c List 27. 4 % à ť J - gospodarske, obrtniške m Teèaj narodnê Izhajajo vsako sr6do po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane celo 4 gold po poâti p celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr 4ËÏ jfl f pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj za četrt 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo j ulij a 1872. O b s e g : Bramor ali mramor Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Kmetijske starice pa novice. Kokone umorjene in sirovo svilo iz slovanskih dežel Okrožnica županom na Kranjskem o vpeljavi državne postave od 27. juiija 1781. leta, ktera předpisuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo (šub) Poto pisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu Dop Novicar Gospodarske stvari jajčic; čez 4 tedne, ko so veliki kot mravlj se krat levij » vnui XXVu îuiavija, oc; p I V 1- eptembra se levijo drugikrat, meseca Bramor ali mramor. oktobra in novembra meseca tretjikrat, drugo leto prila ali maja četrtikrat, in še le po 5. lev meseca Velika poljska nadloga je letos tudi bramor ali mramor (gryllus grylotalpa), ki v nekterih krajih mnogim sadežem in posebno krompirju hudo Škodo delà. ljenji jim zrastej perutmce, m zdaj dorasli bramorj Prav mrzla zima brez snegá pokončá bramorj tudi velika suša kakor velika moča jim je nevarna. Naj tedaj tudi o njem našim gospodarjem kaj več T) v • v • rresici lim jhuj sovražniki; da bi pa prešič povemo je bramorja požrl, crknil zato, ker mu čeva gloj ; Bramor spada v vrsto kob i lie velik razlo- vraza. ček je med njim in kobilico. Sto kobilic ne bode polji nič škodovalo, sto bramorjev pa mu škoduje grozno veliko. f. Slovenci ga poznajo menda le še pod enim imenom ter mu dobro pravijo podjedec; Srbi ga imenujejo m r m a k (mrmor), Rusi medvedka, Nemci so mu menda pa kavke ga vžugajo Da se bramor na polj ki to je -—y — —* — 6 J^ Krta se pa bramor ne boji. Vrane in ne d zato naj nikar se vsako leto preobilo ne gnoji; obilni gnoj leto za letom — brez prahe — zaredi bramorj V luknje bramorj vlij vode z nekoliko oljem 4 U J J ali pa svečarskim lugom; to žene bramorj iz dali mnogo imen; znanstveno nemško imé je ,,Maul-wurfsgrille', ben da jih potem pomoriš lukinj y zato, ker je v sprednjih nogah krtu podo- Mnogo reči se še „ Werre" zato, (c ker polje pokončuje kaj ti porok biti y da svetuj y za ktere pa ne moremo „verwerren" je staronemška beseda, ki izrazuje to, kar novonemška „verwíisten" (pokončavati, razdevati itd. na dalj res pomagajo; zato jih ne razkladamo Naj več koristi to, da se pokončajo gnj ez da, kamor „Schrottwurm" zato, padej o ker rastlinam koreninice podjeda, Reutwurm" zato, ker rastline, podkopané po njem, „Gerstenwurm", „Kurbiswurm", „Kartoffel- je bramorka jajca legla; gnjezdo vidi marij 1 • v • A j i * ^ ••• ^ okó podarjevo, ce je sèm ter tjè na njivi g° ; y na senožeti, na vrtu krog in krog vse vsahnelo, kar je ondi rastlo. wurm u zato podjeda; y )) ker posebno rad ječmen Erdwolf" buče, krompir šen kakor volk večih povsod je znan zemeijski voik), ker'je požre- Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.) naaui vum, — „Moldwurm", ker po zemlji koplje. Bramor je med evropejskimi žuželkami eden naj- v visocih severnih krajih ne. V UVjIll J V ouu ĆJLLCILLj lu V VIOUOIU VUllilU JlV-L CiJ 1U JLIVi Vsak pozná to štorklasto, gnjusno žival, ki ima močni sorednji nogi, roki podobni, s kterima koplje; ima pa tudi nekako poseben naprsnik; bramor je živahna žival hitro teče. pa tudi plava, če v » XI. Naprej! poljeđelci in živinorejci! Napredujmo! to je gêslo današnjega časa. Ni ga f ) y rutnice. tudi leti, pa ne dolgo in ne visoko nad zemljo. daje čvrčeč glas iz sebe, ki se vodo pade; ker ima pe- naroda niti stanů, da bi stal zmirom na enaki stopinji izobraževanja in napredka. Tudi poljedelstvo in živino- reja ni ostala zmirom na enaki stopinji tudi ona je Kedar po plemenu gre, vzlasti zjutraj in zvečer izpod zemlje sliši. Preganjan pričela segati po sredstvih napredka in v napredku ko-od člověka mu brsne na roko smrdljiv črn sok. Bramor račiti z drugimi znanostmi. ne trpi bramorja; če sta skupaj zaprta, močnejši sla-bejega deloma požre Mnogo stroj ev (mašin) se jeznašlo, s kterimi se je poljedelstvo v enem in drugem obziru mnogo zboljšalo, kteri nadomestujejo mnogo človeških in živinskih de- tom in njivam, bodi-si zemlja taka ali taka; v vsaki lavnih moči, kteri prihranijo mnogo časa, zboljšajo in Bramor je škodljiv gozd om, senozetim y vr- si koplje se ga ni pa bolj povrh svoje poti. Le v nogradih pomnožijo pridelke. bati. y Po znanstveni poti doseglo se je spoznanje, kaj da Meseca junija in juiija (rožnika in malega srpana) rastlinsko rast pospešuje in kaj da jo ovira, kakošna Po- se bramor in bramorka parita; takrat sta pogostoma zemlja se prilega tej ali uni rastlini, kakošno hrano zunaj zemlje. Bramorka naredi si pod zemljo prav trebuje ta ali una rastlina, koliko da je potřebuje in gnjezdo, kamor jajčica položi meseca velikega srpana, kako da se zemlji more zopet povrniti. kterih je včasih 10 V uaoiu JiKŠ JL \j in ve C , ^JCV IUU1 jJV^ , X^XVlllVJXCJC^ piljci JO S JJUZiJLitít V Čltl JU Cil a Y VJ iùl Y J.JJ.O, lij Cli. U jajčica so enmalo debelejša kakor prosó, zelenkasto- in pleme in njene razmere do različnega podnebja, njene večkrat pa tudi po 200 Živinorejec pričel je spoznavati naravo živine, njeno rumeno-ruj ava ali tednih mladici izlezejo iz dobre in slabe lastnosti. Za vse to in še za mnogo druzega so skrbeli slavni poljedelci, živinorejci in kemikarji s tem, da so znanstveno napredovali v poljedelstvu in živinoreji. Oni so raztrgali oblake naravskih skrivnosti, postavili polje-delca za gospodarja zemlji, da jo more siliti k obil-nejšemu pridelku, živinorejca pa, da boljša in požlah-nuje različna živalska plemena. Poljedelec kakor živinorejec došel je na tak način do sredstev, po kterih more napredovati, si blagostanje boljšati in konkurirati z drugimi narodi. Dolžnost je vsakega poljedelca kakor tudi živinorejca, da ta sredstva upotrebuje za svoj napredek in svoje izobraže-vanje, kajti samo tako se bode njegovo gospodarstvo prilegalo današnjemu času in današnjim zahtevam. Mnogo je sredstev za napredek poljedelstva in živinoreje, in to so v prvi vrsti: ljudske šole. Že v otročja srca vsađiti se mora kal spoznavanja važnosti poljedelstva in živinoreje, njena potreba in njena zahteva. Ako je otrok že to spoznal, rastlo bode to spoznavanje ž njim, s tem pa tudi želja, bolj na tanko seznaniti se s predmeti gospodarstva in napredka njegovega. Y ta cilj in konec dobilo je več učiteljev Hartinger-j e ve „gospodarske podobě". Naj jih vsak učitelj rabi za to, za kar jih je dobil, ne pa morda samo za kinč svoje sobe. Ko je otrok v ljudski šoli dobil prvo podlago poljedelstva in živinoreje, namreč znanost čitanja, računstva in pisanja, pa tudi nekoliko vednosti v naravoslovji in pa spoznanje važnosti poljedelstva in živinoreje, radostno bo nastopil pot svojega napredka in izobraženja, namreč: nižo gospodarsko šolo. Tukaj se bo on veselo in vspešno seznaval z različnimi predmeti poljedelstva in živinoreje, z njenim umnim napredkom, nje-nem odnašaji v različnih zemlj ah in njenimi naravskimi zakoni. Tukaj bode pognala krepka kal, ki mu je biík vsajena v ljudskih šolah, se čvrsto razraščala po krepkih koreninah, in zrastla bode krepka in močna rastlina napredka v korist in čast domovini in samega sebe. Žalibog, da moramo Slovenci tako važnih sredstev gospodarskega napredka dozdaj še pogrešati in da nam dosehmal sveti edina zvezda takega napredka, namreč goriška gospodarska šola. Dragi poljedelci in živinorejci, kteri ste premožni, ne zamuđite svojih sinov pošiljati v tako važno in ko-ristno ucilnico Î Najveća dota, ki jo svojim otrokom morete dati, je znanje pravega in umnega gospodarstva, kajti to je oni krepki steber, kteri trdno pod-pira započetja vsakega poljedelca in živinorejca, da ga ne razruši vsak maj hen vihar. Dokler narodu tako koristnih sredstev pomanjkuje, skrbeli so in še skrbé národni možjé za njegov napredek z drugimi sredstvi, namreč s k nj i g a m i in časopisi. Na čelu takih mož stoji gosp. dr. Jan. Bleiweis. On je, razen mnozih druzih v gospodarstvo se-gajočih knjig, poslednjič dal živinorejcem sredstvo, se popolnoma izobražiti v živinoreji in vspešno v njej napredovati, in si svoje blagostanje zboljšati. To sredstvo je knjiga: „Nauk o umni živinoreji"! Dragi gospodarji! z branjem te knjige morete odpraviti one pogreške pri svoji živinoreji, ktere so najveći vzroki ma-lega in slabega priredka in malega ali celó nobenega dobieka. Cena tej knjigi, po podobah razjašnjeni, je nizka, al vrednost njenega poduka je jako velika. Kupi naj si vsaka hiša to korištno knjigo, da morete vštric koračiti z živinorejci drugih dežel, in si svoje dohodke povikšati. Za napredek poljedelstva in živinoreje skrbijo tudi časopisi in to namreč „Novice" in pa „Gospodarski list", ki izhaja v Gorici. Dragi gosdodarji! naročite si tako važnih časopisov, čitajte jih marljivo, in gotovo ne boste tožili čez tako slabe čase. Cas ni edini vsega hudega kriv, nego krivi ste vi sami, ker zaostajate v napredku za drugimi narodi in deželami, zaostajate s pridelki in pešate v konkurenciji. Cas zahteva napredek! Sredstva za-nj imate; imejte le še dobro voljo, in gotovo bo vaša prihodnost bolja. Pomnite besed, ki nam jih poje naš slavni K o s e s k i : . I Marno poglejte potem na polje slovenskega djanja. Mnogo ledine je še, mnogo je križema rok, Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra, Duhe zarótite v beg dvombe * nemarnosti, tmin. Dvignite srčno slovenskega dlana in uma! Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se! Gani se vrli ratar! Si bo veselo sejal, Cvetju se čudil unuk unuka unukove žetve Î Kmetijske starice pa novice. v . .m Cesnjevo drevó — kapital od 1500 goldinarjev ! Nek sadjerejec na Goriškem je imel češnjevo drevo, ktero mu skoro vsako leto toliko donaša, kolikor kapital od 1500 gold. Pred tremi leti mu je doneslo 75 gold. dohodka. Drevo je veliko in zgodaj rodi, ko so Češnje še drage. Marljivi kmetič nabere prvi jerbas in poveže po 7—8 čeŠinj v šopke, ktere je po 1—2 solda prodajal. Ker je bil prvi s češnjami na trgu že maja meseca, jih je prav lahko prodal in za-nje dobil devet goldinarjev. V šopkih jih je še nekoliko prodal, potem pa druge na tehtnici po funtu prodajal, tako, da je za češnje ime-—novanega drevesa dobil 75 gold. Da! čuditi se moramo, koliko do'bička lahko daje eno samo drevo. Pa tudi jabelka, hruške, orehi se na-hajajo, ki dajo lepo množino sadja. Vrtnarski listi spo-rocajo celó, da so hruševa drevesa, ki so v enem letu 70 mernikov sadja rodila. Koliko časa ne bi mogla živeti revna rodbina s takim dohodkom le enega takega drevesa, posebno če sadje posuši, ktero je ne le zeleno, ampak J:udi posušeno zdrava jed posebno za ljube otročiče. Že mnogo-krat je ravno sadje lokoti reŠilo ubogega kmeta. Tedaj dragi gospodarji! le pridno zasajajte drevesa, tem bolj, ko imate jako lepo in srečno obnebje ; vsaj znate, koliko potegnete za zgodnje češnje. Občina Prvačina je dobila v enem letu čez 20.000 gold, samo za češnje ! Vsak prostorcek bodi zasajen in sadje bode silno pomnožilo blagostanje kme- tijsko, „Gosp. List". Vinorejska društva. C. kr. deželna vlada tržaška je potrdila pravila za vinorejsko društvo v Vrt oj bi in v Brdih. Tudi Dornberško društvo je predložilo dotična pravila c. k. vladi v potrjenje. Kokone umorjene in sirovo svilo iz slovanskih dežel kupuje po dobri ceni gosp. Jožef Fuksa, lastnik svi-larne (Filande) in ud odbora „Hedvabnicke Jednoty" v Prag i. — Tako beremo v časniku „Pučki Prij." 213 Okrožnica županom na Kranjskem o vpeljavi državne postave od 27. julija 1781. leta, ktera předpisuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo (šub). Deželni odbor kranjski je ravnokar razposlal vsem županijam sledečo okrožnico : V državnem zakoniku leta 1871., str. 229 do 233, je razglašena državna postava od 27. julija 1871. leta, ktera na tanko odločuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo, in ki naklada občinam odgonska opravila. Ta postava ima 1. julija 1872. na Kranjskem stopiti v veljavnost, in ukaz c. k. deželne vlade št. 2348, ki je razglašen na 19—23. strani 1. maja t. 1. izdanega in tudi občinam razposlanega deželnega zakonika za vojvodstvo Kranjsko, določuje natančneje, kako imajo občine opravilo z odgonstvom oskrbovati, in ktere stroške imajo same trpeti in ktere bode plačeval deželni zaklad. Občinskim predstojništvom se je toraj treba z navedeno državno postavo in z omenjenim razglasom deželne vlade dobro seznaniti ter ju dobro prevdariti. Pred vsem drugim je posebno važna določba v §. 1. drž. postave, namreč : Kteri ljudje naj se od ganjaj o ? Odganjati se smejo: a) klateži (potepuhi) in drugi delà se ogibajoči ljudjé, ki javno prosijo v boga imé; b) ljudje brez izkaza, od kod in kdo so, kteri ni- majo nikakoršnih dohodkov in nobenega poštenega prislužka ; , c) javne vlacuge, ki ne hoté odpotovati, ko jim velí gosposka; d) iz ječ izpuščeni kaznjenci in izpuščenci iz prisilnih delalnic, ako so ljudém in premoženju nevarni. Odgonska postava, namreč c. k. okraj na glavarstva in magistrat glavne ga mesta Ljubljanskega imajo razsojati o zadevah odgona ljudi poprej naštetih vrst, in občinska predstojništva imajo te razsodbe izvrševati. Odgonske postaje se ne pomnožé in ostanejo vse v sedanjih krajih, ter se imenujejo od 1. julija t. 1. vse občine z odgonskimi postaj ami „odgonsko-postajske občine". Opravila odgonstva so imele deloma vže sedaj izvrševati županstva tistih občin, v kterih ni c. k. okraj-nih glavarstev, namreč : županstvo občine Ilirska Bistrica, Idrija, Koštanje vica, Kranjska gora, Loka, Lož, Lukovica, Metlika, Mokronog, Radeče, Ribnica, Seno-žeče, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vipava, Vrhnika, Zatičina in Žuženberg. Sè začetkom julija t. 1. pa imajo převzetí odgonska opravila od c. k. okraj nih glavarstev še sledeče občine, namreč: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Novo mesto, Planina, Postojna in Radolica. Vse te občine postanejo tedaj 1. julija t. 1. odgonsko -postajske občine, ki imajo převzetí vsa opravila z odgonstvom, okrajna glavarstva pa od 1. julija 1. 1872. naprej edino le razsodbe zarad odgona in nadzorstvo nad občinami o iz-vrševanji odgonstva v svojih rokah obdržé. IzvrŠevanje odgona, ktero prevzemó občine 1. julija 1872. leta od c. k. političnih gospôsk, se ima tem bolj i na tanko goditi, ker je vsaki obcini na priđ, da se odganja nadležna in nevař na tuj a drhal. — Po §. 10. obcinskega reda ima vsaka občina pravico, da ne trpi tujih ljudi v obcini, kteri ne zadosté v navedenem paragrafu predpisanim pogojem. Med take tujce pa spadajo tudi vse poprej pod črkami a, b) c, d zaznamovane osobe. Ako take osobe nočejo zapustiti občine na županovo povelje, naj potem županstvo postopa ž njimi po §. 8. državne postave od 27. julija 1871.1., naj jih, ako se mu zdi potrebno, dá pripeti, ter naj jih izpraša na zapisnik o tem, česar so sumljive ali obdolžene, o njihnih osebnih okolišcinah in v kteri obcini imajo domovinsko pravico. Ta zapisnik s prilogami vred (na priliko : domovinski list pri-jetega člověka, njegov rojstni list, vojaška odpustnica, ubožni list, popotna izkaznica, poselske ali delavske bukvice itd.) ima obČinsko predstojništvo najkasneje v 24 urah okrajnemu glavarstvu z naznanilom v razsodbo poslati, ali je dotični člověk med tem časom v priporu ali ne. Došlo razsodbo imá občinski predstojnik nemu-doma prijetemu člověku od besede do besede prebrati in se po tej razsodbi ravnati ali pa, ako se prijeti člověk na razsodbo okrajnega glavarstva pritoži, o tej pritožbi zapisnik narediti in nemudoma poslati okraj-nemu glavarstvu v predložitev na deželno predsedništvo. Zoper razsodbo deželnega predsedništva pa ni nobene pritožbe več. Odgonci se odpoŠiljajo navadno le peš, le posebno nevarne ali slabotne osobe, ktere pa mora poprej zdravnik ogledati in izreci, da ne morejo peš hoditi, naj se vozijo. Kedar je odpraviti več odgoncev, izmed kterih je kdo bolehen, drugi pa zdravi, naj se zarad zmanj-šanja stroškov vsi odpeljejo s priprego. Brez dokazane potrebe se pa nima priprega dajati, ako bi se to zgodilo , se stroški za priprego ne bodo iz deželnega zaklada povrnili. Odgon ima biti le po dnevi ter se je vseh stranskih potov ogibati, ako se odgonci ne odpoŠiljajo po železnici. (Dal. prih.) Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. (Dalje.) XVIL pismo. Hitiva, mili brate, da se naglo odpeljeva zopet od dolgočasne postaje „Zdenčine" dalje. Svét se začne odtod kmalu zopet odpirati. Razgled na hřibe v ozadji Zagreba na levo tje, na desno pa pianote Turopoljske dadó zdajci okolici zopet novo lepo podobo. Po precej počasni in dovolj dolgi vožnji dospěli smo poslednjič na mesto, kjer se zedini Karlovški in Siseški železniční tir. Po velikem ovinku in čez orjaški Savski most privozili smo se poslednjič na Zagrebski kolodvor. Ravno sta se ločila dan in noč, ko smo dospěli le-sem. Na kolodvoru se je pa vse trio prihajočih in zopet za odhod na razne strani namenjenih ljudi. Večer je bil lep, ker svitla polna luna je v vsi svoji krasoti razsipala blede svoje žarke nad kraljevi Zagreb in njegovo slovečo okolico; vendar pa sem bil tudi zadovoljen, ko se je poslednjič dalo znamenje za odhod. Pri mesečnem svitu sem ogledaval razne okolice, po kterih smo se vozili; sopopotnikov je bilo le malo, toraj je toliko lože deloval moj duh v tihih čutih. Od postaje Videm ske dalje se nam je stísnil zopet svet; ozka Savska dolina sprejela nas je v svoje krilo, pa dala nam tudi čutiti bližnje hruščeče reke hladni zrak. Bilo je že okoli 11. nočne ure, ko do-spemo v Selnico. Nadjal sem se za gotovo, najti tù kakega člověka, ki bo vsaj peš šel v trg, a ni je bilo žive duše. Urnih korakov jo pobrišem toraj v svitli * 214 mesečini proti Se lni ci; pot ta bila bi v kaki tamni kteri so hoteli razrušiti jo. Dramatični odsek bode pred noči ali pa o dežji dovolj dolga in tudi ne preprijazna. stavljal igro „v Ljubiano jo dajmo". Ker — Zunaj trga dotečem nekega mlađega gospođica so na- bil tako dober, pokazati mi bližnjo gostilnico y me rado voljno vzeli pod streho, ter mi na ki kjer Je so prošnjo tudi loge v dobrih rokah, nadjati se je jako vspešne veselice, ktero bodo povzdignili tudi govori, deklamacije in godba. Vljudno vabimo vse častite ude kmalu pokazali sobico , v kteri sem brzo prav sladko vabljeni z listki, plaćaj o vstopnino. neudje po- Za odbor: Ivan Dolinar Naslednje jutro (29. avgusta) sem bil zgodaj zopet taj nik. na nogah. Sel sem gledat ličnega trga ? ki ima mnogo najbolj pa me je mikalo videti tu- Po- prav lepih hiš kajšnjo nedavno na novo sezidano farno cerkev. stavljena v čistém bizantinskem zlogu (razdeljena je v tri ladije) ima tudi vso svojo znotranjo in zunanjo opravo enakih stavbinih pravilih. Vse je tu novo nar ej eno po Kostailjevica 26. j unija. (Solske zadeve.) Sprej mite mile „Novice" dopis, ki vam pové, kako v našem kraji šolstvo napreduje. Z velikim veseljem morem reči da pri nas v Kostanjevici ukaželjni otročiči prav pridno in redno šolo obiskujejo, cesar se je gosp. deželni šolski nadzornik osebno prepričal. Da pa otroci tako redno y res lepo ; vendar pa sem zapazil na marsikaki neodpustljivo zapuščenost, ali bolje reči reči neko zanemarjenost, kar bi lepoto cerkve kmalu postaralo, ako bi kaj tacega dolgo trpělo. Pričakovali so tačas v Selnici ravno no- vega župnika. Gotovo je gospod gledal ? zob časa najprej glodati utegnil. kje bi za Po izstopu iz cerkve sem hotel obiskati vrlega ondotnega učitelja g. T. D. v šolo hodijo, se imam posebno zahvaliti naši vrli du-hovščini, ktera stariše lepo opominja, da svoje dolžnosti zvesto spolnujejo. Gotova resnica je to, da kjer duhovščina učitelja pri nj ego vem težavnem poslu ne podpira ondi tudi šola ne napreduje in tirjatvam ne zadostuje. Tega smo se ravno pri nas lansko šolsko leto živo prepričali. Vse šolske postave ne pomagajo nič , ako duhovščina y . . . i . i - - . šoli svojo pripomoć odtegne. Znano vam je, da se je s kterim sva že pred mnogimi leti v osebno nepoznaní tuđi v našem mesticu hotel nekako širiti oni liberalizem. tovaršiji obdelavala vrtec Celovškega „Šolskega pri- kj ne stvari jati a Ci jawa , «a. ker je bil ravno poskušenski dan in so se otroci že shajali, nisem mu hotel biti nadležen. Tudi na ampak vse razdira in podira kar zvi. xiiv aj.^ Quvaii , cx uli j 7 cii iv jLV-> v oo i abulia ili. u u. li. eh , i\ai je dobro in pošteno. Naš krajni šolski svèt, namesti da grad ki ponosno vlada nad trgom, bi bil rad pogledal bi bil izgled drugim manjšim krajem ter poživil si duha z lepim razgledom od tam, pa „ultra posse nemo tenetur". Urnih korakov sem jo predsednik se je izgovarjal y da y nic m storil in c mu njegov „geschafť mahal proti kolodvoru in dalje proti Smariji. Lepo jasno jutro, dobro uglajena cesta, zraven pa hladivni vetrič, — to vse mi je obetalo peš-popotvanje prav pri-jetno delati. Vrh tega se mi je še okolica jako dobro ne dopušča ukvarjati se s šolo ! Učitelj je po postavi nektere zanikerne stariše imenoval krajnému šolskemu svetu, naj jih opominja ali pa kaznuje; al kaj je nemarni predsednik storil? Vrgel je zapisnik v kot in tam je počival dva meseca; učitelj je krajnému šol- štajarska stran, kjer sem bil, kakor dopadla; kajti tako tudi kranjska unkraj Save, kamor sem se na bližnjem brodu zdajci prepeljati hotel, vse se mi je vidělo nekako posebno lepega naravskega obraza. K temu so pa dělila dobro obdelana polja z bogatim plodom okolici kaj ljubko mikavnost. In da je tukajšnji národ zlasti za olepšavo Božjih tempeljnov posebno vnet, to videti sem mogel koj na teŠče v Selnici, zdaj pa zopet nad novo Boštanjsko cerkvijo, ki mi je neizrečeno ponosno skemu svetu izročil drugi zapisnik, a še zdaj se nič ne vé, kje da leží? Menda zopet v Gracevi štacuni med k ako saro î Ees lep predsednik ta, ki v se do danes ni šolskega računa naredil, kterega bi bil imel že lansko leto napraviti. Ali se pravi to za šolo skrbeti, kakor postava veleva?! Naj po vem še neko jako žalostno, pa resnično dogodbo: Gosp. Gač prodaja šolske knjige: nekteri stariši so se pritožili, da so predrage. priliko z nizke viŠine unkraj Save svoje tudi nedavno novo teljevo pojasnilo, da niso predrage, u«, nik slov.-nemški veljá le 25 kr., odgovori Na uci- , abced-mož : »jaz postavljene zidine, zdaj od jutranjega solnea kakor z zlatim bliščem nakitjene, kazala na ogled. Mislil sem si : Res, lepa čast za tukajšnje stanovnike; evo, dve sosedni fari ste si čez Savo kakor v zvezo večne prijaznosti z zidanjem novih farnih cerkvá segli prijatelsko v roke. Naj bi vživali v nekaljenem miru Božji blagoslov! Tako zeló me je mikalo, pogledati si tudi novo Bo- sem dal za bukvice svojega fantička 32 kr." Oho! to ni mogoče ! - a vendar je res bilo : na prvi strani knjige bilo je s svinčnikom nacrtano: 32 krajc. Ali je to postavno g. Gač! ali ne veste, kaj stoji na prvi strani stanjsko cerkev, da kar mu moum ^uuhoijuych , am^an. pravi stariš( kakor hitro me je brodnik přestavil unkraj Save na ^rez dobička y m nic nisem pomišljeval ampak (ne pa na prvi platnici) zapisano: „Šolske bukve v c. kr. zalogi šolskih bukev na svitlo dane, ne smejo se draže prodajati kot je na prvem listu postavljeno. Gač, Gač! to mora biti drugač! Za šolo skrbeti se ne pravi, stariše še odirati pri prodaji šolskih knjig. Ce Kranjska tla, ^že sem bil tudi na potu proti lep emu Boštanju. Čudil sem se, přišedši na zmerno visino, videti tu tako prostrana in tudi tako bogato plodna rokam. *) ne morete kramariti, prepustite to drugim polja. Pa tudi razgled nazaj doli na prijazno ravnino po obeh stranéh Save se mi je zdel tako prijeten > zadovoljen, ako bi da mi bil kdo djal : tukaj-le Kostanjevice. (O dobrem gospodarji dalje.) Naše mestice je bilo vedno v veliki nevarnosti stran ognja. Hiše so bile večidel lesene, s slamo krite, in hiša blizo bi bil koj bo tvoj prihodnji dom, kjer boš mogel živeti bolj mirno, zadovoljno in srečno, kakor pod svojim gorenskim Ra- hiše. Meščanje so vedeli, da gré vse pod zlo y ako se titovcem. Ako sem Te, blagi prijatel, o sklepu zad- ogenj vname sredi mesta. Zato so jeli zlagati denar za gasilnico. Denar je nikjer. Mrmranje in godrnjanje je vršelo po mestu: nekje obtičal, in gasilnice ni bilo njega pisma popustil na dolgočasni postaji „Zdenčini", do voli mi, da se danes kot v povračilo v obličji res mičnega Boštanja poslovi od Tebe Ves Tvoj yy kje je denar? kje je gasilnica? u dar" je molčal. pa yy dobri gospo- Leta 1866. zgorí k sreči le konec mesta. Zopet se je razlegal nejevoljni hrum: Josip L. Železodolski. ilivotw» £La\J \j OU JU îa^I^^CVi JLLUJUYU1JUI ill ULU • jjT denar? kje je gasilnica? Preskrbite gasilnico!" kje je Dopisi. „dobri gospodar oc — gauc, mv^i. ▼ dreganje in zabavljanje je zastonj. Leta 1867. se pa u se ne gane ; župan molči. Ali Vse Rojanu j ulij a. * V (Citalnica nasa) obhaja slo- ogenj na veliko nesrećo vname ravno sredi mesta > vesno obletnico 5. obstanka vkljubu raznim viharjem y * Popis lepe ,,besede" 23. junija pride drugi pot. Vr. Take grde nerednosti naj bi se pač naznanile šolskemu okraj-nemu svetu, da stvar resno preisČe in če treba deželnemu Šobfeemu svetu naznani. Vred. r 215 pozira hiše brez opovire in tretjina je (menda v eni uri) ležala v šibrah in sutji, v prahu in pepelu; in v izvirni pisavi jo vam tu podam: ,,£>err §auptmamt, ©te kora, bo radovedno prašal že marsikdo? Čujte no, prav dušljiv dim je kakor mora tlačil prebivalce y in so spali pod milim nebom, brez strehe in ognjišča ljudje toiirbett Beffer ífyutt, toernt ©te trt eut Šííofter geíjett uttb etn 2Beiber= ober SBettfd)toefter4îorp3 fcmmctnbirett. ©ie Émarge, bte Dobri gospodar!" ali se ne bi bilo mesto moglo ©ie fcegíeiten, í;angt art ctném granger, ©ie finb berfeífcn mt* ognití te nesreće? Zakaj se niste dobrega gospodarja ïmtrbig. ®er §>err ^farrer taugt gu eittem ©au- aBer nic^t 7 " Kaj taka spakadrija mar iztežek ali sad one skazali s tem, da se pobrinete za gasilnico ? Pa mesto ©eetenfyirt. Requie^ scart in pacem. Pat. Ziprian ni imelo gasilnice, ker ni imelo dobrega gospodarja. pravite jHJL XlilVlV wM/UliUiVV ^ "A vuv ^^^ Dober gospodar priskrbi vse, kar je neobhodno potrebno. Gač! koliko gorkih ste morali požreti od me-ščanov, ki so se z Vami pipali za gasilnico? > Je. - - . . i . toliko hvalisane nemcurske omikanosti, o kteri zlasti tudi Podboj tako na pre trganje ? kriči; tišti Podboj > ki ima za poštene možé zmiraj pripravljenih dosti ne- Meščanje zdaj sad „dobrega gospodarstva" vživajo sramnih psovk, kakor ,,Pfaffenknechta, ,,Crucifixbeissera tako jako, da jim hlađen pot obliva čelo. — „uioo— -- ———— — , -----— ki so Vam hiše pogorele, kjer so tekale Vaše zibelke pivnicah, ktere g. Podboj prav rad obiskuje, prav širo- Meščanje, „Mameluk" itd. To pri sleherni priložnosti, zlasti po leti in Vas ljube matere zazibale v sladki spanec, pa se koustno razklada, kakor se je to zgodilo pred zdaj morate potikati po tujih hišah: kdo Vam je tega tudi pri nekem ženitvanji, kjer sta se pa tamošnji ta- kriv?" Vsi zdihnejo: „dobro gospodarstvo!" 77 Me- danji učitelj od Podboja nazdravljen j z res oli- 7 7 ki ste z mozoli na rokah stavili scan je stanj a da v dolgovih tičite do komolca m Še stavite kan im i (?) besedami: ©ie fittb audj eht $fctffenfned)t" t da ste zopet pri svoji peči: kdo vam je kriv, zlasti pa še neka vrla mlada ženka prav krepko poteg- v dolgovih, iz kterih nila za čast in poštenje duhovskega stanu. Kako pa je kjlcb y uul^u v j. ia l.lv./í l vv kx\j , v uui^v/yiu, j.*u xv bv^x xxx " " —— ^ ~ ~ „ ~--j ~ ^ . " ^ f ~~ j ~ morebiti še 10 ali 20 let ne priđete?" Vsi ti tužno za- ta listnica, nad ktero se mora slehernemu poštenjaku hrumé: „dobro gospodarstvo" je storilo An o-aKiti ttš** Kiln in nWrwi flvmKim' in na- da uruilltí ; „uuuro gOSUOUa,r»tVU" JtJ »tuiliu, U.3» smo vsem vot^ mai«, m xxj^£wx d yuj uim, xia J\an.u xxw- svojim tirjatvam navkljub ostali brez gasilnice in po- lašč si jej je tukajšnja^ liberalna^ strančica z druzimi i v\ rr n rwi^n/1 I i tt /I Al a^atta i í C 1 a žnii vimi in ailnn rlrav.liivimi nnici xr linKlicmalri Taoc. gabiti 7 všec bila Gaču in njegovi s voj bini, in kako na- goreli in zabředli v dolgove! i /i a hvii a^anrv a5h n i v/j, „dobri gospodar", ali Vam srce igra veselja, —- ——- «^^u - da ste mestu prigospodarili to, da ima nekoliko hiš ta svojbina počenjala zlasti veliko soboto večer. Naj manj? da so borni meščanje pogreznjeni v dolgove? pa popred še opomnim, da na grozna sporočila zlasti lažnjivimi in silno dražljivimi opisi v ljubljanski slehern spoznati iz tega blatt" pripravila, more »Tag- kar je Dobro gospodarstvo je rodilo sad (dolgove), nad kterim G a Č a in Podboja je došel veliko sredo 7 to je 7 27. se meščanje davijo, da jim solze stopajo v oči 7 in se bodo v se dolgo davili. marca grof Chorinsky sam v Kostanjevico k gosp. župniku, kakor je bilo to že zgoraj omenjeno. Gosp. župnik Ker so pa meščanje po vsi pravici do grla siti ta- mu vse potuhnjeno obrekovanje in grde laži odkritosrčno čega gospodarstva, zato se ga mislijo znebiti. Pa Gač razkrije, ki sporočale kantonskemu glavarstvu v Krškem. *) Rekši, so se trošile po ljublj. „Tagblattu", pa tudi hoče na vsak način še za naprej za mesto dobro gospodariti! Zato se 1 judem sladka in dobrika kakor mlado da nobeni politiški, pač pa čisti cerkveni nagibi so ga t/_______ _ _____ • a 1 â 1 A T ft . É 1 1 . . ft m ■ -v a « macè. Pa pošteni Kostanjevičanje — kterih je veliko hoté na vsak način odbacniti tega „dobrega njivega" gospodarja. a 7 77 ljubez prisilili Gaču zabraniti udeležiti se vélikonočnega spre-voda v uniformi ; ostane pa pri tem, da Gač mora priti poravna, potem mu hoče vo- sám, da 7 se ž njim ta rec Ko je mesto pogorelo, spoznal je „dobri gospodar", jaško spremstvo presv. rešnjega Telesa privoliti. da se smé priskrbeti gasilnica. 'In letos smo jo dobili, Gača odhajočega grofa ^poprosí 6. ^xxxrv, ^ fxxci<= jvui ko je toliko let bilo treba za-njo moledovati in prositi, priča z Lojzelnom nazaj, češ, drugači mi zna ta člověk župnik Po da pride kot go drn jati in kleti ! Ko bi bili meščanje hvaležni ljudje, stekli bi se ves razgovor po svojem presukati. Pa glejte! Lojzel v svoji malomeščanski oholosti, podkurjen po zlobnih Gaču in njegovemu pomagaču in bi jima rekli: IgclUUL ILL UL Jllllct rCKll . „ Gač 111 D1JLULU kA.1. CkJUlJ X Y 111 la^illJlVlIl fcJJlOlll j pUUOUUtćlIJL da sta z dobrim gospodarstvom po napačnih prijatelj ih skoraj da z gosp- grofom noče • ^^^ ^^ •] ~ îfî Í~V1 rvriCil n 7iinmlro nn rv mi vn o ir% "no rw o rvt»f a w» nn+in a in silno dražljivih Tagbl. lažnjivih spisih, podšuntan in župan! Hvalo Vama 7 mestu zagospodarila nekaj hiš, nam pa prigospodarila iti. Od veliko dolgov!" župnika opominjan na zaprto mestno cerkev, ktere popravo zlasti on kot mestni denarničar gosp Doleiiskega 20. maja. (Dalje.) Od kod tedaj Alojzij Gač imate ono listnico, ki bi se po svojem obsegu smela imenovati pravi vzor nemčursko-liberalne spačenosti in raztrganega dušnega beraštva, ki tedaj zavira, kajti vsi meščanje razun kacih treh bolj liberalnih, so se podpisali, da naj se z mestne denarnice dá 200 gold, za njeno popravo; Gač drzno odgovori da on skrbi za mesto. ***) 7 nikakor ne osramotuje onih, na ktere je nazivana (adresirana), pac pa svetu očitno naznanja notranjo ali duševno gnjilobo in gnjusobo onih, ki so v stanu, kaj tacega izleći in brez vse sramožljivosti pošiljati okrog? Ker od stotnika ne, odkod ste jo dobili? Ste jo mar res že popred v rokah imeli, predno je iz Ljubljane v Kostanjevico došla? Ali ste jo mar po nepošteni pre- Menda se grofu poročila te stranke že precej v pričetku niso preveč verjetna zdela, zato je sam v Kostanjevico došel. Temu se pa ne bo čudil, kdor vé, kako je bil grof že pri neki drugi priložnosti in sicer zarad nečega prenarejenja pri solskem poslopji drzovito naplahtan od te svoj bine, ki ima zdaj stva pisavi dobili na Kostanjeviški poštni postaji duje vaš brat 7 kjer ura- in kjer se razen tega, da se tuje reči, roke dobi, dostikrat od , j še nerednosti godé, kakor je to nekdo v „Novicah" opomnil pa prav na kvar šol-krajno šolsko nadzorstvo v svoji oblasti. Ne zapopadamo, kako da se je g. grof s tem svojeglavnim človekom hotel toliko mučiti? Zakaj mu ni naravnost prepovedal udelestva procesije v vojaski opravi, posebno ko je spoznal, da tudi . ker predno jih še tišti druzih vse preštefnajo, *) cegar so, v tudi gardisti sami ga zarad njegove oholosti trpeti ne morejo, Ker se je ocitno razvideti moglo iz onega prepira v žandarmerijski hisi. In res sta dva gardista, oba žarža, le zavoljo njega od kora odstopila. druge nerodnosti in Iz česa je tudi očividno, kdo napravlja nerodnosti in zdražbe? Pri tej priliki je tudi fiofarsko barantijo Gačevo ob času volitev vpričo že konec lanskega leta? grofa zlasti nek gardist prav živo postavil pred oči. *** Kaj pa je pisano na imenovani listnici 7 ki Je na- • v zivana na gosp Fr. Kalin-a, poveljnika mestjanskega ) Kako skrbi za mesto in mestne reči, se sleherni lahko prepriča, kdor le malo po Kostanjevici stopi. Ulice vse zanemarjene, bruna za mostove po neodpustljivi zanikernosti na golih tleh ležeča brez vse podklade že skoraj na pol prhka, ki bodo nazadnje še za Pred kratkim je tožil nekdo, da včasih svoje časopise ne drva slaba itd. In cerkev sv. Miklavža, mar ni tuđi mestna? Je le prepozno in vse povaljane, ampak že tudi prerezane dobi. Ravno pa ta mož sicer mestni denarničar pa brez računa. Dvakrat so ga tako neki drug, ki je svoj list že tudi ne na poštnem odposlanstvu mestjani mogli zarad tega tožiti na deželni odbor. Zdaj enajto (11.) (ekspediciji), ampak na drugem koncu v stanici dobil, o čemur se leto so ga še le pregnali, da jim bo dal enkrat račun. Pravijo, da * w > 7 potem 30 in zopet zdaj 5 goldinarjev je dal g. Jos. Stritar v 1860. leta ob ki jih vsaka županija sme po postavi od 30. januarija času svojem imenu. Ljubljane. F. Saj o vic. poljskih in vrtnih pridelkov vpeljati J-vuv. ivu« v/mou iu » i trnu y jj^xjau, skrbela za odvraćanje tatvinskih rok, poškodovanje drevja predsednika smo zgubili in novega dobili. Prejšnjega c. kr. deželnega pa odvraćati s tem, da hudobneže zatožijo pri sodniji. Po naj- ez višem sklepu od 27. junija so namreč presvitli cesar bilo letos blago volili na lastno prošnjo pl. Karola Wurzbacha građo plaćala. milijon in 50.000 belih metuljev je pomorjenih, za ktere je družba kmetijska na- odvezati njegove službe in ga v priznanje njegovega zve- — ( Veliki sejm) je bil, kakor navadno vsak češ- stega, nevtrudljivega in dobrega službovanja povzdignili v njevec, prav majhen; ne ena večih prodajalnic na sej-baronov stan. Grof Aleksander Auersperg — - do- XV XXV y ot«ii. x^uxvocuuv,! x^dv.x ^vi mišču ni bila odprta. Tudi trgovci ganehvalijo. Edino, zdaj deželni glavár, stopi na njegovo mesto. „Laibache- kar se je prav lahko prodalo, bile ' so karete (kripe). —r»tt + + „ —«JX»,;,*™ ru ____—:__u: — rica" prav breztaktno v včerajšnjem listu obhaja Od goveje živine se je posebno krav prignalo, ki so se odstop barona Wurzbacha^ kterega je, kakor naši domačim in tržaškim kupcem prav dobro prodale; tudi v/v4u tv ^ KT M. \J 1AI ii 14 a /j m cf v 11 mí j 1viu1 jv j 1xw1kv1 v4 v1x1w v1 u-i 111 1/1 /jtiuljkllll 1 i L j/1wt \A,\J KJ L \J l/l J 1/ uu1 bralci vedó, nedavno ustavoverska klika na križ pribi- pitani voli so šli po precej dobri ceni na vago po 15 jala ; dober" ona mu zdaj 7 ker je bil národni stranki „pre- gold. cent. Za konje je bilo zarad visoke cene potuhnjeno hvalo daje, grofa Aleks. Auer- da Je celó manj sperga pa deželi napoveduje tako zagrizene ustavoverce strah bilo, ko so oni sestavek brali rekši, 7 da grof Auersperg bode nasprotnikom ustave dva zdravnika. malo kupca. Res, da bi posebne škode ne bilo, ako bi tega sejma ne bilo ali bi se vsaj na kake tri dni skrčil. (Nemila smrť) nam je pokosila přetekli teden svetnim in duhovskim „věčno molčanje" ukazal. Bodi Gosp. dr. R a j m u n d M e 1 c e r, c. kr. medicinální mirna „Laibacherica"! Deželni zbor kranjski ni nikdar svetovalec, vodja Videmske bolnišnice na Dunaji v po-sondergeluste", on je zmirom le zahteval u s tavne —^—u goji1"- i - t pravice narodu slovenskemu in zmirom po- 7 , vitez Franc-Jožefovega reda, ustanovnik „Matice" slovenske, je iz Dunaja vLjubljano na svoj rojstni dom koji vdarjal blagor Avstrije. Za narod in Avstrijo lani se preselivši tukaj v 64. letu svoje starosti po dolgi pa bode nepremakljivo stal tudi vprihodnje, dobro vedé, bolezni 26. junija umri. Rajnki tud i izvrsten pisatelj da ministri in deželni predsedniki pridejo in gredó, na- na polji zdravniškem, je vse svoje življenje žrtoval te-rodi pa ostanejo. Nova Presse" že danes hrepeni žavnemu svojemu po razpustu deželnega našega zbora. Vsaj že to dav-nej pričakujemo in se ne bojimo novega volilnega boja. lezni njegovi Naj pokliču, in to je bilo tudi vzrok bo- v miru počiva t Gosp. dr. Edvard Colo re to, ki je tudi več Odstopivši deželni glavar, ki se je 1. dne t. m. časa bolehal, je vendar nenadoma nagle smrti 27. junija na Dunaj podal v prisego, je začasno vodstvo opravil v 64. letu svoje starosti umri. Rajnki je bil prvi mestni - zdravnik za revne in je to službo mnogo let opravljal deželnega odbora izročil dr. Jan. Bleiweis u. (Iz seje dežel. odbora 28. junija) se izmed mno- z veliko marljivostjo, spoštovan od svojih tovaršev pa zih druzih obravnav omenijo sledeče: Sklenilo se je, da tudi svojih bolnikov. Bodi mu zemlja lahka! se dokupijo za gozdarsko šolo v Snepergu in za knji-garno deželnega odbora Hartingerjeve table, dozdaj celemu delu še manjkale. (Odbor Matice slovenske) ima sejo v torek 9» dne t. m. Tajnik bode poročal o važnejših opravkih; Vlogo mnogih od- odsek za izdavanje knjig bode nasvetoval: naj se Ma- ki so ličnih občanov Vrhniške županije, da bi se volitve tica udeleži dunajské razstave; — odsek za tiskarnico novega občinskega odbora prestavile na pozneji kme- naj se Matica poprime do vol jenja c. kr. deželne vlade tijstvu ugodnejši čas, je deželni odbor poslal občinskemu od 26. marcija 1870. leta; — tajnikova služba za pri- odboru Vrhniškemu v prevdarek in sklep z dostavkom, hodnje društveno leto naj se razpiše, ako je nikdo iz da po postavi ima 3. razred volilcev prvi voliti 7 m da med odbornikov noče se ima volilcem vsakega volilnega razreda naznaniti odbornikov. dan volitve, ako bi ne bilo mogoče, da vsi en dan opra- opravljati ; nasvetje posamnih („Beseda" nesrečnim V Cehom na vij o volitev. Pritožba županstva v Stari Loki zoper pomoč) 7 ktero zvečer ob pol 8. uri. Dotični odbor je nepostavno ravnanje pri javni dražbi lova v podobčini Godeški se je izročila deželni vladi s priporočilom, da bi se ta stvar preiskala in po okoliščinah ta dražba ovrgla in nova razpisala. — Na povabilo deželne vlade, po krasnih čveterospevih in zborih, pred petjem in po da bi deželni odbor svojega zastopnika k komisiji, ktera petji pa svira vojaška godba. Vstopnina je odločena na skupno napravita čitalnica in dramatično društvo, bode na ČitalniČnem vrtu prihodnjo soboto, 6. dne t. m* skrbel za to, da ki se začne s prologom, se bode odlikovala „beseda", bode začela 8. julija ogledovati v tehnično-vojenskem 30 kraje, brez omejenja veče radodarnosti za obziru vse izmerjene tire železne ceste iz Ljubljane blagi namen. Kdor dozdaj v se nič ni daroval, ima ta večer lepo priliko,' dodati svoj donesek. Če vreme ne bi bilo ugodno, preloži se „beseda" na drug večer, ki se naznani pozneje. ' — (Dramatično društvo v Ljubljani) engažira za prihodnjo zimsko gledališko saisono 1872/73., ki se začne 1. oktobra 1872. 1. in traja do vélike noci 1873. leta, sposobne igralne moči, moške in ženske, s stalno mesečno plačo. Dotične po nud be, kterim naj se pridene tudi repertoir že igranih nalog, naj se pošljejo odboru dramaticnega društva do 15. julija t. 1. — (Naznanilo si. citalnicam in vsem prijatlam slo-vanskega petja.) Česka „Glasbena Matica" v Pragi izdaja svojim udom vsako leto izvirno opero česko, osnovano za petje in glasovir (Klavierauszug) s češkim ter nemškim tekstom. Že meseca avgusta t. 1. pride na svetio prvo tako delo, in sicer velika komična opera „Predana ne ves ta", ktero je zložil B. Smetana, prvi kapekiik českega narodnega gledišča. Cena vsakega delà, ki bi sicer stalo 8 do 12 gold., bode za ude le 3 gold. Ker vsako tako delo obsega mnogo šte- vilk za 1, 2 in več glasov ter zborov moških in rne-šanih, zato bode, posebno našim citalnicam za „besede" ugodno. Kdor tedaj želi dobiti omenjeno opero po omenjeni nizki ceni, je vljudno vabljen, naj pristopi kot ud k pražki „Glasbeni Matici" in posije do 20. julija 3 gold, podpisanemu, kteri bode tudi pristopni list in omenjeno opero vsacemu narocniku poslal. V Ljubljani 1. julija 1872. Zastopnik „Glasbene Matice" pražke: Ant. Foerster. Castita vredništva drugih slovenskih casnikov se vljudno prosijo, naj to oznanilo blagovoljno v svojem listu razglasijo. — Sledeči spisek nam je došel od gosp. učiteljev 2. mestne šole. Natisnemo ga od besede do besede, kakor je pisan z vsemi pogreški, al nikakor ne zato, da bi po postavi tis kami bili prisiljeni, ampak zato, da „pojasnilu" dodamo svoja razjasnila. Glasi se tako-le : Odgovor in pojasnilo. 28. junija. Zadnje „Novice" so svojim bralcem prinesle mnogo neresnicnega *) o učiteljski seji v Ljubljani. Zgodilo se je to na podlagi grđega obrekovanja in podpihovanja, kar vse sega na razrušenje lepe harmonije med učitelji.2) „Calumniare audacter!" si je pisalec mislil. — Znano je, da je ljubljanski občinski svèt prepovedal za prihodnje šolsko leto rabo „druge in tretje nemške slovnice".3) Gospod okrajni šolski nadzornik je v začetku seje jasno povedal, da danes ni določiti, ali naj se omenjeni slovnici , ki ste že faktično odpravljene, odpravite ali ne, temuč da je le skleniti, ktere izmed naro-čenih knjig4) naj bi se namesto unih 5) priporočale. Na dnevnem redu je bilo tedaj samo iz bira nje pripravnih knjig6) izmed predloženih in nobenih drugih. Gosp. učitelj Moćnik je nasvetoval, „naj se dosedanji be rili za 3. in 4. razred tudi za naprej ob-držé, 7) k slovnici pa naj se spiše d o d a 1 n a knjižica v nemškem jeziku. 8) Ako to ne obveljá, potem naj pa se čisto nemške knjige vpeljejo. 9) (Ta predlog je stavil g. Moćnik.) Učitelji 2. mestne šole^, so bili tudi za obdržek dosedanjih beril. 10) Ce se do jeseni od gosp. Moćnika (rekte od učiteljev 1. mestne šole) priporočana „dodalna knjižica" spiše, je prav, če ne, nam pa nobena druga pot več ne ostane, kakor za bukvice: „Sprachubungen fur die 3. Klasse" in „Drittes Sprachbuch fur die oberste Klasse" glasovati, kajti bolj šega ni pred očmí, poprej šnj i slovnici pa ste se odstranile. n) V 4. razredu naj se zraven omenjene nemške rabi tudi Praprotnikova slovnica. 12) — Za ta predlog bi bila morda glasovala tudi dva učitelja Št. Ja- 7 - # kobske šole, ako bi se ne bila popřed zavezala, pri Močnikovem nas vetu ostati; 13 ) — in ta nasvet je vendar tudi nasvet učiteljev 2. mestne šole, ako se pripravna dodalna knjižica spiše. 14) Kar se tiče 4. razreda, je bil tudi g. Praprotnik za naš predlog. 15) — Vse tù povedano se lahko bere v zapisniku, in — ako je treba — zamoremo na vse to tudi pnseéi. 1G) Nemški jezik z nemškim učiti — komu je to v glavo prišlo? 17) Vsak pedagog vé, daje prava in živa slovnica učitelj sam, naj si bodo potem knjige kakor koli tudi spisane in sestavljene. ls) Kdor misli, da se slovenskemu jeziku v naših šolah krivica godi, naj pride osebno se prepričat, in spoznal bode resnično stanje. 19) Nesramna laž je dalje tudi to, kar znani „modrijanski" referent omeni o vstanovljenji nemškega „Lehrerverein-a", kar se mu je gotovo sanjalo.2") Vprašamo, kdo zasluži po tem takem, da se „spodí" , mirni člověk, kteri se trudi v teškem stanu, ali tista Hidra v osebi lažnjivega poročevalca?21) Ali je treba tudi med učitelje razdra-ženost razširjati in sad Erinij trošiti? -2) Vse ima svoje meje, in tako tudi napadovanje nedolžnih. 23) Učitelj ni Parija in tudi ne bode — pravico kot državi jan tir-jati sme!24) Konkordija naj nas vodi,25) ne Eris. Sa-pienti sat! Učitelji 2. mestne šole v Ljubljani. Razjasnilo vredništva tega vpojasnilau. 1) Mnogo neresniČnega, — tedaj vendar vsaj nekoliko res-ničnega! „Novicam" je „des Pudels Kern" bilo le to, da se je zavrgla dosedanja slovensko-nemška slovnica v 3. in 4. razredu in sena njeno mesto vpelje popolnoma nemška ! ! Into, gospodje, potrjujete zdaj Vi sami! In s tem je pravde konec. — 2) Kdo obrekuje, podpihuje in razdira lepo harmonijo med slovenskimi učitelji? Mar tišti, ki delà v smislu slovenskega učiteljskemu društvu in se noče izneve-riti svojemu narodu, ter delà v to, za kar ga je Bog vstvaril, zvěst svoji nalogi do šolstva in nalogi, ktero mu so naložili učitelji kranjski, ali pa tišti, ki delà ravno nasproti omenjenemu društvu in kot „parija" gla-sovitega Pirkerja glasuje za vpeljavo nemške slovnice v našo ljudsko šolo ter na razgovore zastran šole hodi tihotapno vnemškokazino: to naj sodijo národní učitelji sami in lahko bodo spoznali, kdo ruši harmonijo. Občni zbor slov. učitelj skega društva bo menda že tudi svojo povedal. — 3) Menda ste le hoteli reči: slovensko-nemške slovnice? Ako Vam je, kakor pravite, gospodje, ljubljanski občinski svèt prepovedal rabo nemške slovnice, potem bi bila Vaša dolžnost bila, nasprotovati taki prepovedi, ki na smeh stavi vsa pedagogicna pravila. 4) Kakošnih knjig? Morda ne nemških? In kdo je te nemške knjige naročil? Slovenski strah Pirker ali kdo? — 5) Kterih uni h? Znabiti ne slovenskih? Zakaj neki se bojite kar na-ravnost povedati? — 6) Pripravnih „nemških" knjig? kaj ne? Zakaj ste besedo „nemških" izpustili? Vas je vendar morebiti enmalo sram bilo? — 7) Tedaj ste mislili razen slovensko-nemške slovnice tudi še slov. beri 1 i izbacniti ? Vaše pojasnilo nam j e tedaj prav dobro došlo, da zvemo tudi to, česar dozdaj še nismo slišali, da ste namreč hoteli našo ucečo se mladino p o-polnoma z nemškim jezikom trpinčiti in jej še to mrvico slovenskega jezika vzeti, kar se ga v slovenskih berilih nahaja! — 8) Ta knjižica bi bila znabiti vstrezala nemškim otrokom, kterih stariši se bojé slovenščine kakor peklenšček križa ; slovenski otroci bi je tako ne bili kupovali, ker jim slovensko-nemška slovnica zadostuje. — 9) Tega vam ne ver-jamemo, gospodje! — 10) Kolika milost, potem ko se za vpeljavo nemške slovnice z nemškim učnim jezikom glasuje! — 11) Zakaj se pa niste enako uči- teliem 1. mestne sole zato pognali, da bi se ne bila zali odstranila, in rekli, da imamo vendar še nekaj bolj- šega pred očmi in to je: slovensko-nemška slov- izrekujem presrčno zahvalo^ n i c a za naše slovenske otroke, kterih imate vendar-le in še posebno častitim odborom národnih društev in katoliškega društva ter gospodom pevcem čitalničnim veliko večino v vaši šoli. Tedaj ste res glasovali za nemško slovnico; čemu je potem ta vaš „odgovor našim Sestra Katarina Potočni k. (Pobirki iz časnikov.) Ker je prof. Heinrich za bralcem znano in to „pojasnilo"? 12) Po tej se pa slovenski od deželnega šolskega sveta, cesar je iskal grdo besedovanje v šoli prejel zaslužena otroci ne bodo naučili nemške ga jezika. Mi imamo grajo, zato je najel pisarja, ki v „Tagblattu" svoj stru-zdaj le nemško slovnico pred očmi, zarad ktere edine peni žolc razliva na učence Alojzjevišča in njene od- so vas „Novice" grajale. 13) Glejte si no! tukaj pa gojitelje j „Danico", „Novice", v Vaterland", dr. Blei- že spet pravite, da ste samo vi glasovali za nemško weisa itd. itd. pod naslovom: „Die Schule der Denun- slovnico. Omenjena dva učitelja St. Jakobske šole sta cianten". Nam se gnjusi še dalje ukvarjati se s takim popolnoma prav storila in tudi svojo pedagogično čast učiteljem, čegar „Freisiďnigkeit" se sprehaja resila, ker sta pokazala, da poznata otroke, ktere so jim stariši izročili. 14) Zakaj vam pa ta knjižica , . -. o „pre- šičih" (Schweineland) in „oslih" (Azinianer), zato samo tako smrdí? Znabiti ne zato, ker bi se potem ne mogli prof. Pirkerju prikupiti, in bi se tudi ne mogla slo- 15) Tega mi glasoval to rečemo, da ona prislovica o „šibi" bi se najbolj pri legla neotesanemu starcu, ki ne vé, vensko-nemška slovnica zavreči? dobi, kaj kaj se v šoli spo- ne. n e vemo ? in to nam je zadosti. toliko pa vendar vemo, da z Vami neki 16) emu ni nam bo se Novičar iz domaćih in ptujih dežel. vaša prisega ; vsaj ste nam zdaj že potrdili, kar so vam vam zadnje „xwvi^ts uwiaic. - JL » y T uvili uamu«.lu, tti K>\J j^i CIUUU1 uuacuaujčl BVUJč* J-LLCQLčt, IcliVU jJI IUC UCS. Ličt- niso uprli zoper samo nemško slovnico. Imenujte nam mestnik v Lineu baron Conrad za ces. namestnika Novice" očitale. 17) Vsem tistim, ki se Iz Dunaj Več c. kr deželnih namestnikov premení dosedanja svoja mesta; tako pride ces. na- tistega > ki je rekel pri učiteljski seji: „skusnja me šoli lože učé nemških pra- na učí, da se otroci v naši kakor pa vil pri podučevanji v nemškem jeziku, slovenskih?" Zakaj pa tega „modrijana" ne poveste? ' Éče je Dunaj. Hrvasko. Iz Zagreb po mnozih Narodna stranka se je govorih vendar-le porazumela z magja 18) emu po takem tudi nemške slovnice ronsko, in delovanje deželnega zbora se je začelo Na y učitelj slovniški sveti duh? — 19) Kaj bomo še v šolo promisu, to je, hodili se prepričavat tega, da je to piškava podlaga učenja, ako se otroci slovenskih starišev tujega rodna stranka je res o tem sama sebe zatajila in kom tr eh li veliko veliko žrtovala s tem, da le lit ni potrdila tem pa je javno pred uociija, »ivu oc utruui eiu ycíibívlu oianoov tujega, njim sveium uuKčiZjčtičt, ua. ju vuui ie uurnuij uuje uisio, u nerazumljivega jezika ne u čij o na podlagi maternega. da hoče videti v prihodnje, koliko bode tehtal patrio svetom pokazala, da jo vodi le domoljub je čisto, m 20) Ako delate to, kar se nikakor ne strinja s se- tizem magjaronski danjim učiteljskim društvom, na čegar bandero ste si Edini dr. Mak an To pride pač kmalu na be dan zapisali lepe besede : „slovensko učiteljsko društvo", ~ da ni bil zadovolj tako, zakonom potem ste z obema nogama že v „Lehrerverein-u", imeli v se druzih tovaršev. 21) kje neki ste nasprotno spravo, zato je v govoril zoper kompromis „sramotni" dokazali, da nam je poročevalec poročal lažnjivo vsaj vendar povsod sami to pravite, da je rodnj čutij britki svoj stan res, kar vam kra j ne meje spravedljivosti ? so povedale „Novice" gotovo se borili za p zeló viharni seji oštro . Gotovo vsi ostali oni so šli res do na tej meji bodo ? slovnici ? ! D o izbacnjeni slovensko-nemški šteni zastopniki junaškega naroda in b 1 a g o r Hrvaške kot po Po dogo na- a je učiteljski stan težaven stan, to so rodne in magjaronske stranke je bil národni M bil je pa onemu, ki bi rad „Novice" žetrdile, ko vi, gospodje, na učiteljstvo še mislili niste ; al posebno težaven „šviga švaga na dva praga". — 22) Ali se mar ne to volj é deželnemu zboru za predsednik 100 gl zoper dr. Mak sme učiteljem, da zgrešijo pravo pedagogično pot ? pustivši ní volil), Živković in P. Horvat, stranke magjaronske, bila sta tudi skoro enogla ogla zbor obá za- iz vo- kar naravnost in očitno očitati? To je celó sveta dolž- ljena za podpredsednika nost poštenega časnikarstva, ki more biti „inimicus causae", če tudi je „amicus personae". — 23) Ce ste bili Vi po nedolžnem napadeni, po takem morajo Dozdaj je zbor imel v seji so se volili odseki za razna opravilstva sej y biti uni krivi, ki je niso z vami potegnili. Morebiti O drugem pismeno, da so pred ljubljanskim „gemeinderathom Listnica vrednistva. Gosp. L. v G: Ponudba nam je všeč, Mnogo dopisov smo morali odložiti za pri- kri vi hodnjié. ves nepristranski svet jim bode očitno pripoznal to, da so le svojo dolžnost storili kot učitelji, kterim je V šolski nauk prvo, ne pa politični veter. ne sme biti 24) Uci- „paria" nikomur, najmanj pa „sloven- telj skemu strahu". Kako pa pride g. Pir ker v okrajni banaSke^V fl. 5 šolski svèt? Povedite! Žitna cena v Ljubljani 28. junija 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 3. 70. rm ■ ~ i v« i đ ja' ___»•__er A AA 4 fl. 40 sorsice 5 fl. 20. rži ako bi se je 25) Pač lepa beseda to, 4 fl. 20. — jeômena 3 fl. 20. — prosa 4 fl. 20. — ajde 4 fl. 80. držali tudi Vi in lepo združeno v ovsa 2 fl. 10 Krom p 3 fl. 30 eno svrho delovali ! Kako to , đa ste zapustili ,,kon-kordijo" in se odcepili od svojih tovaršev učiteljev? Vaši nauki o „harmoniji u m konkordiji u so tedaj fíursi na Dunaji 1. julija piškavi. Ker s prislovico: „Sapienti sat" sklepate svoje pojasnilo, zato vam jo povraćamo z prislovico modrega moža, ki kot prvo vodilo priporoča vsacemu: „spoznaj samega sebe!" (Zahvala.) Vsem, ki so mojega preljubega brata 5% metaliki 64 fl. 25 kr. Narodno posojilo 71 fl. 40 kr. Ažijo srebra 108 fl. 65 kr Napoleondori 8 fl. 88 kr. Loterijne srećke: ža Bla stvom na pokopališče 24. dne junija zadnjo čast ska- v Gradcu Potočnika, fajmoštra v St. Vidu, s sprem- na Dunaji 28. junija 1872: 56. 47. 23. 38. 90. 48 14. 35. 44. 64 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 13. julija. Odgovorni vrednik: Janez Mlirnik Natiskar in založnik: Jožef Blazilikovi deđi v Ljublj