GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Leto VI. Šte^. 6 Junij 1027 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Gospodari previdno. (D. Doktorič.) Živinoreja in živinozdravništvo: Hi* tro napenjanje goveda. (Dr. Ravnik.) Prašičja rdečica. (Dr. Ravnik.) Sadjarstvo: Nasadi breskev v Massa* Icmbardi. (Just Ušaj.) Rak na sadnem drevju. (P.) Mlekarstvo: Preizkuševanje mleka. (A. Pevc.) Poljedelstvo in vrtnarstvo: Kosite pra* vočasno. (Inž. Pegan.) Krompirjeva ples* noba. Ali koristi trganje krompirjevih cvetov? Vinogradništvo in kletarstvo: Samo rodne trte. (Dr. Vallig.) Ne ovijajte za maškov s cunjami. (Just Ušaj.) Žvepla nje. Splošno gospodarstvo: Pregled v maju. Gospodarski Čebelarstvo: Čebelarjenje v A. Ž. pa* nju. (Fr. D. Jug.) Važni ukrepi za zaščito čebelarstva. (P.) Zadružništvo: Zastoj v denarnem pro* metu. (D. Doktorič.) Sindakalizem. Po občnem zboru. Vprašanja in 'odgovori: št. 35: Koliko metrov od moje njive sme sosed saditi kostanje? št. 36: Kje bi se izučil za mle* karja? št. 37: Zakaj se začne na češnjah sušiti listje že pred trganjem češenj? št. ^8: Kako, kdaj in koliko solitra rabim za gnojenje travnikov, št. 39: Kako si po* magam proti rjavenju krompirjevih li* stov? Prvo skupno gnojišče. LISTNICA UREDNIŠTVA. Opozarjamo čebelarje na važen zakon za zaščito čebelarstva ki je objavljen v notranjosti lista. Radi pomanjkanja prostora smo bili primorani izpustiti več vprašanj, prosimo vpraševalcc, naj z nami potrpijo. Iz istega vzroka smo priobčili tudi samo polovico članka o raku na sadnem drevju. Drugo polovico o obrambi proti raku bomo pri* občili v prihodnji številki. Mlekarne! Zadružna zveza je prejela prvo pošiljate v Hoybergovih aparatov za natančno določanje maščobe mleku. Od teh je par še neprodanih. Kdor bi ga že* lel, naj se priglasi. Zadruge! Zbirajte naročila za Toma* ževo žlindro in pošljite jih čimprej Za* družni zvezi v Gorici. Cena oglasom: Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L V* 60 „ 200 „ 300 „ 7« 40 „ 120 „ 180 „ 7. 25 „ 65 „ 100 „ KILO HHH (BRUH) 1HH ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja parfumeria E. GR9PULIN nasproti Trgovskega doma Restauracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorišču Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastnica Postrežba točna. Joslplna Podgornik. PRISTNI R0P1N0VEG!! dobite vedno g Dornbergu pri »Zadružni-žganjekuhi" TVRDKA v Gorici Piazza Vittnria (Travnih) št. 4 prodaja sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd. Lastnik JUST U&AJ enotehnlk In agronom #• T m m m 3» F m ih m m m . Trgovina manufahturnega blaga in izgotovljenih oblek Andrej Mavric Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica FURLANI ALOJZIJ SODAR SORICA - VIA ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. ZOBOZDRAVNIK D P. L MERM0L3fl I špecijalist za ustne in zobne bolezni : '• ..... ,.'.V .■.:1 • • ordinira v GORICI na Travniku 5/II. " od 9. do 12. in od 3. do 5. t RlIlilifllilllBIRI Naša zavarovalnica proti požaru 1,IL,UNI0H„1 a m a štev. Z I. nadstropje, Ravnik avgust - Dorica Via Barzell fllbergo-Historante IflflHZlM CORSO VERDI št. I POZOR! POZORI Največje shajališče dcželanov. Domača kuhi= uja. Gorka in mrzla jedila. — Pristna domača vina: briška, vipavska in kraški teran ter domače žganje. — Prenočišča. Hlevi za živino. — Dvorišče za vozove. Restavrator ALBERT TREVISAN. mu ŠULIGOJ URAR IN ZLATAR GORICR - Via Carducci št. 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION “ in „ ALPINA “ Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah. ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. ODLIKOVANA I II ■ II T C IM I I VIA CARDUCCI 6 TVRDKA ■ lf #1 ■« IE.mil- GORICA Nožarna ‘-PlW< Nožarna V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »GILETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR« NICA »SOLINGEN«. V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. PRODAJA TUDI TOALETNE 'PREDMETE.'— V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle zabru* šen je kos. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — PRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI! Kmetovalci! Pozor! - - - Gnojite njive in travnike in branite svoje [vinograde pred škodljivci edinole z domačimi proizvodi. Domača dušikova umetna gnojila so: Amonijev sulfat z 20 — 21 % amonijakalnega dušika. Čisti amonijev nitrat s 33 — 35% dušika, 1/a nitratovega, Va amonijakalnega. Diluiran amonijev nitrat s 15% dušika, '/2 nitratovega, V2 amonijakalnega. Amonijev solfonitrat s 19.5% amonijakalnega in 6.5% nitratovega dušika. Navedena umetna gnojila uporabljamo uspešno mesto dragih inozemskih dušikovih gnojil za vse rastline in vse vrste zemlje. Domača modra galica, čistost 98 — 99%. Pristno Žveplo Romagna sledečih znamk: Acido Albani di Pesaro (neprekosljive kakovosti), Extra Albani di Pesaro (90 — 100° Chancel), Ventilato Trezza (85 — 90° in 95 — 100° Chancel), Ventilato Italia (80 — 85° Chancel), 10 Extra Trezza (75 — 80° Chancel), Molito Tre Stelle (70° Chancel), Žveplo s 3%, 5% in 10% modre galice. To so domača, najbolj znana, najbolj priljubljena in najza-' nesljivejša sredstva za uspešno pobijanje peronospore oidija in najrazličnejših drugih rastlinskih zajedalcev. — — Montecatini - Delniška družba za mineralno in poljedelsko industrijo Glavnica 500,000.000 L. Sedež v Milanu, Foro Bonaparte N. 35. GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Leto VI. Šlev. G Junij 1027 :: Lipravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: D. Doktorič. Gospodari previdno! Saj naši gospodarji so po večini prej prelakomni kot prepotratni, tudi prej presebični kot preradodarni, ni mnogo izobilja danes po naših kmetskih domo« vih, a vendar bi si tu pa tam mogli še kaj prihraniti, če bi znali biti vselej bolj previdni. Nekje v starih bukvah sem na* šel sledeče štiri nauke ki jih našim sta* rim in mladim gospodarjem in gospodi* n jam priporočam v posebno uvaževa* nje: 1. Kupuj le, kar v resnici potrebuješ. 2. Kupuj le dobro blago. 3. Plačaj takoj. 4. Kar si kupil, dobro uporabljaj. Kupuj le, kur v resnici potrebuješ! Karkoli kupiš brez potrebe, je pre* drago. Če bi imeli cekinov v vrečah, bi si smeli marsikaj privoščiti, a danes ko vse toži o pomanjkanju denarja, mo* ramo vsak novec trikrat obrniti, predno ga oddamo. Zato moramo biti danes za* dovoljni, če nam Bog daje tolika- da imamo za najnujnejše potrebe. Koliko neštetih ljudi je na svetu, ki še tega ni* majo? Kupuj le dobro blago! Če že moraš kaj iz potrebe kupiti, ku* Puj vselej le dobro blago, čeprav je dra* žje kot drugo. Najcenejše blago je na* vadno najdražje. Zakaj? Večinoma ni nič vredno in zato je po ceni. Vsak de* nar, ki ga izdaš za ničvredno blago, je zavržen, četudi ga ni veliko. Blago, ki ga hočeš kupiti, naj odgovarja svojemu na* menu, na to moraš najprej gledati. Pl tiča j takoj! Brez posebno velike potrebe ne kupuj nikdar na upanje. Pri družinah ki jem* 1 jejo pri trgovcu na bukvice, obstoja ve* lika nevarnost, da se razvadijo in kupijo marsikaj, česar bi ne kupili, če bi ne imeli bukvic. 'Fe nesrečne bukvice so po* stale že marsikdaj povod dolgim prav* dam in sovraštvu, neredko tudi sredstvo izkoriščanja. Če si bil pa prisiljen na* praviti dolg glej. da se ga čim prej iz* nebiš! Kar si kupil, dobro uporabljaj! Ge sc ti pri hiši kaj pokvari, popravi takoj brez odlašanja, dokler je škoda še majhna. Če na strehi sproti vsako luk* njico zadelaš, ti dež ne bo nikdar na* pravil velike škode, če se pa lotiš dela šele, ko so tramovi od večne vlage na* gniti, se bo tudi v tvojem žepu napravila velika luknja. Veliko denarja nas sta* nejo naša oblačila in obuvalo. Ali skrbi tvoja gospodinja, da sproti popravi, po* krpa in osnaži odloženo obleko in pe* rilo? Kjer nemarnost gospodari in go* spodinji. mora iti premoženje rakovo pot. Če smo ti danes povedali same take stvari ki si jih sam že davno vedel, ne bodi hud in spomni se tistega župnika, ki je v novi fari dve nedelji zaporedoma imel isto pridigo. Tretjo nedeljo so hili ljudje že radovedni, kaj bo iz tega. In glej ga že zopet je že v tretjič ponovil od prve do zadnje besede isto pridigo. To je bilo Občinarjem že odveč, pa so se zbrali, posvetovali in poslali deputacijo k župniku, da mu pove, kar mu gre. Župnik jih je mirno poslušal do konca, potem pa djal: Čujte, ali ste se ravnali po moji prvi pridigi? Ne? Še danes, ko sem Vam že tretjič iste nauke ponovil, si jih niste zapomnili. Nikar se ne jezite name. ampak skušajte sc čimprcj ravnati po mojih naukih, pa mi jih ne bo treba po* navijati. Živinoreja in živinozdravništvo Hitro napenjanje goveda. Iz zavžite hrane se včasih razvije v vampu in črevesju tolika množina plinov, ki žival napnejo, da postane dihanje otežkočeno; včasih grozi celo zadušenje. V tem oziru postane lahko nevarna vsa* ka sveža klaja (detelja, grah, trava, re* pino in kolerabino listje, krompirjevka itd.), zlasti še, če je sparjena. Najopas* nejša je rosna, s pajčevinami prepreže* na ali zmrzla detelja (rdeča ali črna de* telja pred cvetjem, lucerna), po kateri se žival še napije. Znaki. Napenjanje se pojavi brzo, pa tudi preide hitro, ali pa žival pogine. V vam* pu se razvije velika množina plinov, ki nimajo izhoda, zato se močno napne. Radi tega leva lakotnica (gladova jama) popolnoma izgine, ali pa je celo izboče* na. Od velikih bolečin žival neprestano prestopica (če je privezana) ter brca ob trebuh. Oči ima izbuljene, dihanje je ze* lo težko. Žival stoka in škrta z zobmi, žilni utrip je pospešen in nereden. Po* zneje, če se bolezen poslabša, postane trebuh še bolj napet. Žival se začne po* titi in omahovati, končno pade na tla ter pogine. Zdravljenje. Zdravila, ki se jih poslužujemo, imajo lastnost, da vsrkajo neko količino pli* nov v vampu. Pri močnem in zelo hi* trem napenjanju so skoro brezkoristna, ker tista mala množina zdravil, ki jo vli* varno v žival, ne zamore sproti posrkati vse nastale množine plinov, ki se razvi* jajo. Navedem jih pa vseeno, ker skup* no z drugimi sredstvi vsaj nekoliko od* pomore jo zlu. 2—3 žlice apna raztopimo v 1 1 vode ter precedimo; pridenemo ji lahko čašico špirita ali žganja ter jo vli* jemo govedu v gobec; to ponavljamo vsake četrt ure. Lahko damo živali tudi kamilčni ali kuminin čaj (3 žlice na liter vode), lug iz bukovega pepela, ali mil* nico. — Žival postavimo tako, da stoji s pred* njim koncem približno četrt metra višje. Na zaboj, sod ali kar na kup stelje polo* žimo več desk eno zraven druge, ter po* stavimo žival tako, da stoji s sprednjima nogama na deskah. Dva moža ji gneteta lakotnici (posebno levo), močno, enako* merno ter neprestano, vsaj pet minut. Po kratkem prestanku to ponovita. Tre* tji mož naj potegne živali jezik iz gobca in na stran ter naj ščegeče grlo s prožno palico, katere konec je zavit v krpe, na* močeno v olju; s tem se povzroči dosti* krat porigavanje. Plini se odpravljajo dostikrat skozi črevo. V ta namen iztrebimo z roko, ki smo si jo prej dobro oprali in namazali z oljem, blato iz črevesa. Žival polijemo s škafom mrzle vode ter jo nato drgne* mo s slamo. Ali pa jo sprevajamo na* vkreber. Pri tem moramo paziti, da jo peljemo navzgor po strmi poti, doli pa po kolikor mogoče zložni. V najskrajnejšem slučaju se posluži* mo trokaria. Trokar je bodalo, ki leži v nožnici, odprti na obeh koncih. Trokar nastavimo na najbolj napetem mestu le* ve lakotnice in sicer v smeri navzdol (proti komolcu desne sprednje noge). Mesto vboda moramo poprej ostriči s pripravnimi škarjami in razkužiti. Tro* kar držimo na rahlo z levo roko, z dlan* Shematično naznačen prerez živali, na katerem vidimo pravilen in nepravilen vbod. jo desne pa udarimo na ročaj tako močno, da poženemo trokar do ročaja v telo. Nato vzamemo bodalce iz nožnice, sko* zi katero se začnejo odstranjevati plini iz vampa. Da bi pa prehitro odjenjanje napetosti ne imelo slabih posledic sme sapa v začetku le počasi uhajati. Ko so ušli vsi plini, zamašimo nožnico z za« maškom, ter jo pustimo še par ur v vam* pu, za slučaj, da bi se napenjanje po* novilo. Trokar ali. nož za vbod. Ako trokarja nimamo, se v skrajnem slučaju lahko poslužimo ostrega, če mo* goče dvoreznega noža, ki ga zarinemo 8—10 cm globoko ter ga zaokrenemo, da vrez razširimo. Po končani operaciji za* sijemo rano s par šivi. če smo se poslu* žili noža. Če smo rabili trokar, tega ni treba. Nato jo še razkužimo, ostalo zdravljenje pa prepustimo naravi. Žival moramo prve dni po malem kr* miti ter jo večkrat izčistiti. N. B.: Za odstranitev plinov rabimo včasih tudi tako zvano požiralnikovo cev. Vendar pa služi požiralnikova cev največkrat, če je požiralnik zamašen (ži*= val je požrla krompir, repo, velik griz* 1 ja j sploh), na kar sklepamo, če postane žival zelo nemirna, če se duši ter steguje vrat, ali pa ker predmet čutimo pri pre* tipanju požiralnika. V gobec vtaknemo v ta namen dešči* co, približno četrt metra dolgo in 5 cm široko, ki ima v sredi zvrtano luknjo. Skozi to vtaknemo kavčukovo cev ali zelo prožno palico, ki je na koncu debe* lejša. Da jo lažje potiskamo po požiral* niku, jo namažemo z oljem ter dvignemo glavo živali, tako da tvorita gobčna vot* lina in požiralnik ravno pot. Tudi mora biti ccv ali palica gladka, da živali ne ranimo. Zelo moramo paziti, da je ne vtaknemo v sapnik. Ko smo zadeli ob predmet jo vstavimo, potegnemo malo ven ter zopet naprej počasi potisnemo. Če se predmet ne premakne, je to znak. da je požiralnik sam pokvarjen. Raba požiralnikove cevi postane lahko nevarna, ker pride v dotiko z zelo ob* čutljivimi notranjimi organi. Zato naj to delo izvršuje le oseba, ki je ročna in je imela s podobnimi stvarmi opravka, ter le v zelo siljenih slučajih. Dr. Ravnik, živinozdravnik. Pogled na žival s strani. Mesto vboda je nazna* čeno s križcem. Prašičja rdečica ali na kratko rdečica, je po vsej Evropi razširjena kužna bolezen, ki se pojavlja po nekaterih krajih stalno in se od tam širi daleč naokrog. Najraje se pojavi poleti. Poleg prašičev je podvržena rdečici tudi perutnina in miši. Da bi človeške? mu zdravju škodovalo uživanje mesa prašičev, ki so oboleli na tej bolezni, še ni dokazano. Človek se lahko okuži z blatom, posebno pa s krvjo, če mu ista onesnaži kako rano, četudi zelo majhno. Razne oblike rdečice. Razlikovati moramo več oblik te bo? lezni. Poleg navadne oblike, katere zna? ki so rdeče lise, se opaža še milejša obli? ka z značilnimi štirioglatimi madeži, po? tem je druga oblika bolezni z okroglimi rdečimi lisami in slednjič zelo nevarna vrsta, pri kateri koža sploh ne pordi, ker je potek bolezni prekratek. Včasih se pojavita dve vrsti bolezni naenkrat, na primer s štirioglatimi in okroglimi madeži. Potek bolezni. Od okuženja do prvih pojavov bo? lezni poteče navadno 2—5 dni. Po tem času prašič preneha jesti, postane oto? žen in otopel, rije med steljo, se duši ter včasih bljuva. Telesna toplota je zelo zvišana, posebno rilec in uhlji so vroči; noge pa so mrzle. Blato, če sploh gre od njega, je zelo trdo. To so prvi znaki bolezni. Po preteku enega ali več dni se pojavijo rdeči madeži, ki so najbolj po? gosto nasejani na glavi, vratu, trebuhu in notranji strani stegen. Odtod se hitro množijo po celem telesu, ter postajajo čimdalje bolj modrikasti ali vijoličasti. Koža je na tistih mestih zabrckla in zelo občutljiva. Temnejši ko postajajo ti ma? deži, slabše je stanje bolne živali; diha? nje postane hitrejše, prašič škrta z zob? mi, rilec mu oteče in je zelo suh. Slednjič žival zelo oslabi, tako da prične omaho? vati z zadnjim delom in končno pogine. Bolezen traja različno, navadno 2—4 dni, lahko pa prašič pogine že v prvih 24 urah. V redkih slučajih ozdravi sam od sebe, vendar zapušča bolezen navad? no posledice: žival oboli na srcu in se tudi ne redi več. Najdovzetnejši za to bolezen so pra? šiči v starosti od 3—12 mesecev; znani pa so slučaji okužitve tudi pred in po tej dobi. Dalje so plemenite pasme (an? gleška Berkshire) dovzetnejše za oku? žen je kot domače, ki so bolj trdožive. Okuženje. Povzročitelji so bacili, ki sc nahajajo v zemlji, kamor so zašli z blatom, sečjo ali krv jo bolnih prašičev, kjer se vzdrži? jo zelo dolgo časa. Od tu pridejo skozi kako ranico na koži ali pa s krmo v že? lodec, črevo ter od tu dalje po kaki ra? nici v kri, kjer najdejo vse predpogoje za svoj razvoj. Včasih imajo zdrave ži? vali vse polno teh klic v sebi, pa vendar ne obolijo. Če se pa njih odporna moč zmanjša (prehlad, soparno vzdušje, za? tohli hlevi, slaba, plesniva krma ali nje pomanjkanje, slaba voda itd.), pridejo te klice do veljave — žival zboli. Zdravljenje. Od domačega zdravljenja ne moremo pričakovati pomoči. Pokličimo zato čim? prej živinozdravnika, ki edini zamore žival rešiti in še on uspe le, če je pokli? can pravočasno. Vsaka ura odločuje v tem oziru. Dokler on ne pride, polivajmo žival večkrat z mrzlo vodo (vsake četrt ure), delajmo ji hladne obkladke ter klisti? rajmo jo s hladno, osoljeno milnico. Ako ni vetrovno, spravimo jo na prosto, na solnce; varujmo jo pa pred prepihom, ki ji lahko zelo škoduje. — V naših kra? jih je navada,, da se prašiču narežejo uhlji, češ, ko bodo ti krvavi, bo živali odleglo. To početje ni samo neumestno — ker vsaka izguba krvi le oslabi od? porno moč živali in jo tudi brez potrebe vznemirjamo — temveč naravnost ne? varno za zdrave prašiče in ljudi, da se ne okužijo, kajti v krvi bolne živali kar mrgoli kužnih klic, ki pridejo na ta na? čin v kako ranico na roki ali pa zaidejo v zemljo ter stvorijo tako novo mož* nost za bodoče okuženje. Omejevanje rdečice. Možnost za preprečevanje imamo dvojno: varnostno cepitev, ki učinkuje približno 6 mesecev in pa toliko pripo* ročeno snago. Pod besedo snaga ne sme* mo razumeti morda samo v praksi neiz* vršljiva navodila, temveč vse tiste po* goje, ki n c prijajo življenju in obsto* ju kužnih klic. Če le možno, naj solncc sije na prostor, kjer je poginila žival, ker ono je največji sovražnik bacilov, ki ljubijo temne, vlažne in zatohle prosto* re. Odprimo vsa okna in vse luknje v zidovih na stežaj, da izpiha veter vso vlago in zatohlost na — solnce! Gnoja ih stelje — gnezda bacilov — ne pusti* mo v hlevu, da se novo kupljeni praši* ček ne okuži takoj prvi dan, temveč ju hitro spravimo skupaj ter skupno s crklim prašičem zakopljimo v globoko jamo (vsaj 1 Vo m!), da bacili zemeljske plasti ne predrejo. Pod, stene in strop hleva pa prebelimo z apnenim mlekom, Nasadi breskev v Massalombardi. Posncmljem iz mesečnika, ki ga izdaja kot prilogo strokovnemu časopisu »Ro* magna Agricola e Zootecnica«, priprav* ljavni odbor za sadno razstavo, ki se bo vršila letos od 5. do 20. septembra v Massalombardi, sledeče važne podatke, ki bodo gotovo zanimali naše gojitelje breskev, zlasti pa vse onej. ki so se začeli zadnja leta intenzivnejše pečati se s to panogo kmetijstva. Massalombarda je mesto v pokrajini Romagna, nedaleč od staroslavne Ra* venne, ki je glavno mesto te pokrajine in leži ob Jadranskem morju. Massalom* bardski nasadi uživajo svetovni sloves, ker so zelo lepo urejeni in tudi oskrbova* kar napravimo najlažje s škropilnico. Kakršnokoli orodje, ki smo se ga poslu* ževali pri prašiču (sklede, lonci itd.), do« bro operimo v vročem lugu, leseno ko* rito pa, če je oglodano, enostavno sežgi* mo, ker je bolje, da kar prvo izgubo za malo razliko prostovoljno povečamo, kot pa da bi imeli vsako leto bolezen doma in z njo gotove stroške. Ne mine leto, da bi se ne pojavila rde* čica. Kako veliko gospodarsko škodo povzroča, je že vsakomur znano. Edino res učinkovito protisredstvo obstoji le v varnostni cepitvi. Vsekakor ž njo ne smemo odlašati toliko časa, da nas bo* lezen sama na to potrebo opomni, kot jc to še večjidel pri nas v navadi. Po* briniti sc moramo za to takoj, ko se je pojavil prvi slučaj rdečice v naši oko* lici. Najbolje bi bilo, da se odločijo za cepitev vsi lastniki prašičev v vasi isto* časno, ker se s tem živinozdravniku ne* primerno olajša delo, ker se stroški znatno zmanjšajo in ker se rado zgodi, da ravno v sili pomoč ne pride pravo* časno. Dr. Ravnik, živinozdravnik. ni po najmodernejših načelih. Zlasti se odlikujejo nasadi breskev, češpelj in jablan. Pa ni samo njih sadjereja na* predna, ampak tudi prodaja in izvoz sa* dja sta na višku tehnične popolnosti. Tudi k nam je dospel pred leti glas o na* prednosti tamkajšnje sadjereje in na pri* zadevanje našega kmetijskega urada je bilo v Massalombardo že prirejenih par izletov,, katerih se je udeležilo precej* šnje število naših ukaželjnih kmetoval* cev. Vsi so se vrnili navdušeni, toda ve* čina od njih dvomi, da bi se pri nas mo* glo doseči isto stopinjo napredka v sadje* reji, ker pravijo, da so naše podnebne in talne razmere manj ugodne kot tam* kaj. Vendar pa vsi priznavajo, da bi se Sadjarstvo pri nas tudi doseglo lepe uspehe, če bi se naše sadjarstvo moderniziralo ter orga* niziralo izvoz. Nas zanimajo zlasti nasadi breskev in zato se hočem omejiti v tem članku le na podatke ki se tičejo pridelovanja breskev. V okolici Massalombarde so našteli nedavno 140.755 breskev, ki so nasajene na površini 402 ha. To število je veliko, če pomislimo, da je komaj dobrih 20 let, odkar so tamkaj vsadili prve breskve. Katere breskve gojijo v Massalombardi? V glavnem se negujejo sledeče vrste: Mayflower (Majniški cvet). Zorijo prve dni junija in so precej trpežne za izvoz; Amsden (prajsovke), ki zorijo v drugi polovici junija in so tudi trpežne za iz* voz, so zdaj največ razširjene, vendar bodo kmalu zaostale v številu za vrsto Mayflower, kateri dajejo v novejših čas sih tamkajšnji sadjarji prednost; Triumf. Zorijo v začetku julija. Ta vrsta je najbolj cenjena na domačih trs gih; Breskev su. Ane, ki ima dva tipa: ena rodi mnogo, a ima manjši sad, druga rodi manj, pa ima debelejši sad. Obe zorita v sredi julija in sta trpežni za izvoz; Morellone je vrsta ki zori proti koncu julija in je zelo trpežna za izvoz; Zgodnja Massalombardska breskev. Dozori koncem avgusta, sad je zelo debel (4—5 breskev na 1 kg) in je zelo trpežen za prevoz; Kasna Massalombardska breskev. Je še debelejša od zgodnje, a se drugače ne loči od nje. Priprava zemlje in gnojenje. Zemljišča, ki jih določijo za nasad, preorjejo najprej (navadno z motornimi plugi) 45—50 cm globoko. Nato skopajo jame za saditev. Te jame napravijo 1.20 m v kvadratu in približno 90 cm globoke. Razdalje med poedinimi breskvami so teslc: Za šibko rastoče breskve, kakor Amsden, Mayflower„ Triumf itd. 5X5; za srednje rastoče pa 5X6; za močno ras stoče 6X6, 6X7 in celo 7X7 metrov. V Massalombardi sadijo vedno le enos letne breskove divjake, katere šele na stalnem mestu cepijo. Saditev se izvrši navadno jeseni. Divjak prerežejo takoj po saditvi v višini 25—30 cm nad zemljo. Zemljo pognojijo ob saditvi z 20—25 kg dobrega hlevskega gnoja, 1—V/o kg gnoja od kokošjega perja (to perje do* bivajo od veletrgovine s perutnino Bas bini di Russi v Ravenni, ki ga odda letno skoraj 1 miljon kg), 2—2V2 kg Thomas sove žlindre in 30 dkg kalijeve soli. Cepitev izvršijo v avgustu ali septems bru na speče oko in sicer v višini 35—40 cm nad zemljo.y Vložita se navadno dve očesi. V slučaju, da sta se prijeli obe očes si, se spomladi gornje oko odreže. Čim jc oko pognalo in je poganjek dosegel dolgost 10—15 cm, odščipnejo vršiček poganjka. S tem dosežejo, da poženejo oči na poganjku več novih zaperkov. Od teh zaperkov pustijo le 3—4. Seveda se pustijo le oni zaperki, ki so najmočnejši in ki stoje lepo razdeljeni. Iz teh zapers kov se razvijejo močni poganjki, ki tvos rijo pozneje drevesno krono. V drugem letu po cepljenju sc režnja omejuje samo na bolj male reze, ki so potrebni za vzdrs ževanje ravnovesja med posameznimi ves jami in odstranitev onih vej, ki se kri* žajo in rastejo nepravilno. Tretje leto po cepljenju je breskev že razvita, tedaj sc pričenja že z režnjo na rodovitnost. V Masalombardi dajejo breskvam obliko grma brez srednje veje, deblo je komaj 30—40 cm visoko. Massalombardski sadjerejci ne obres zujejo breskev preveč na kratko, ker v njihovih močnih zemljah bi močno obres zane breskve poganjale v les in bi le malo rodile. Vsakoletna režnja se omes juje nay umerjeno skrajšanje pognalih nlladik in ostranitev takozvanih neplods nih poganjkov, ki poženejo navadno iz sredine krone. Obrezovanje sc izvrši v avgustu. Pozimi se le še kaj popravi, če je to potrebno. Pomlajenje breskev sc navadno ne iz* vršuje, ker vsled vsakoletnega obrezova* nja in rednega ter obilnega gnojenja ostanejo breskve do 15 in tudi 18 let vedno močne;, rodovitne in lepo razvite. Proti raznim boleznim in škodljivcem breskve rabijo: a) proti kržljavosti listja je v navadi zimsko škropljenje z modro galico in apnom, b) proti ušem rabijo kvasijo in tobačni izvleček ter lepilne pasove, ki ne dopustijo mravljam na drevo. Ko so začele breskve roditi, ne sadijo nič pod njimi, pač pa držijo zemljo vedno čisto od vsakega plevela in trav. Just Ušaj. Rak na sadnem drevju. Ni potrebno, na dolgo in široko opi* sovati te bolezni, ker jo vsakdo pozna. Kdo še ni videl na drevju velikih, zgr* bančenih ran in brazgotin, ki se vedno širijo in nikdar ne zacelijo? Kdo še ni videl gotovih in zgrbančenih vej, obrun* kov in bunk raznih oblik in velikosti po deblu in vejah? To je rak ali rakovina, povzročena v največ slučajih od glivice, ki jo imenujemo znanstveno »nectria di* tissima«. Najbolj so podvržene raku jablane, manj hruške in zelo redko koščičasto drevje. Od jablan so podvržene rakovi* ni nekatere vrste bolj, druge manj. Rak napada staro in mlado drevje, debla in veje. Jablane imajo tako zvano odprto ra* kovino (odprte rane, obrobljene od na# buhlih robov) in zaprto rakovino (bule raznih velikosti). Hruške imajo navadno le zaprto rakovino, pri češpljevem raku pa se izloča iz rane vedno tudi smola. Če prežagamo na drevesu tako rakovo bulo, najdemo v sredini razpoko, napol* njeno s trhlenino. Bule so lahko majhne kot pest, najdemo pa tudi velike kot je človeška glava. Rak se širi od drevesa na drevo na ta način, da pride tros rakove glive (zelo majhno seme) iz rakove rane v kako od* prto rano na drugem, zdravem drevesu. Zadostuje zelo majhna rana, povzroče* na od kake živali, od udarca, ali od člo* veka (na primer s čevlji). Kjer se naseli rakova gliva, začne odumirati staničevje. Rastlina hoče rano zaceliti in začne tvo* riti v veliki meri okrog nje novo stani* čevje. Glivica pa napada tudi to in tako se rana širi in veča. Če je bila rana, v kateri se je naselila gliva zelo majhna in se je drevesu posrečilo, da jo je zakrilo z novim Staničev jem, tedaj se začne bo* lezen razvijati na znotraj. Tako nastane* jo bule zaprtega raka. Na mladem lesu se rak kmalu razširi krog in krog vejic, ki se začnejo sušiti. (Konec prihodnjič.) Mlekarstvo Anton Pevc. Prei2ck:uiševanje mleka. 3. Hoybergov tolščomer. Predstavlja dansko metodo preizkuša* nja mleka, ki zasleduje poenostavljenje dosedaj v mlekarnah najbolj uporabi je* ne Gerberjeve metode za natančno in hitro določanje tolščobnosti mleka. Hoy* bergova metoda odpravlja centrifugo in nadomešča nevarno žveplovo kislino in amilalkohol z alkalično raztopino. Raz* širjena je prav posebno v francoskem mlekarstvu in živinorejskem zadružni* štvu. Postopamo tako le: V butirometer (steklen tolščomer, po* doben Gerberjevemu) se s pipeto od* meri 9.7 cnr! mleka in nato 6.5 cm:! raz* topine; lahko pa tudi odmerimo najprej raztopino in nato šele mleko. Čim je tol* ščomer z gumijastim zamaškom zama« šen, ga obrnemo, da se mleko s tekočino dobro spoji in takoj nato ga v vodorav* ni legi vsaj 20 krat stresemo (z močnimi sunki) sem in tja, da bo zmes mleka z raztopino postala enolično tekoča. Stre« sati moramo krepko in skrbno in ker se zmes ne ugreje in ni nevarnosti za izgon zamaškov, držimo med suvanjem v vsa« ki roki toliko butirometrov, kolikor jih Slika nam predstavlja lično ročno škatljo, v kateri je umeščen Hoybcrgov aparat. roka zmore. Nato butirometer v navpič* ni meri dvakrat obrnemo, da steče vse* bina iz enega konca v drugega in obe* nem še nekoliko stresamo bolj v po* ševni legi, dokler ni zmes povsem eno* lično raztopljena, nakar ga postavimo z zamaškom navzdol v 50—52° C gorko kopelj. Čez 3 minute vzamemo butiro* metre iz kopeli in jih najprej obrnemo, da steče vsebina iz enega konca v dru* gega, nato pa še stresemo krepko v na* vpični smeri s približno 10 sunki, spet obrnemo, da vsebina steče k zamašku, na enak način krepko 10 krat stresemo in končno vložimo z zamaški navzdol v vodno kopel. Čez nadaljnje 3 minute vzamemo butirometre nanovo iz kopeli, jih obrnemo, da steče tekočina v drugi trebušasti konce, spet obrnemo, da teko* čina steče k zamašku in brez vsakega stresanja vrnemo v kopel. Po treh mi* nutah enako postopanje še enkrat po* novimo. Potem pustimo butirometre v kopeli 15 minut v miru, tako kot pri Gerberjevem načinu. I lovbergov butirometer Hoybergov butirometer za mleko. za smetano. Ako hočemo določiti toščobnost sme* tane po Hovbergu, jo segrejemo najprej na 20—22° C, da bo bolj redkotekoča, nakar odmerimo s pipeto ali z brizgljo 4.4 cm3 smetane in 4 cm3 raztopine v posebne tanjše butirometre. Čim so bu* tirometri zamašeni, jih parkrat obrne* mo v svrho spojitve obeh tekočin in na* to stresamo kakor pri mleku, vendar samo 10 krat v vzdolžni smeri in posta* vimo potem v vodno kopel pri 50 do 52" C z zamaški navzdol. Čez 2 minuti vzamemo butirometre iz kopeli, obrne* mo na obe strani, da tekočina steče iz enega konca v drugega in se spet vrne k zamašku. Nato jih postavimo nazaj v kopel. Po zopetnih 2 minutah in nato še enkrat po 2 minutah (torej skupaj 3 krat) enako postopanje zopet obnovi* mo. Sedaj pustimo butirometre v kope* li 8 minut v miru, nakar zmerimo tol* ščobni stolpec in zapišemo % tolšče v smetani. Celotni čas, ki ga prebijejo bu* tirometri v 50—52° C gorki kopeli zna« ša torej pri mleku 3 krat po 3 minute in 15 minut — 24 minut, pri smetani pa le 3 krat po 2 minuti in 8 minut = 14 minut. Ker je v smetani manj sirnine in več tolšče nego v mleku, sirnina pod učinkom raztopine hitrejše zvodeni in smetane zato ni treba tolikanj suvati in stresati kakor mleko. Vzeti moramo vedno 2 poskušnji iste smetane naen« krat. Dobljeni odstotki tolšče obeh po* skušenj se ne smejo med seboj razliko« vati več kot za 0.5% tolšče, drugače smo eno ali drugo slabo odmerili. Tudi ni treba smetane pred pipetiranjem nikdar stresati. Zadostuje, če kozarček ali ste* klenico s poskušnjo previdno parkrat preobrnemo, da se vsebina tolšče v vseh plasteh izenači. S stresanjem zaide v smetano zrak, ki kvari natančnost pipe* tiranja. H0VBEHO CO V t <^E> Hoybergovo stojalo s smetanomeri. Predno vzamemo mleko za poskušnjo, ga moramo v posodi temeljito premeša* ti od zgoraj navzdol in sem ter tja. Naj* boljše opravimo to delo z luknjičastim mešalnikom, vendar pa moramo pošto« pati tako, da se mleko ne bi pričelo pc« niti. Lahko pa tudi mleko parkrat pre« lijemo iz posode v posodo. Poskušenj ni dobro jemati v kozarce, marveč v ste* kleničke s širokim vratom za okroglo 100 cm3 vsebine, ki se zaznamujejo s šte« vilkami. Če mleka ne preizkušamo takoj, držimo steklenice zamašene z gumije« vim zamaškom. V kozarcih se mleko težko zanesljivo dobro premeša in mo« rebiti izločena smetana se kaj rada del« no izgubi ob roki ali ob papirju pri obra« Čanju kozarcev. Ako hočemo mleko pre« izkusiti šele čez nekoliko dni, n. pr. kon« cern tedna ali koncem meseca in med tem šc z novim mlekom dotičnega člana zalivati, mu pridamo na vsakih 100 cm3 1 cm 4Vs odstotne raztopine kalijevega bichromata (paziti! je strup), ki ima spec. težo 1.030 in zato ne ovira tudi mo« rebitno določitev spec. teže v shranje« nem mleku. Lahko pridenemo kalijev bichromat kar v prahu (kristalih), ven« dar le toliko, da dobi mleko slamnato« rumeno barvo. Za krajšo hranitev zado« stuje tudi pridatek 1 cm! 35—40 odstot« nega formalina na 1 1 mleka ali 1 kaplji« ca na 100 cm:i mleka. Pri preizkušanju naj ima mleko vedno 15—18" C. Ako se je v shranjenem mle« ku izločila zelo zgoščena smetana, kar je prav često primer, če se poskušnja ni hranila na hladnem, ga segrejemo na 40" C, da se smetana stopi, nato temelji« to zmešamo in spet shladimo. Ako je mleko že sesedeno, se s pridatkom par kapljic amoniaka ali Quesnevillejeve te« kočinc napravi spet tekoče. Neposredno pred jemanjem preizkušnje (pred pipeti« ranjem) moramo mleko v stekleničkah temeljito premešati, vendar tako, da se ne prične peniti. Ko smo s preizkušanjem mleka go« to vi butirometre in pipete dobro očisti« mo z zmerno gorko vodo, v katero smo deli nekaj sode, posluževaje se po mož« nosti ščetk. Nato jih ponovno oplaknemo v čisti vodi, da se izgubi vsaka sled sode. Enako osnažimo tudi gumijeve zamaške s sodo in oplaknemo v čisti vodi. Solncu ali gorkoti predmetov ne smemo izpo« stavljati. Kemikalije (tekočine za preizkušanje) moramo držati vedno dobro zamašene s steklenim ali z gumijevim zamaškom, da ne izhlapevajo ali da jim vlaga in ogljikova kislina zraka nc zmanjšuje moči. Navaditi se moramo, da stekleni* ce s kemikalijami po vsakokratni upo* rabi takoj sproti zamašimo. Nemška Morsin * metoda se razliku je od Hdvbergove po tem, da odmerja v butirometre, ki so na zunaj enaki, 6 cm3 Morsin*raztopine in 10 cm3 mleka. Suva* nje in stresanje se izvrši na enak način, toda pri uporabi 65—70° C gorke ko* kopeli, v kateri morajo butirometri ostati nazadnje 20—30 minut v miru. Natanč* nost te metode še ni — kolikor je meni znano — zanesljivo preizkušena. Zao* staja za Hoybergovo predvsem zbog te* ga, ker se zmes med stresanjem tolikanj peni, da je treba često nad M> ure čakati in med tem z zniževanjem in potiskava* njem zamaška preganjati zračne me* hurčke (pene) iz tolščobnega stolpca. Tudi je toplota 65—70° C, ki jo ima te* kočina med stresanjem, prevroča za ro* ke. Zato se more vršiti stresanje dobro le s stresalnim stojalom. Morsin*ova me* toda je zaenkrat uporabljiva edino za polno mleko. # * # Poznavanje kislinske stopinje, speci* fične teže in tolščobnosti mleka ter iz teh preračunana vsebina suhe snovi in tolšče proste suhe snovi so sredstva, s katerimi mlekar spozna kemijsko vred* nost mleka in zasledi morebitne panča* rije. To delo ima precej olajšano, če prc* izkušnji v mlekarno prinešenega mleka pridruži še preizkušnjo mleka, ki se je namolzlo v njegovi navzočnosti na do* mu mlekodajalca. V normalnem mleku povprečno dobrih krav v Evropi se spec. teža mleka giblje med 1.028 in 1.033 pri povprečno 3]A% tolšče ali 10% smetane in pri kislini 16—20° D v svežem mleku. Celotna vsebina suhe snovi znaša zato najmanj IIV2 do 12%. Pri običajnih pre* tvarjanjih nastopijo te*le spremembe: Pri pridatku vode pade spec. teža na* vadno pod 1.028 odnosno pod 1.027, tol* ščobnost se giblje različno, po tolščob* nosti normalnega mleka med 2.5 in 4% tolšče ali med 7 in 12% smetane. Suha snov se drži pod lU/2% in kislinska sto* pinja okrog 15—16" D ali pri prav sve* žem mleku celo nižje. Pri delno posnetem mleku znaša spec. teža 1.033 in višje, tolščobnost navadno pod 3% tolšče ali 10% smetane, vsebina suhe snovi je v občutnem razmerju zni* Žana in kisi. stopinja je nadnormalna, često nad 22" D. Pri delno posnetem mleku, ki smo mu prilili vode, je spec. teža normalna, naj* večkrat pa pod povprečno. Tolščobnost je znatno pod 3% ali pod 10% smetane in se giblje navadno okrog 2% tolšče; kisi. stopinja normalna. Po teh podatkih je mogoče sklepati na kakovost mleka, ako le vodimo točen, pregleden zapisnik o preizkušnjah mle* ka posameznih članov. Dopustne so v okviru enega meseca, kot povsem nor* malne, razlike pri spec. teži za 1", pri tolščobnosti za 0.9% i n pri suhi snovi za 1.02%, ako je zdravstveno stanje krav, njih oskrba in krmljenje dan za dnevom ostalo vedno enako. Razlike čez te meje je smatrati za sumljive in se je treba poslužiti pos* kušnje v hlevu. Upoštevati pa moramo, da so brez vsake krivde živinorejca mo* goče prehodne nenormalne razlike n. pr. vsled obolenja krave, izredne vro* čine, spremembe v krmljenju ali pri osebju, ki živino oskrbuje itd. itd. V ta* kih slučajih je potrebno neovrglji* v i h dokazov, predno člana obdolžimo, da mleko potvarja. V založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja A. Pevca: Sirarstvo. Priporočamo jo predvsem našim mle* karjem, članom in odbornikom mlekar* škili zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa je v razprodaji Katoliške knjigarne. Poljedelstvo in vrtnarstvo Kosite pravočasno! Prišel je junij, najpripravnejši čas za košnjo, toda malokje še poje kosa po travniku. Njive z deteljo so že pokošene, travniki pa čakajo in bodo marsikje tudi čakali še celi mesec, dokler ne bo trava popolnoma olesenela. Ne moremo se od* navaditi te stare in trdno ukoreninjene napake — kasne košnje, preveč nam je v mesu in krvi. Vidimo, da kosimo trdo, žičasto. napol suho in od dežja izprano slamo, (trava je pač ne moremo imeno* vati), vendar pa ne mislimo, da bi bilo treba prej začeti s košnjo. Ali imamo od kasne košnje kako korist? Vse koristi, ki jih imamo od pozne košnje, so le navidezne. Pravijo, da pri kasni košnji več nakosimo in da se manj trave usuši. Pozno košena trava res da večji kup sena kot tista, ki je bila košena pravočasno, ko pa se kup sesede, ne ostane mnogo več od njegove velikosti. Tudi mislijo nekateri, da s kasno košnjo, podsejemo dobre trave. Izkušnja nas uči, da od izpadenega travnega semena skali in zraste le neznaten del. Nasprotno pa nam povzroča kasna košnja mnogo škode. Kakšno škodo imamo od kasne košn je? 1. Pozno košena trava napravi seme, za katero porabi mnogo redilnih snovi. Te snovi mora dobiti iz zemlje, zato v ve< liki meri izčrpa zemljo. Na travniku, ki je bil kasno košen, se trave le nerade obraščajo in druga košnja (če kosimo dvakrat) je zelo pičla. 2. Pri kasni košnji naredi najrazličnejši plevel seme. ki izpade na travniku in skali. Kasnja košnja prinaša na travnik vedno več plevela, kateri izpodriva do» brc trave in manjša množino in vrednost krme. 3. Kasno košeno seno je trdo, malo* vredno in mnogokrat že napol olesenelo. Živina, ki dobiva tako slabo seno, je mršava, kljub temu da ga ima v izobilju in lahko tudi oboli na kostolomnici. Katere koristi imamo od pravočasne košnje? 1. Seno. ki je pokošeno pravočasno, je dobro in ima večjo množino redilnih snovi. Živina, ki dobiva tako seno je zdrava. 2. Pravočasno pokošen travnik se hitro obraste. Ker trava ni naredila semena, pridejo hranilne snovi, ki so bile v ta namen nakopičene v travnih koreninah, v prid otavi. Kjer kosimo dvakrat, je druga košnja zato obilnejša kot bi bila sicer. Kjer pa kosimo pri kasni košnji samo enkrat, lahko dosežemo z zgodnjo košnjo in primernim gnojenjem v ugods nih letih dve košnji. Opustimo našo staro napako — kasno košnjo in poizkusimo enkrat kositi bolj zglodaj,, poznalo se bo na travniku, na živini, pa tudi na našem žepu. Inž. Pegan. Krompirjeva plesnoba. Lansko leto je naredila krompirjeva plesnoba ali rosa, kot ji pravi naš kmet, po naših Gorah, pa tudi ponekod v do* linah zelo mnogo škode. Cela krompir? jeva polja so bila že proti koncu julija gola, krompirjcvica posušena kot ob iz* kopavanju krompirja. Le malokdo je upošteval naš nasvet, naj škropi krom* pir z bordoško mešanico. Kdor pa je to delo naredil, sc ni kesal. Letos imamo tudi precej dežja in je zato verjetno, da bo plesnoba napadla krompir zopet v večji meri. Opozarja« mo ponovno na veliko korist, ki jo ima« mo od škropljenja krompirja. Krompir, ki je pravočasno poškropljen, to je predno se je plesnoba razširila, ostane zdrav, ker poškropljenih listov ples* noba ne napade. Razen tega pa ostanejo listi poškropljenega krompirja dolgo zeleni in zato več časa tvorijo škrob, radi česar se nam poveča tudi pridelek krompirja. Krompir škropimo takoj ko smo opazili na listih bele lise plcsnobe. V vlažnih, megli podvrženih legah že v maju. v bolj suhih pa v juniju. Drugič škropimo potem po potrebi. Raztopino modre galice in apna naredimo tako kot za trte. Za prvo škropljenje zadostuje 1% raztopina, za drugo pa vzamemo največ 1 M>%. Kjer je prejšnja leta plesnoba na* padla krompir, bi ne smel noben napre* den gospodar opustiti škropljenja z Samorodne trte in njih križanke. Trtorcjsko vinarska šola v Coneglianu je sklicala letos ob 50*letnici svojega ob* stoja vinarski kongres, katerega se je udeležilo veliko število domačih, pa tudi odličnih inozemskih strokovnjakov. Na kongresu so bili med drugimi g. Teleki, profesor Zvveigelt iz Klosterneuburške šole. prof. Faes iz vinorejske stanice v Lausanne in g. Maclet*Botton. Slednji polaga na obnovitev vinogradov s hibri* di (križankami) posebno važnost in je poln optimizma glede njih bodočnosti. Zanimivo je bilo tudi predavanje prof. Pi* rovano, ki je govoril o potrebi genetič* nega izboljšanja trte. Svoja izvajanja je podkrepil tudi s podatki, glasom katerih se je doseglo z medsebojnim križanjem evropskih trtnih vrst, s križanjem evrop* skih vrst z amerikanskimi in z zopetnim križanjem dobljenih vrst, zelo lepih uspehov. Na ta način so bile vzgojene nove trtne vrste z izvfstnim namiznim grozdjem in vrste, ki so vsebovale mno* go več sladkorja od navadnih. Posrečilo se je celo vzgojiti trto z grozdi, ki so dosegli do 3l4 kg težine. G’av. Morelli de Rossi je poročal o uspehih svojega dol* gotrain.ega študija samorodnih trt in bordoško mešanico, ki stane razmero* ma zelo malo, , koristi pa prinaša velike. P. Ali koristi trganje krompirjevih cvetov? Mnogi priporočajo trganje cvetov pri krompirju. S tem dosežemo, da rastlina ne naredi plodov, ki vsebujejo precej redilnih snovi. Mesto ploda prejmejo redilne snovi gomolji in postanejo zato bogatejši. Posebno pri kasnem krompir* ju pride to v poštev. Velike koristi trganje cvetov najbrž ne bo prineslo, vendar pa to lahko na* redimo za poizkus, seveda brez velikih stroškov. njih križank. On ima nasade križank v Videmski provinci, kjer je tudi še nekaj drugih nasadov. Tudi v Goriški provinci so sc že začeli pojavljati vinogradi s križankami. Razne države so zavzele nasproti pro* blemu samorodnih križank različno sta* ilšče. Nekatere so prepovedale sploh vsako sajenje in širjenje takih trt, ker ic nekaj slabih vrst začelo resno ogro* žati vinorejo. Tako je bila na primerna Štajerskem, pa tudi drugod po Jugosla* vi ji, že precej razširjena šmarnica, ki da zelo mnogo vina — seveda manj vrednega. Zakaj bi ne sadili trte, ki je ni potreba ne cepiti, ne žveplati, ne škro* piti in vendar rodi mnogo več kot dru* ge — tako si je mislil marsikateri vino* rejec. Vlada pa je videla v tem veliko nevarnost za vinorejo in je prepovedala v Jugoslaviji vsako sajenje samorodnih trt. V drugih državah je pa sajenje sa* morodnih trt dovoljeno. Največ se za* nima za rešitev problema Francija, mno* go tudi Italija. Cilj vseh strokovnjakov, ki neumorno delajo je, dobiti potom križanja trto, ki bo odporna proti trtni uši in je zato ne bo treba cepiti in ki bo odporna tudi Vinogradništvo in kletarstvo proti drugim trtnim boleznim, tako da je ne bo potrebno ne škropiti in tudi ne žveplati. Seveda bo moralo biti tudi grozdje in vino te trte dobro in okusno. Taka trta bi bila za vso Evropo velike važnosti in je gotovo želja vseh vinorej* cev, da bi se strokovnjakom res posre* čilo vzgojiti jo. P. Vallig. Ne ovijajte zamaškov s cunjami! Ovijanje zamaškov pri vehah in čepih je jako razširjena, toda zelo slaba in škodljiva navada, ki ima velikokrat ne* varne in usodepolne posledice za vino v sodu. Cunja ki ima isto lastnost, kakor stenj pri svetiljki, postane cela mokra, četudi le oni del, ki je v sodu, sega v vino in se v njem moči. Na mokro in z vinom prepojeno cunjo sc naselijo takoj razne vinu škodljive glivice, kakor n. pr. kisove bakterije, glivice vinskega kana sluzeve bakterije, glivice plesnivosti itd. in vča* sih tudi razne živalice, ne redko kačice, ki živijo v octu. Ker so pa imenovane glivice, kakor tudi omenjene kačice, zelo majhna bitja, pridejo po mokri cunji, četudi je morda čep močno zabit, v vino v sodu in ga na ta način okužijo. Tako vino se zlasti poleti kaj rado skisa,, ali na kak drugi način pokvari. Zato vino* gradniki proč s cunjami v kleti! Da boste cunje lahko pogrešali, povrtajte in po* pravite morebitne poškodovane vehe a za zamašenje rabite le lepo okrogle in malo ošiljene lesene zamaške, ki pa mo« rajo biti 15 cm dolgi. Ta dolžina jc po* trebna zato, da bodo zamaški v polnih sodih segali v vino. S tem dosežemo, da so vedno nekoliko vlažni, kar pospešuje neprodušno zapiranje veh. Tudi te za« maške je potrebno vsaj vsak drugi me* sec pokuhati v vodi, da uničimo škod* 1 ji ve glivice, ki so se skoraj gotovo na njih naselile. Just Ušaj. Žveplanje. Ko se pokažejo na trtah sivobele lise, vzame kmet škropilnico na ramo in jo napolni z bordoško mešanico. Ne ogle* dujc natančneje lis na listih, ker jih po večini ne pozna; kaj pač morejo biti drugega kot strupena rosa, ki jo mora preganjati z galico. Mnogokrat so trte zelo dobro poškropljene z galico in ven* dar se razvijejo na njih tiste sivkaste lise. Zakaj? Najboljši odgovor na to je dal kmet, ki je kupil 200 kg modre galice in niti kilograma žvepla, češ da ga ni rabil še nikdar. Kakšen razloček je med strupeno roso in grozdno plesnobo? Strupena rosa ali peronospora naredi lise samo na spodnji strani listov. Lise so bleščeče bele in so največ razširjene ob listnih žilah. Grozdna plesnoba ali oidij pa ima lise na obeh straneh lista. Te lise so pepelnate ali sivobele barve. S prstem se dajo obrisati in pustijo za sabo rjavkaste pege, ki se poznajo po* sebno dobro na napadenem mladju. Lise od peronospore na razloček od njih ne moremo zbrisati z listov. Pri grozdih, ki so napadeni od oidij a ali peronospore, je razlika sledeča: Pero* nospora napade celo jagodo, tudi njeno notranjost. Jagode dobijo modrosive lise, pozneje začnejo rjaveti. Koža postane trda in zgrbančena, tako da je jagoda podobna majhnemu usnjatemu mošnjič* ku. Jagode, ki so napadene od oidija iz* gledajo kot bi bile posute s pepelom (naj* prej to opazimo pri nas na muškatu). Grozdna plesnoba napada jagodo samo na površju in ne seže v njeno notranjost (belo prevleko na jagodah lahko popol* noma obrišemo, pod njo ima kožica lepo zeleno barvo kot navadno). Notranjost jagode se zato normalno razvija, napa* dena površina pa zaostane v rašči. Ja* gode radi tega popokajo, tako da se pri* kažejo pelki. Kljub temu pa ostanejo na grozdu in se razvijajo dalje. Jagode, napadene od peronospore (usnjati zgr* bančeni mošnjički) pa odpadejo, če ko* ličkaj potresemo z grozdom. To bi bile glavne razlike med obema boleznima. Razumen vinorejec se bo na* učil razlikovati eno od druge, tako da si bo vedno lahko pomagal. Kdor pa misli, da jc škropljenje z galico sredstvo proti vsem trtnim boleznim, bo marsikdaj lice in apna. tudi žveplanje je ncobhodno bridko prevaran, ker bo imel kljub ne? potrebno vinogradniško opravilo, sicer prestanemu škropljenju »bolezen« v vi? se nam v par letih lahko razširi oidij nogradu. (grozdna plesen) in nam uniči ves pri? Ne samo škropljenje z raztopino ga? delek. p. Žveplo Romagna M. S. R. Priobčujemo slike k našemu toza devnemu članku v zadnji številki. Na sliki vidimo tvornice, v katerih izdelujejo žvepleno rudo Romagna. Varstvena znamka tvornice. Splošno gospodarstvo Gospodarski pregled. Mesec maj je potekel v iskanju ravno? vesja med izboljšano liro in cenami blaga. Vlada je pritiskala in še pritiska z vso energijo na znižanje cen. V pro? daji na debelo so cene že prej nekoliko padle, čeprav še niso v polni meri od? govarjale stanju lire, v nadrobni prodaji sc pa sploh ni občutilo sprememb, ali pa prav neznatne. Šele v drugi polovici maja se je začelo opažati med trgovci malo živejše gibanje za znižanje cen. Uvod so Originalna vreča, v kateri je 25 kg žvepla. tvorili oglasi v listih, ki so ponujali raz* nc blago s 15. 20 in 30% popusta. Goriš* ka pokrajina jc začela \ izdatnejši meri popuščati s cenami prav proti koncu maja. Po deželi seveda val padanja ne bo šel tako hitro kot je šel po mestih, ven* dar pa eno je gotovo: začelo se je izrav* navanje kričečih razlik, ki so bile med kmetskimi pridelki in med tovarniškim blagom. Če bi ne prišlo do tega še nekaj časa, bi naša kmečka gospodarstva tako oslabela, da bi jim tudi poznejše zniža* nje cen ne moglo več zaceliti ran, mnoga izmed njih bi podlegla in šla na boben. Žito: Velike poplave v Ameriki, ne* ur j a in slabo vreme v drugih deželah,, v nemajhni meri tudi špekulacija, vse to je nekoliko dvignilo v maju ccno žita na inozemskih, pa tudi na domačih trgih. Pri nas se spremembe niso toliko poznale. Živina: V nekaterih krajih so mesarji znižali ccno mesu, zato je v maju živina zopet padla. Na zadnjih semnjih je bila cena goveje živine od 300 do 340 lir za 100 kg žive teže. Krma. Pričakovalo se je veliko košnjo sena, toda kot kaže, ne bo povsod taka kakor se je mislilo. Cene trave (za koš* njo) so letos precej nižje od lanskih. Otrobi imajo staro ceno, oljnate tro* pine pa so zopet padle. Mlekarne se pri* tožujejo. da dobijo malo masla in vpra* šujejo po vzrokih. Je popolnoma narav* no, da pri premembi krme, ki sc vrši sedaj, pade nekoliko tolščoba mleka. Po* trebno bi bilo, da bi- gospodarji posebno sedaj uporabljali v večji meri oljnate tropine, ki so itak poceni. Vino: V zadnjem času se sliši po de* želi, da je vino že precej prodano in da ga ni mnogo več v kleteh. Sila je pač primorala ljudi, da so ga oddali, ne da bi mogli soodločati pri določanju cene. Zarod za bodoče leto kaže lepo, tudi bo* lezni se dosedaj niso pojavile v večji meri, razen v nekaterih krajih. Opozar* jamo vinogradnike, na!j pazijo, katera bolezen se širi, ali peronospora ali oidij, le na ta način si bodo lahko pomagali. Mleko in izdelki: Cena mleka je v maju zopet padla. Opaža se, da je Trst preobložen z mlekom, zato se ponuja mnogokrat zastano mleko po 1.15 lir in še nižje. Tudi masla je prišlo na trg mno* go več kot prejšnji mesec. Cena se je znižala za 10—15%, kar se je že predvi* devalo. Kupčija s sirom je mrtva. Upati je, da bo sedaj šel v večji meri iz siran, na izboljšanje cene pa ni misliti, že z ozirom na sedanji tlak cen navzdol. Gospodarske potrebščine. Po glavnem navalu na tovarne, ki so imele toliko na* ročil, da jih niso mogle niti izvršiti, je cena modre galice padla. Kmalu potem so pa tovarne sporočile, da nimajo več blaga za takojšnjo dobavo, ampak samo za junij. V nekaterih krajih ljudje niso bili na to pripravljeni in je zato galice zmanjkalo. Žvepla se je prodalo letos precej manj kot lansko leto. Mogoče je bila temu de* loma kriva nekoliko višja cena, vsekakor pa mora vinogradnik paziti, da mu ga ne zmanjka, sicer bi lahko trpel škodo na trtah. Poznalo se je, da j c v maju naenkrat zmanjkalo čilskega solitra. Mesto njega kupujejo kmetje amonijev nitrat, ki je razmeroma mnogo cenejši, po odstotkih pa enakovreden solitru. Deluje sicer po* časneje, končni uspeh pa j c enak. Zače* n ja jo se kupčije s Tomaževo žlindro za prihodnjo jesen. Dobro bi bilo, ko 'oi naše zadruge čimprej prijavile, koliko jo bodo potrebovale, da bi si lahko zago* tovile ugodne cene. Kdor odlaša z naro* Čilom, škoduje vedno le sebi. Za gnojenje vinogradov in njiv je naj* cenejše gnojilo amonijak (nitrat). Ima ga v zalogi Zadružna zveza v Go* rici. Uporabljajte orehove tropine, ki imajo enako ceno kot otrobi, so pa neprimerno boljše. Čebelarstvo Fr. Donat Jug: Oskrbovanje čebel v A.«Ž. panjih. II. Nepravilno ravnanje. Da odločujejo pri razvoju roja, ki smo ga vsadili v nov A.«Ž. panj, največ vre« menske in pašne razmere, je znana stvar. Vendar je mnogokrat krivo sla* bega napredka tudi čebelarjevo nepra* vilno ravnanje Prva in glavna napaka, ki jo večkrat zakrivijo čebelarji začetniki, je, da vsa* de roj na satne osnove (trakove), a ne na cele satnice. Res je, da nas čebelar« ska teorija uči, da se v rojevih čebelah z vso silo pojavlja nagon, da bi stavile satje, toda ta nagon ne traja dolgo, kvečjemu teden dni. Oglejmo si to ne« koliko natančneje. V starem bivališču sede čebele na roj več dni posebno ako jim nagaja vreme, da ne morejo izrojiti. V tem času se bolj hranijo in manj delajo nego po na« vadi; zaradi tega se debele. Saj je zna* no, da se tik pred rojenjem prav pošte* no napijejo medu na račun izrojenca. Stari čebelarji so rekli, da roj vzame s seboj doto, to jc za tri dni hrane. Ko vsadimo roj v prazen panj, je prva na* loga čebel, da izločijo iz sebe maščobo, to je vosek iz katerega grade satje. Ako vsadimo roj v panj, ki je že opremljen s celimi satnicami ter so ulice v njem že urejene in se čebele prepri« čajo, da je prostor zanje ugoden, po* sebno ker še tako lepo po vosku diši, tedaj se, zlasti če je bil roj močan, raz* dele po vseh ulicah ter prično izločevati svojo maščobo in nategovati osnove celic na satnicah. Ko pa dobi roj zvečer še pol kilograma razredčenega medu, se začne v panju najživahnejše delovanje, posebno še zato, ker čebele potrebujejo celic za odlaganje dodane hrane. Ako pa dobe južino še drugi dan in tretji večer, se delo ne ustavi, ter so prav naglo vse stanice po večini izdelane ali pa vsaj na pol. V treh ali štirih dneh ima pa tudi matica (pri prvcu) že vsaj en sat do polovice zaležcn. Tedaj pa obrnejo čebele vso pozornost le na tiste sate, ki so najbližji zalegi. Za stranske sate se več nc brigajo, dokler sc gnezdo do njih ne razširi. Ako pa vsadimo roj v A. Ž.spanju na osnove, ki so morebiti komaj 3 do 4 cm široke,, ima roj ogromno praznine na razpolago. Ko se prvi večer v svojem novem bivališču udomači, se čebele obes sijo po vseh satnikih na začetke ter prično graditi satje. Drugi dan navadno dobimo že na vseh satnikih nekoliko srčkov satja. Drugi dan po roju navad; no prične tudi že matica (prvčevega ro« ja) zalegati na enem satiču, ki so ga če* bele prvi dan po roju najdalj potegnile. Tedaj pritegne roj vse delavne moči na sate, ki so najbližji matice. Ako poglc« damo v panj, vidimo novo družino, ki visi na začetkih v obliki polkroga. Ko mine čebelam naravni nagon za potenje voska, grade s pomgčjo obilnejše hrane samo še toliko satja kolikor ga sproti potrebujejo za zalego, med in obnožino. Ako je vreme lepo in paša dobra, zgradba satja hitreje napreduje. Ako pa ni paše, delo skoro počiva. Zgodi se neredkokrat, da pride mesec avgust, ko jc treba oba roja združiti, pa nima ne spodnji ne zgornji izdelanega satja. Ako je pa paša prav dobra. n. pr. kadar medi jelka, nam pa roji prehitro in nepravil« no delajo satje. Posebno stranske sate radi zverižijo ali pa pomešajo s trotov« skimi celicami kar v sredini sata. Tako satje nima za nadaljnjo uporabo v plo« dišču nobene vrednosti več. Satje, katero čebele zgrade na začet« kih, ima tudi to slabost, da ni trdno, ker ni zažičeno. Ako denemo tako satje v točilo, se rado podre. Ako ni do spod« njega roba dodelano in ob straneh še ne pritrjeno,, ga prvo leto sploh ne more« mo iztočiti. Šele drugo leto, ko je bilo že večkrat zalezeno, ga denemo brez škode v točilo. Ako čebele v A. Ž.spanju ne izdelajo prvo leto satja do tal, bomo imeli z njim prihodnje leto velike težave. Pu« stimo ga sicer čebelam kljub temu lah« ko čez zimo, a spomladi bodo na vsih spodnjih robovih napravile trotovino. Ako to mirno pustimo, bomo imeli v panju tretjino trotov. Ako trotovino izrezujemo, jo bodo čebele ponovno napravile. Na nedodelanih satih je pre« malo čebelnih celic zaradi tega pa pri* manjkuje prostora za zalego. Ako je spomladi še dobra paša, zanesejo še tisti prostor, kar ga je, s hrano. Potem se prično v velikem panju zaradi pomanj« kanja praznega satja prezgodaj priprav« ljati na roj. Sicer ga lahko začasno pre« prečimo s prestavljanjem, toda s tem pa ne dosežemo pravega uspeha, ako ni« mamo popolnoma dodelanega satja. Uporaba satnic se pri prestavljanju vse« lej ne obnese toda o tem več pozneje. Ako pustimo panj prezgodaj rojiti, pre« več oslabi. Ako pa hočemo roj prepre« čiti, moramo starcu vzeti staro matico. A preden si izpodredi novo in preden začne zalegati, mine dva do tri tedne. Ker pa panj ni bil jako žLvalen, lahko oslabi baš pred glavno pašf) junija me« seca. Uspeh za to leto je pa potem iz« gubljen. Panj imamo torej že drugo leto ob« ljuden, pa še ni v redu. Pa tudi tretje leto še ne bo, ako mu ne preskrbimo boljšega satja. Tudi o tem več pozneje. (Dalje prih.) Važni ukrepi za zaščito čebelarstva. V Uradnem listu št. 104 od 5. maja 1927. je bil objavljen pravilnik za izvr« ševanje zakonskega odloka od 23. okto« bra 1925. št. 2079, vsebujoč ukrepe za za« ščito čebelarstva. Iz njega povzemamo sledeče važne do« ločbe: Člen 1. Vsi lastniki čebel morajo na« znaniti prefekturi, oziroma tisti oblasti, ki jo bo prefekt za to določil, število pa« njev, ki jih imajo in navesti kraj, kjer se nahajajo. Kdor bi tega ne storil, ali kdor bi naredil napačno prijavo, bo kaznovan. V prijavi morajo biti posebej nazna« čeni panji s premičnimi in posebej panji z nepremičnimi satnicami. Člen 2. V provincah, kjer so bile usta« novljene čebelarske zadruge, bodo mo« rale one provesti cenitev panjev. Zato bodo morali čebelarji poslati zadrugi vsako leto do 31. marca prijavo, ki je na« vedena v 1. členu. Člen 4. Čebelarske ustanove ali društva, ki bi želela prevzeti v provinci delokrog čebelarski zadrug (navedenih v členu 2) bodo morala narediti tozadevno prošnjo na ministrstvo za narodno gospodarstvo. Člen 5. Za ustanovitev čebelarske za« druge je potrebno, da jo zahtevajo če« belarji s pismeno prošnjo^ ki jo morajo vložiti na Pokrajinski gospodarski svet (Consiglio Provinciale deli’ economia). V prošnji mora biti točno navedeno ime, priimek in kraj čebelarja, kakor tudi šte« vilo njegovih panjev. Čebelarji sami ne zahtevajo ustanovitev čebelarske zadru« ge, lahko prefekt naredi ustanovitev ob« vezno.) Člen 8. in 9. govorita o ustanovitvi če« belarske zadruge, volitvah odbora in predsednika. Člen 10. in 11. določata prispevke če« belarjev za zadrugo, ki .pa ne smejo biti večji od 2 lir na leto za vsak panj. Člen 14. določa rok za sklicanje za« družne komisije (odbora čebelarske za« druge) in način sklepanja pri njenih se« j ah. Člen 15. Ministrstvo za narodno gospo« darstvo lahko razpusti zadružno komisi« jo. če to smatra za potrebno. Mesto predsednika zavzame v tem slučaju vlad« ni funkcionar. Člen 18. in 19. govorita o imenovanju strokovnjaka ki ga mora imeti zadruga za izvrševanje funkcij, ki jih nalaga za« kon od 23. oktobra 1925. Člen 26. Čebelar čigar čebelnjak je proglasil strokovnjak za okužen, lahko naredi v teku treh dni v priporočenem pismu rekurz na čebelarsko zadrugo. V teku 4 dni mora poslati zadruga na lice mesta drugega izvedenca. Če tega ne stori, je priznala rekurz. Čebelar ki v 8. dneh na rekurz ni dobil odgovora, lahko zopet svobodno razpolaga s čebelami. Člen 27. Če je treba okuženi čebelnjak uničiti, mora biti pri tem delu prisoten izvedenec čebelar, zadruge. Okuženi če« belnjak (ali samo okuženi del čebelnjaka) se mora sežgati in ostanke zakopati vsaj 30 cm globoko. Člen 28. Izvedenec, ki mora preskrbeti uničenje okuženega čebelnjaka, mora imeti za to pismeno pooblastilo od pred* sednika zadruge, potrjeno tudi od pre* fekta. Člen 29. Če bi prefekt videl, da so v kakem kraju čebelnjaki preblizu eden D. Doktorič. Zastoj v denarnem prometu. Gospodarska zadruga v Nekje je dolžna posojilnici istotam 50.000 lir. Ker se posojilnica sama nahaja radi izostalih vlog in stalnega dviganja potrebnih vla* gateljev v večni denarni zadregi, je za* htevala od zadruge, naj vrne izposojeno svoto. Predsednik zadruge je bil pa hud: »Prav sedaj, ko nam tako trda pre* de, nas terjate. Trgovcem moramo pla* čati', če ne nam ne dajo blaga. Če pa nimamo blaga, moramo trgovino zapre* ti.« Posojilnica je navsezadnje morala počakati. — Čez štirinajst dni pride predsednik zadruge k posojilnici. Ima namreč dcsettisoč lir vloženih in jih ho* če dvigniti. Dobil je odgovor: »Potrpite, nimamo.« Zopet je bil hud: »Kaj še do lastnega denarja ne morem? Če mi v teku osmih dni ne izplačate, vložim tožbo. Kupil sem zemljišče in pogodil sem sc, da plačam jutri. Če ne plačam, drugega, lahko določi najmanjšo razdaljo med enim in drugim čebelnjakom. Ven* dar pa ne sme presegati največja od njega določena razdalja 3 km zračne črte in sicer pri čebelnjakih, ki imajo nad 50 panjev. Manjši čebelnjaki niso podvrženi' določbam glede najmanjše razdalje. Pri določanju razdalje ima prednost tisti če* belar,. ki ima starši čebelnjak, dalje tisti, ki ima čebelnjak na svoji zemlji. Čebel* n jaki z več kot 50 panji, ki potujejo okrog na pašo, ne smejo biti od stalnih čebelnjakov, ki imajo istotako nad 50 panjev, nikdar manj oddaljeni kot 2 kilo* metra. Člen 31. obsega določbe glede preisko* vanja potvorjenega medu. Člen 32. V dveh mesecih potem ko stopi v veljavo predstoječi pravilnik, bodo izvedli prefekti v posameznih pro* vincah štetje panjev. mi nastane velikanska škoda.« Pa so mu povedali: »Poskrbite, da bo Gospodar* ska zadruga, pri kateri ste predsednik, vrnila posojilo, pa Vam bomo takoj iz* plačali Vašo vlogo. Odkod naj vzame posojilnica denar, če dolžniki ne vrača* jo in če nihče ne vlaga?« Takšen je sedaj pri nas splošen po* ložaj: hranilne vloge se čimdalje bolj krčijo, ker vsi le dvigajo, nihče ne vlaga, in posojil ni mogoče izterjati, ker dolž* niki nimajo denarja. Večna skrb, kako ustreči vlagateljem, je vsakdanji kruh naših posojilničar jev. Pravtako čuti, če ne bolj, iste težave naša Zveza. Kakorhitro se je začela jav* ljati kriza, je ustavila vsako nadaljnje dovoljevanje kreditov, obenem izterju* je od dolžnikov, kar je le mogoče. Mar* sikomu to ni bilo niti prijetno niti po volji. A prej pride korist celokupnosti, potem šele drugi oziri. Vse naše posojilnice in zadruge mo* rajo v interesu skupnosti svoje pošlo* Zadružništvo vanje prilagoditi sedanjim razmeram. Naša prva skrb mora biti, da naša or« ganizacija srečno prestane sedanjo pre« izkušnjo. Za to pa je treba razumevanja položaja in sodelovanje vseh. O gospodarskih zadrugah smo.ževeč« krat pisali, kako naj se var jejo vsake no? ve investicije denarja, povečanja skla« dišča in dajanja na upanje. Največjo nalogo pa imajo naše poso« jilnice: dovoljevanje posojil se mora v teh razmerah popolnoma ustaviti. Poso« jilnica mora in je dolžna najprej poskr« beti, da bo mogla vračati vlagateljem, medtem ko ni dolžna dajati posojil. Pri posojilih je treba z vso vztrajnost« jo zahtevati vsaj delno odplačevanje, čeprav v majhnih obrokih. Voditelji po« sojilnice naj vplivajo v tem smislu na ljudi posebno sedaj, ko je oživela kup* čija s sadjem in z zgodnjimi pridelki. Ka« korhitro prodajo kaj vina, naj skuša od njih kaj izterjati. To bo koristilo poso« jilnici, a še najbolj ljudem samim, ki se bodo tako čimprej iznebili svojih dolgov. O izterjanju obresti bi morala biti menda vsaka beseda odveč. Dolžniki naših zadružnih ustanov naj pa nikar ne izrabljajo preveč potrpežljiv vosti voditeljev; naj se zavedajo svojih dolžnosti ter naj si z vsemi močmi pri* zadevajo, da izplačajo po možnosti ta« koj ali v obrokih svoje dolgove, drugače bodo morale tudi naše ustanove pustiti vse ozire. Drugi denarni zavodi naših krajev že davno vse drugače postopajo in izterjujejo s skrajno brezobzirnostjo dolgove. Skušajmo, si urediti naše med« sebojne obveznosti vestno, da se izogne« mo dragim pravdam in obvarjemo našo posest nepotrebnih bremen. Nikar pa se ne dajmo oplašiti od tre« notnih težkoč. Naša stvar je prestala že marsikatero težavo in tudi ta preizku« šnja bo šla mimo nas, če bomo možje na svojih mestih. Sindakalizem. Associazione Nazionale fra Casse ru« rali (Državno udružcnje kmetskih po« sojilnic) in Sindacato Nazionale fra Banche popolari (Državni sindikat ljud« skih posojilnic) v Rimu sta ustanovili dne 25. maja skupno višjo organizacijo, ki nosi naslov Fcderazione Nazionale tra Istituti Cooperativi di Credito (Dr« žavna zveza zadružnih kreditnih zavo« dov). Predsednik je on. Giacomo Acer« bo. Nova organizacija obsega okroglo 3700 zadružnih posojilnic, in sicer 3000 kmetskih (rajfajznovk) in 700 ljudskih posojilnic, nekakih Šulce«Dclič«evk. Tudi naše posojilnice pripadajo posredno tej organizaciji. Po občnem zboru morajo zadruge poslati: a) Zadružni zvezi: Zapisnik občnega zbora in račumskii zaključek; b) Prefekturi: Dva računska zaključka; c) Sodniji: Predlog v vpisu novih čla« nov načelstva in o spremembi pravil, ako je občni zbor o tem sklepal; č) Davkariji: Računski zaključek; d) Trgovsko obrtni zbornici: Prijavo vsake spremembe načelstva ali pravil; e) Agenciji zavoda Banca d’ Italia: Tri izvode računskega zaključka. To velja samo za posojilnice! Vsi izvodi računskih zaključkov za razne oblasti morajo biti podpisani vsaj po dveh članih načelstva. Članice Zadr. zveze naj pošljejo Zve« zi po občnem zboru natančen zapisnik, v katerem so zapisani vsi sklepi in vse spremembe, ki jih je sprejel občni zbor. Za pravilno prijavo poskrbi potem Za: družna zveza sama, če jo zadruge pr o« sijo, naj to uredi. Uporabljajte nove dvojezične tiskovi« ne računskih zaključkov, ki jih je zalo« žila naša Zadružna zveza. f ANTON MOŽINA. Marljjv ljudski organizator je legel v soboto, 28. maja. k večnemu počitku. Kmetje na Brjah, kjer je toliko let ne samo otrokom učiteljeval, ampak tudi odrasle otroke skušal poučevati, ga bodo posebno kot voditelja in predsednika svoje posojilnice ohranili v najboljšem spominu. Bog mu bodi plačnik in naj v miru počiva. Vprašanja in odgovori [| TJ Vprašanje št. 35. Zraven moje njive hoče sosed zasaditi kostanje. Koliko me« trov sme saditi od mojega mejnika? A. Š. v P. Odgovor: Neštetokrat je »Gospodar* ski list že razpravljal o tem vprašanju in natančno navedel razdaljo od mejnika^ ki je predpisana za sajenje raznih dre* ves. Po zakonu mora biti kostanj, ki je visokodebelno drevo, najmanj 3 m od mejnika. Svetujemo Vam, kakor vsem ti* stim, ki imajo podobne težave, da se po* govorijo s sosedom in sporazumno z njim določijo razdaljo. Na ta način bodo najboljše in popolnoma nesporno rešili vprašanje. Vprašanje št. 36: Rad bi se izučil za mlekarja. Kje bi se moral učiti in koliko časa? J. K. Drežnica. Odgovor: Ne vemo, čemu se hočete priučiti, ali izdelovanju masla ali sira, ali obojemu. Praktično se lahko priučite iz* delovanju masla v eni izmed starejših kobariških (Livek) ali pa cerkljanskih mlekarn (Cerkno, Planina). Za izdelova* nje sira imamo malo mlekarn, ki bi Vam jih lahko priporočali. Najbližja Vam je sirarna v Kobaridu. Če hočete imeti ra* zen praktične izobrazbe tudi nekaj naj* nujnejše teoretične, obiščite prihodnji tečaj v Zatolminu. Če pa se hočete v mlekarstvu še bolj izobraziti, greste lah* ko na jesen v eno izmed bližnjih stro* kovnih šol, na primer v S. Vito ob Til* mentu. Vprašanje št. 37: Zakaj se začne sušiti listje na češnjah takoj po trganju češenj? V. Batuje. Odgovor: Bržkone bo bolezen, ki jo omenjate, sušenje listov, povzročeno od glivice, imenovane z znanstvenim ime* nom Gnomonia erithrostoma. Slovensko se imenuje bolezen listna kuga. Listi do* bijo velike rjavkaste lise in se posuše. Navadno ob vise na drevju preko zime. Glivica napada tudi sad, ki se radi tega neenakomerno razvije in zaostane v rašči. Pravega sredstva za pokončevanje te bolezni nimamo. Poberite ali poklatite vse suhe liste, ki se pozimi trdo držijo vej in jih sežgite. Sežgite tudi vse liste pod češnjo. Vprašanje št. 38: Čital sem v Gospo* darskem listu, da se izplača gnojiti trav* nikc s čilskim solitrom. Imam v braniški dolini travnik, ki sem ga gnojil jeseni s tomaževc žlindro. Na koliko m2 zado* stuje 1 kg čilskega solitra, kedaj naj tro* sim? A. K. v Š. Odgovor: 1 kg solitra lahko potrosite na 50 m2. Trošenje morate izvršiti takoj ko ste pokosil travo in sicer pred dež* jem. Mesto solitra lahko rabite tudi amonijak (nitrat), ki je mnogo cenejši. Vzamete ga enako množino, ali pa malo več kot solitra. Vprašanje št. 39: Krompirjevi listi so mi začeli rjaveti in usihati. Ali je proti tej bolezni kako sredstvo? L F. Kobarid. Odgovor: Vaše krompirjevo polje je napadeno od krompirjeve plesnobe. Ku* pite takoj modro galico in naredite 1M>% raztopino galice in apna (v 50 kg vode raztopite Wi živega ali 2 kg gašenega apna, v drugih 50 kg vode 1 kg galice, nato vlijte med stalnim mešanjem raz5 topino modre galice v apneno mleko). S to mešanico poškropite kolikor mogoče natanko vse krompirjeve liste in stebla. Prvo občinsko (skupno) gnojišče so naredili po načrtu profesorja Čampi, ravnatelja Kmetijske šole, v Postalesio. Vsak kmet ima svojo gnojnišno jamo, ki odgovarja njegovi množini gnoja. „DIANA“ Gorica, Via Rastello št. 27 Na drobno Na debelo Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu - bakrene in železne galice - žvepla - čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča ANTON MERVIČ, lastnik. AAAAAAAAAAAAAAAA | LA FONDIflHIfl | A Zavarovalna družba proti požaru, A A nezgodam, tatvini in za življenje. A A Generalno zastopstvo v GORICI, A A CORSO V1TT. EMANUELE 111.20 A 2* Krajevna zastopstva v vseh občinah ^ AAAAAAAAAAAAAAAA Rdntgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Dl A. DE FiOHi v gorici, coiso vin. em. iii. st » SPREJEMU OS 9 -12 IH Z -1 Gospodarske knjige: Belič: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami — Humek: Domači vrt, 105 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik Domači zdravnik -Nasveti za hiSo in dom — Naše gobe — Reja domačih zajcev Izšla je knjiga našega odličnega strokovnjaka A. Pevca: Sirarstvo. Obsega 286 strani s 132 lepimi slikami. Knjiga bo predvsem dobrodošla našim zadrugam. Noben mlekar ne sme biti brez nje. Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske šolske in tudi druge urade, papir, razglednice itd. dobite v Katoliški knjigarni v Gorici - Via Carducci štev. 2 G. RUZICKA MESSNER - GOBICA NUNSKA ULICA številka 3 Prodajalna mrtuaShih predmetm Ustanovljena 1879 Kodrič Angelj trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4 priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamčil m Tomasetti Italico Corso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu) Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev> listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i. t. d' izdeluje in popravlja. Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa. Autocar Impresa trasporti s. a g. 1. GORICA, Via Rismondo štev. 8 Telefon Inter. 303 Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina In Nadomestni deli ..SA.URER' Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. Tovarna dežnikov skladišče klobukov in čepic FR. POLETTI na Travniku št. 7 bogata zaloga dežnikov in vseh vrst palic. Izvršuje vse vrste popravkov hitro in solidno. Na debelo Na drobno Lekarna Gontin Corso Verdi nasproti mestnemu parku Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d. aS C S o 0) > <» ><« C JZ u. o A O. O CA >c« o O c v« u -*-» c« c« > s o -+-* 13 O S C c3 N > O (D £j X) ^5 u o J* CA O c •1^ o +-* o >c« J* 0) TJ >CJ u O > JC h-» ’3> O Im a> a >U c« *\ • X> 3 O c« /m \ ctf C/3 5 ctf fN >o C O/J rt? « iž c rv >0 > . & *-O N u m ■a = ca cd & c X3 'So c O rt • ^ -p N C H—* > 2 ggmA c 2 9wm E .2 — -o < •wm O J* JO o o s 'O (3 U cd bjo e cd #o *C o O Tomaževa žlindra je letos mnogo cenejša kot lansko leto. Poživljamo vse zadruge, naj takoj zberejo naročila in naj jih čimprej pošljejo Zvezi. Le na ta način bodo lahko dobile žlindro po res ugodnih pogojih. Zadružna zveza v Gorici si je že nabavila po zelo ugodni ceni nekaj žlindre, ki pride v Trst prve dni julija. Ra^en tega ima na razpolago žlindro za vse ostale mesece, do konca leta. Amonijak (nitrat) je najcenejše gnojilo za pognojitev ajde. Živinorejci! Orehove tropine so najboljše in najcenejše močno krmilo za živino, posebno za mlečne lfrave. Kdor jih je enkrat kupil par kilogramov za poskušnjo, pride redno vsaki mesec enkrat v skladišče Zadružne zveze ponje. Kupujte jih predvsem sedaj, ko imajo za celo ‘/a nižjo ceno kot lansko jesen. Krompirjeva plesnoba tudi letos napada krompir v veliki meri. Pokončujte jo z modro galico! Mlekarne! Prejeli smo prvo pošiljatev HOzbergovih aparatov, od katerih je še par na razpolago. Pošljite takoj naročila. Zadružna Zveza Gorica - Corso Verdi 37. Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.