 -: 67307 82733 -: 26304 26349 Din 10.000.—: 9131 46850 70726 5575« 90174 Din 8000.—: _,,7i 1$ 9052 19949 25628 27367 37567 W 77923 89535 99686 Din 6000.—: A 5581 29776 49972 77692 94832 , Din 5000.—: „ ,)l6g W 9806 15895 25909 39131 43103 5“ 78233 83074 87217 89101 96812 , Din 4000.—: -30 2^ 3750 4814 11860 12358 20871 t .jlff 26565 33922 34174 50147 51513 5 ^5 gF 57419 64672 66446 67760 78767 92304 96499 Pooblaščena slavna loterije bančna ooslovalnlca rlbor. Gosposka ulic® kolektur^g^pl MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih uglasih stane vsaka beseda 50 par oglase le din 8— Dražbe, oreklici. dODlsovanla in ienitovanjskl oglasi din znesek za te oglase le din 10 Debelo tiskane besede se računalo dvolno enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za tnale oglase se ______________ ._ ______ vposlatl v pismu skupal z naročilom ali na oo ooštnl položnici na čekovni račun olsmene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din »naira-,n-i2 & ie računajo dvolno y 0t\^u ^ plačuje tako) orl naroclin Inlol m n A o l/ mm I milili * Razno »KAVALIR« se odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«, Gosposka 28. 8152—1 Prima ESTRAGON-KIS za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olie Specialno olie za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 8154-1 Sobo odda Sprejme se GOSPODIČNA na stanovanji? in hrano. Meljska c. 59-1, št. 7. 8541-7 Odda se lepa. sončna SOBA z vso oskrbo. Smoletova 8-1. levo. 8542—7 NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnlci »MARA«. Koroška ce-sta 26. 7888-1 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 Gasilska četa Sv. Miklavž na Dravskem polju PRELOŽI TOMBOLO na nedoločen čas. 8545—1 Posest HIŠO PRODAM na Pobrežju pri Mariboru. Tezenska 15, ' za 67.000 din, 15.000 din lahko ostane na hiši. 8546—2 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE z verando blizu parka ored Tremi ribniki, Krčevina 43. oddam mirni stranki brez otrok. 8547—T SOBA IN KUHINJA z vrtom se odda. cena di■ 150.—. Nova vas. Livadna 8 8551—5 i Oddam lepo, sončno OPREMLJENO SOBO Vošnjakova 20. priti. 8544- Prazna ali opremljena SOBA z vso oskrbo se takoj odda. Bližina kolodvora. Naslov v upravi.__________________8550—7 Lepa, sončna, velika SOBA brez opreme se odda samo boljši osebi. Prešernova ul. 2. vrata 6. 8552—7 DVE MALI DlJ^ se sprejmeta *V na hrano in stano ; ši se poučuje tudi K p#’, na obilna in p0nU^i tedensko kopel. g#' upravo pod d0* Službo se sprejme. drova 3B-Ijj£g^-DEKLO ZAi5{eivi _ znanjem kuhari se takoj sprem1 • Najboljše kosouno Apnenice Ant. Birolla, Birolla uisarna Galmatinaua ulica Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglnsi po ceniku uu vračai©. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Tcleloa uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun „ Rok J V Štev-