IV. izdaja, Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 201 V Ljubljani, ponedeljek 4. septembra 1939 Leto IV framna začela i voiitiml opcratllaml Kanada je tudi napovedala vojno Nemčiji • * Rooseveltova poslanica Ameriki in svetu Anglija je začela s pomorsko zaporo proti Nemčiji Neve vesti o torpediranju angleškega parnika »Athcnia' ji Mine pred nemško obalo Pariz, 4. sept. o. Davi Je izšlo prvo uradno poročilo francoskega vojnega poveljstva, ki pravi: Vse kopne, pomorske in zračne vojne sile so začele danes z operacijami. Drisgs vesti o operacijah francoske vojske proti Nemčiji in o značaju tsh operacij še ni nobene. \\ashongtnn, 4. sept. AA. Havas: Predsed-r k Zedinjenih držav Roosevelt je govoril sno-či v radiu vsemu ameriškemu narodu. Dejal je, da je imel do zadnjega upanje, da bo mir ohranjen ter navedel trud ameriške vlade v korist miru med zadnjo krizo, nakar je dodal: Navzlic vojni menim, da imamo pravico in razloge, da se držimo v naši politiki osnovnih načel morale in vere in da nadaljujemo napore za vzpostavitev miru, ker bomo nekega dne mogoče še koristnejsi opustošeiiemu človeštvu. Pravično je poudariti, da so nesrečni dogodki zadnjih let sloneli na uporabi sile ali grožnji s silo. Zdi se mi jasno, da mora že v začetku te velike vojne vpliv Zedinjenih držav težiti za 'eni, (la se človeštvu zagotovi končni mir, ki bo izključil možnost uporabe sile do raznih narodov. Amerika ne namerava poslati svojih čet \ Evropo. Za zdaj pripravljamo razglas o ameriški nevtralnosti. To bi storili celo, J® ne.b* bilo zakona o nevtralnosti, ker je taka izjava v skladu z mednarodnim pravom m z ameriško politiko. Po tej izjavi noilo storjeni tudi drugi ukrepi v zvezi s sedanj mi zakonom o nevtralnosti. Mi po ve* ll , tPl‘,ni verujemo v duhovne vrednote. Kakršnakoli Je že naša vera. verujemo v duh nove zaveze, to je nauk, ki uči, naj ne uporabljamo sile, naj ne uporabljamo sile oboroženih vojska in bomb. Amerikan-ci spostu. 'jo določene ideje in vzore narodne varnosti ter morajo danes delati tako, da ohranijo to varnost, ki je zvezana z varnostjo ameriške celine in morij” ki jo obdajajo. Na koncil je Roosevelt vabil k edinstvu naroda ter končni z izjavo o nevtralnosti ameriške vlade. »Ne more nihče zahtevati,« je dejal Roosevelt, »da bi ameriški državljani ostali nevtralni celo v svojih mislih. Le oni, ki je nevtralen, ima pravico zahtevati račun o dejstvih. Od nje-ca ne more nihče zahtevati, da ugasne svo-io vest in svojega duha. Ameriška vlada bo 'storila vse. da Zedinjene države ostanejo izven vojne. Dokler bo mogoče, bodo Zedinjene države ostale mirne.« * London, 4. sept. m. Na vprašanje časnikarjev, če se je z napovedjo vajnega stanja začela tudi zapora Kemčije, U nek zastopnik tiskovnega oddelka v angleškem mornariškem ministrstvu izjavil, da se je zapora Hemčije z morja začela istočasno z vojno napovedjo. London, 4. sept. o. Angleške radijske postaje so ob 6 zjutraj objavile naslednjo vest: Davi ob dveh trideset je angleški potniški narnik »Athenia« začel klicati na pomoč in je sporočil, da je bil torpediran. Parnik je plul iz Liverpoola v Montreal in Newyork. Na parniku je bilo 1400 potnikov, povečini ameriških in kanadskih državljanov, ki beže iz Evrope zaradi vojne. S posadko vred je bilo na velikem parniku 1800 ljudi, tovora pa je »Mha-nia« vozila 1000 ton. Ob torpediranju je bila ladja 200 milj od Hebridskih otokov ob zahodni angleški obali. • Parniki, ki so pluli v bližini, so odhiteli torpedirani ladji takoj na pomoč. Ko so ob 4.15 zjutraj prišli na mesto napada, ni bilo o parniku nobenega sledu. London, 4. sept. o. Po prvih vesteh, ki so govorile, da so pri torpediranju parnika | »Athenia« utonili vsi potniki in posadka, poroča zdaj Donaldsonova paroplovna družba v Glasgow u, da je bil parnik torpediran £50 milj od zahodne škotske obale in da ni znano, koliko potnikov ter mornarjev je pri eksploziji izgubilo življenje. Drugi potniki so se skušali rešiti s čolni in jih parniki, ki so prihiteli na pomoč, še vedno pobirajo z morja. Koliko je ubitih in koliko jih je utonilo, pa dozdaj še ni znano. Na družbo prihajajo iz Amerike, iz Kanade in iz Anglije stotine brzojavnih vprašanj od prizadetih rodbin. Washington, 4. septembra. Tajnik Rooseveltovega kabineta Stevvens je takoj po sprejemu poročila o torpediranju parnika »Athenia« sprejel časnikarje in jim povedal, da se na parniku nahaja .311 ameriških državljanov. Parnik je vozil iz Liverpoola pred izbruhom vojnih sovražnosti v Evropi in ni vozil s seboj nobene municije niti kakšnega drugega vojnega materiala. Zato bo predsednik Roosevet proučil položal in bodo kmalu sledili sklepi vlade glede zaščite življenj ameriških državljanov. London, 4. septembra, o. Ameriško vcle-P k?n'®tv° )'e izjavilo v uradnem obvestilu, da ’? 1 ® na potopljenem parniku 311 ameriških rzavljanov in da bo ameriška vlada podvzela vse potrebno, da se zavaruje življenje držav- nmfsediiik Chl*' u' i°b pn| 10 10 imel ministrski M rn?vmfPrlain na ka- & ,p.m Kov°ru mu s* p",n- nnH.i t1 r TraJa An?.l')a * vojno * Nemčijo, i lili matnr * h , .v.stra''.ift in Nova Zelandija že sledili materni dežel, v boj za svobodo in pravico. Chamberlain ne dvomi, da bo tud,' kanadski domi-„,°n v najkrajšem času pristopil > skupno fronto vsega britanskega imperija, da se obnovi svoboda in pravica v Evropi. 0ttawa, 4. septembra, o. Kanadska vlada je po večurnih posvetih danes objavila, da se pridružuje akciji angleške vlade in ostalih angleških dominionov in smatra, da je od danes naprej v vojnem stanju z Nemčijo. * London, 4. septembra. Danes dopoldne so se v Londonu sestali generalissimus francoske vojske general Weygand, poveljnik angleških čezmorskih čet general Iron-side in poveljnik angleške domače vojske general Kirke, na posvet o skupnih vojnih operacijah preti Nemčiji. ; * Berlin, 4. sept. Zastopnik nemške vlade je izjavil tujim časnikarjem, da se je italijanska ponudba za pomoč omejila samo na politično polje ter je Italija odklonila, da bi dajala podrobnejša obvestila o možnosti, da z vojsko priskoči Nemčiji na pomoč. * Kairo, 4. septembra, o. Egiptski ministrski predsednik jo izjavil, da je Egipt pretrgal vse diplomatske zveze z Nemčijo, ker ga vežejo pogodbe z Veliko Britanijo. S tem je Egipt dejansko stopil v vojno stanje z Nemčijo Ustanovitev češke in slovaške legije na Poljskem Varšava, 4. sept. o. Agencija Pat poroča. l»t»-novljeni sta bili češka in slovaška prostovoljska legija, ki sta podrejeni poljskemu vrhovnemu poveljstvu i odlokom predsednika republike včeraj. Vrhovni poveljnik poljske vojske je prostovoljcem v legijah poslal svoj razglas. Vpoklic rezervistov v Rusiji Moskva, 3. septembra. AA. Reuter: Vče-naj so je začel vpoklic rezervistov civilne službe rdeče armade. Zato so bili določena posebna mesta. Ni znano, kako veliko je število onih, ki so dobili povelje naj se javijo. Smatrajo, da se je začelo vpisovanje po vseh večjih centrih Sovjetske Rusije. Smrtne kazni v Nemčiji Berlin, 4. septembra. AA. DNB: Uveljavljeni sta uredbi o kazenskem postopku za časa vojne ter uredba o vojaškem kazenskem postopku. Za špijonažo in četniško vojskovanje jo predpisana smrtna kazen. Smrtna kazen je zapretena vsakemu, ki bi kot vojak ali civilist poskušal vojsko ali ljudstvo odvrniti od tega, da brani državo, ali ki se samo kakorkoli izogiba izvrševati vojaško dolžnost. Poostrene so določbe vojnega kazenskega zakona o vojaških beguncih. Hkratu je bita izdana odredba, n katero so civilnemu prebivalstvu odvzeti vsi radijski sprejemniki, h katerimi je mogoče poslušati tuje postaje. Kdor hi naskrivaj imel tak aparat, bo kaznovan s smrtjo. »Viilkiseher Beobachter« razlaga to uredbo in pravi, da je z njo zagotovljena Nemčiji zmaga. Ponoči je bilo razglašeno, da je nemška mornarica pred vsa pristanišča in na drugih važnejših točkah položila mine ter z njimi zaprla dostop do nemške obale. Ta korak prifa. da pričakujejo Nemci v kratkem napada od angleškega vojnega hrodovja, kateremu so je pridružila tudi poljska mornarica, ki je že pred začetkom sovražnosti odplula iz Baltiškega morja. Nekaj izrednih ukrepov v Italiji in Albaniji Rim, 4. sept. o. Pretelo noč so po vsej Italiji začele veljati izredne odredbe, ki prepovedujejo sleherni promet z motorji, avtomobili in avtobusi zasebnih lastnikov. Rim, 4. sept. o. Kraljevi namestnik v Albaniji je snoči podpisal ukaz o tem, da je vsem domačim in tujim trgovskim ladjam prepovedan dostop v pristanišči Valono in Drač. Prepoved je bita izdana zaradi vojaških priprav v teh pristaniščih Poljaki osvajajo zasedene kraje London, 4. septembra, o. Po krutih bojih, ki so divjali danes zjutraj, so Poljaki na novo zavzeli važno strateško mesto Puck, ki leži na zahodnem pasu ob Gdansku. Puck so Nemci zavzeli že prvi dan napadov na Poljsko. Prav tako so Poljaki zjutraj vzeli nazaj mesto Olovo. Nemci o napadih s strupenimi piini Berlin, 4. sept. m. Nemški poročevalski urad pravi: Varšavska radijska postaja je opozorila včeraj opoldne civilno prebivalstvo, naj se pazi pred bomboni in čokolado, kateri so napolnjenis strupom in ki jih mečejo nemška letala. Dalje je varšavska radijska postaja objavila, da so Nemci metali majhne balone, polne iperita, ter končno, da se je mnogo otrok z bomboni zastrupilo. — DNB je pooblaščen izjaviti, da so vso te objave varšavske radijske postaje vse lažnive. Poljska brzojavna agencija trdi, da so nemška letala bom bardirala večkrat civiliste in posebno kmote pri delu na polju, in da so streljali tudi na zdravnike, ki so hiteli na pomoč ranjencem. Smatramo za odveč, da bi zanikali vse te izmišljotine. Toda postavlja se vprašanje, če te izmišljotine o »zverinstvih« morda nimajo tega cclja, da bi pripravile Hitlerja do toga, da umakne svoj ukaz, naj se napadajo samo vojašk objekti. Hitlerjeve ukaze vojaki slepo poslušajo. Gre za nešranino igro z ognjem. Stran 2 ^OVENSKI DOMc, dne '4. septembra 1939. fitev. 20f, Podrobna poročila o novem stanju y Evropi S Avstralija v vojni z Nemčijo Canbera, 3. septembra. Danes ob 11 po avstralskem krajevnem času je avstralska vlada sporočila, da je uvedeno vojno stanje po vsej državi. 8 tem je Avstralija kot dominijon angleške svetovne države stopila v vojno z Nemčijo. Melbourne, 3. septembra. Predsednik vlade Menzies je imel zvečer govor v radiu, v katerem je dejal, da sta Anglija in Francija storili vse, da bi se izognili vojni vihri. Toda kljub temu je bila velika družina angleških narodov potegnjena v spopad, ki ga je treba dobiti za vsako ceno. Ni dvoma, da bosta Anglija in Francija v tem boju zmagali, saj stoje za angleško vlado vsa ljudstva njenega imperija. laponsko stališče Tokio, 3. sept. Japonska vlada je Imela 3ana se je tudi pridružil kaz. postopanju z zneskom 321.000 din, za katerega bi naj bil oškodovan Flaschberger. Nato so sledili obrambni govori in je prvi govoril dr. Lovrec, odvetnik iz Slovenjgradca, kot branilec obd. Veržuna in predlagal njegova oprostitev že iz razloga, ki ga je drž. tožilec sam navedel. Sledil je nato temperamentni obrambni govor dr. Štora kot branilca obdolženega dr. Senčarja. Dr. stor je pobijal obtožnico in končno predlagal, naj se izreče za vso obtožence oprostilna razsodba. Izvajanjem branilca dr. Štora se je v enako temperamentnem govoru pridružil branilec dr. Juhart, ki je branil obdolženca Sedeja in Kralja. Po končanih zaključnih govorih je bila ob 24 razprava končana in je izjavil senatni predsednik, da bo sodba razglašena drugi dan, to le y soboto ob pol 12 dopoldne. Oprostilno sodbo je sodišče razglasilo danes ob 12. uri in uteme« ljilo, da ni prav nobene dejanske in pravna podlage za obtožnico. Sodišče se je prepričalo, da so obdolženci postopali pri cenitvi popolnoma pravilno in da je tudi smatrati cenitev kot objektivno pravilno. Posebno je še sodišče ugotovil«, da izjava, katero je podal obdolženi Kralj v pisarni dr. Pihlerja, nima nobene vrednosti, ker ja bila ta izjava izsiljena na ta način, da se jo Kralju obijubilo, da se proti njemu milijonska tožba ne bo vložila. Sodišče se je nato sklicevalo na številne Izpovedbe pojiolnoma verodostojnih prič, kakor starešine dr. Rajhmana, dr. Milerja, izvedencev Pleinerja in izvedeno pričo Casa, ki so vsi potrdili, da je bila cenitev popolnoma v redu in da je odgovarjala tedanjim prilikam in tedanjemu času. Z oprostilno razsodbo je dobil dr. Senčar, kakor tudi ostali obtoženci končno zadoščenje za skoraj triletno gonjo. Mariborski drobiž Dva požara v enem dnevu. Včeraj so bili mariborski gasilci kar dvakrat alarmirani ter so morali nastopiti s svojimi orodji. Prvič je bil alarm okrog 13. Ogromen steber črnega dima se je dvignil v Strmi ulici kvišku. Povzročil ga j* 'goreč katran, ki se je vnel pri gradnji novih skladišč Mestnih podjetij v Strmi ulici. V strojil za kuhanje asfalta je vsebina kotla prekipela ter se je na obeh straneh izlila iz stroja ter prišla v stik s plameni pod kotlom. Naenkrat je bil ve3 stroj zavit v plamene. Delavci, ki so bili zaposleni pri stroju, pa so se hitro znašli ter so začeli ogenj gasiti s peskom. Takoj so bili na mestu nevarnosti tudi gasilci, ki so delavcem pomagali pri gašenju, tako da je bil požar kmalu pogašen. Ogenj, je povzročil okrog 2000 din škode na stroju. Mnogo usodnejši je bila pa požar, ki je nastal snoČi okrog 19 ^ Zrkovcih pri Mariboru. Na vzhodu mesta se je dvignil ogromen ognjen sij, katerega je več sto ljudi opazovalo z mosta. V Zrkovcih je gorelo gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki, last posestnika Antona ftlambergerja. Požar je nastal najbrž zaradi slabega dimnika na svinjski kuhinji ter je z bliskovito naglico zajel s siamo pokrita poslopja. Grozil je tudi hiši in sosednjim zgradbam, s katerih se je že začelo kaditi, ko so posegli vmes gasilci, ki so prihiteli na pomoč iz Maribora, Pobrežja, Studencev in Radvanja s svojimi motorkami, z brizgalnami na ročni pogon pa bo prišla na pomoč gasilci od Marije v Brezju, iz Radvanja, Peker in Sv. Miklavža. Bilo je usodno, ker v vasi ni bilo druge vode na razpolago kakor v vodnjakih. Motorke so zaradi tega napravile verigo ter so črpale vodo iz 1 km oddaljene Drave. To je rešilo situacijo, ker so ročne brizgalne vodnjake kmalu izpraznile. Požar so po daljšem naporu pogasili, goreča poslopja pa so bila popolnoma uničena. Ogenj je povzročil okrog 100.000 din škode. I)va v nesrečno smrt. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti se je danes dopoldne okrog pot 10 ustrelil 26 letni Rudolf Grobelnik iz Ribnioe na Pohorju. Najel si je sobo, komaj pa je zgprl vrata za seboj, je ž^ počil strel. Zadel se jo v srce s službenim samokresom ter je bil pri priči mrlev. — Drug primer se je pripetil v noči na nedeljo na Teznem. Tam Be je ustrelil iz flober-tovke v prsi 20 letni Franc Kajzer. Nezavestnega so ga reševalci zapeljali v bolnišnico, kjer upajOj , da ga bodo ohranili pri življenju.