POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. ==
Izhaja vsak petek in stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta 3 K. Posamezna številka stane 30 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Za pravico in svobodo.
Prvo številko »Ljudskega glasu« pošiljamo med slovensko ljudstvo. Namenjen je vsem, ki hočejo več pravic in več resnice na tem svetu; vsem, ki tirjajo, da se popravijo krivice, prizadete ljudstvu; vsem, ki hočejo, da poslej vlada povsod in v vsem svobodno ljudstvo samo, vsem, ki delajo in trpe pomanjkanje; vsein, ki ljubijo svobodo in resnico in jim mrzi tuji jarem in laž; vsem, ki so teptani, prezirani in nesvobodni: vsem, ki vedo in so prepričani, da se mora svet sedaj temeljito preurediti, da bo mogoče živeti res svobodno, demokratično in socijalno; vsem, ki so si v trpljenju po duši bratje in sestre!
To je naš idejni program!
»Ljudski glas« bodi glasilo naših »malih« ljudi. Mali kmet, bajtar in fitar, mali obrtnik, mali posestnik, rokodelec in delavec — vse polno vas je in po številu ste najmočnejši med nami. Majhen je naš slovenski rod in ljudje našega rodu so večinoma »mali« ljudje. To se pravd, največ je teh, ki žive sebe in svoje družine z delom, pa jih kljub vsej njihovi pridnosti tare skrb za »naš vsakdanji kruh«. Največ je teh, od katerih vsakdanjega dela se rede drugi — »veliki« ljudje, ki nič ali le malo delajo, pa si laste pravico, vladati nad vsemi ostalimi.
Vsa naša dosedanja zgodovina jasno priča, da so bili doslej naši »mali« ljudje vladani slabo; vladani tako, da je bilo več ali manj vse njim v škodo, »velikim« pa v korist. Domača obrt, od katere se tupa-tam še danes preživlja ljudstvo, je propadla; kapitalisti so jo izrabili za sebe, delavca pa so zasužnjili. Veliki narodi so obogateli, naš »mali« pa je ubožal; postali smo podlaga tujčevi peti. Kljub vsemu delu in trudu se je siromaštvo med našim
Kmečki mir na Ruskem.
Ko se je leta 1905 uprlo rusko delavstvo gnilemu in trinoškemu vladanju svojega carja, so potegnili z delavci tudi kmetje. Vsi so se čutili zatirane in izkori-• ščane, delavci od tovarnarjev in drugih mogočnikov, kmetje pa od graščakov, plemičev in veleposestnikov. Prvi so navalili na tovarne in podrepnike carja, drugi pa na graščake. Delavci so zahtevali kruha, političnih pravic in svobode, kmetje pa — ! zemlje. Pretežna večina obširne ruske zemlje je bila namreč v rokah carske rodbine, cerkve in graščakov. Kmetje so bili po pretežni večini le najemniki, s katerimi so počeli graščaki in njihovi pomagači, državni uradniki in orožniki, kar so hoteli.
No, revolucija je bila zadušena s krvjo in žalostni položaj ljudstva se je le prav malo izboljšal. Kmet je trpel dalje in glc-
Ijudstvom razpaslo kot kuga. Tisoči »malih« ljudi, kmetov, obrtnikov, rokodelcev, delavcev, je moralo poprijeti za palico in se izseliti v daljno tujino — v nemške kraje, v Ameriko in bogve kam še vse. Tam delajo in umirajo v službi velekapitalistov, ki si množe svoja velika in bujna bogastva iz dobičkov njih težkega dela.
Doma pa se šopiri gospoda, tuja in domača. Za njo se pridela na naši rodni zemlji dovolj, za vse ljudstvo pa premalo. Zakaj? Prvič zato, ker je zemlja nepravdno razdeljena in drugič zato, ker so vladajoči doslej ljudstvo preveč lagali, sebi v prid, in mu niso privoščili zadostnega poduka in vzgoje. Neuko in nevedno ljudstvo se lažje vlada, nego zavedno in izobraženo. Ako se spomnimo nazaj, na čas pred svetovno vojno, nam postane vse to jasno na mah. Kdo pa je vedno, udano in pokorno glasoval zato, da se smejo ljudstvu naložiti neprimerno visoka davčna in druga bremena? Zakaj? Da se iz tega ljudskega premoženja nakupijo novi kanoni, nove puške, opremijo vojaki. To so b;li predvsem bivši slovenski poslanci, ene in druge stranke! Kdo pa jih je izvolil? Ljudstvo samo jih je izvolilo. Toraj je bilo samo krivo, ako je svetovna vojna trajala tako dolgo. Zakaj pa je ljudstvo to storilo? Zato ker se je pustilo vladati od drugih, zato, ker naš »mali« človek še ni imel volje vladati se sam, ker še ni znal misliti z lastno glavo tako, kakor bi bilo dobro in prav zanj — ne za druge. Spomnimo se na poletje v letu 1914. Tedaj so se zbirali slovenski fantje in možje v kasarnah, fn zopet so prišli k njim ljudje in jim govorili: Vse za vero, dom, cesarja. Danes so se ti možje in fantje vrnili; nekateri zdravi, drugi pohabljenci za vse življenje. Doma so našli prazen in žalosten dom. Orodje počiva, hlevi so prazni, žene so
dal okrog sebe neizmerna polja, njive in gozdove, ki so bili pa last one gospode, ki ni nikdar prijela za delo, ampak le potratno živela od žuljev in robote svojih kmetov. Nič čudnega torej, če so tudi kmetje zavriskali, ko je sredi svetovne vojne leta 1917 izbruhnila iznova revolucija in prepodila carja in staro vlado ter vse njene pomagače po deželi. Tudi za kmeta je prišla odrešilna ura, saj se je s carjevim gospodstvom zrušilo tudi gospodstvo graščakov po deželi in vsa ogromna zemlja je prišla v roke kmetov samih.
Ko so pozneje prišli do vlade takozvani boljševiki, so izdali postavo, da se vsa zemlja razlasti in pride v skupno državno last, kmetje bodo pa pod gotovimi pogoji najemniki in uživalci zemlje. Ta postava je zbudila po vsej Evropi mnogo prahu in vsi časopisi so slikali to postavo kot nekakšno norost, ki je neizvedljiva in ki bi uničila kmečki stan.
Ne vemo še, kak uspeh in kake posle dice je rodila ta postava. Gotovo je samo
ohioKane. uroči podivjani. Tak uspeh je imelo tisto prokleto geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
In danes prihajajo med ljudi prav tisti krivi preroki. Danes kriče: Živijo demo Kratizem! Volkovi v ovčjih kožah! Kakšen je njih pravi namen? Njih namen je isti: Vladati hočejo ljudstvo! Zakaj? Ker je to v njih prid. Oni zatrjujejo, da ljudstvo še ni zmožno vladati se samo, zato da ga morajo oni. Ali ni to grda hinavščina, neresnica, laž? Ljudstvo naj se vlada samo, po svoji vesti in volji.
Kaj je torej res v korist ljudstva?
Prvič to, da n a s t o p i m i r in da se prepreči vsako nadaljno uničevanje^ člo-I veških življenj in ljudskega premoženja. Zato mora ljudstvo biti proti vsem. ki so ga vodili doslej, doslej govorili v njegovem imenu in nosili njegovo kožo na semenj.
Drugič, zemlja naj se pravično r a z d e 1 i in samo tisti naj fo njen lastnik, ki jo sam s svojo družino tudi res obdeluje. Vsa naravna bogastva naše zemlje, zlasti še veliki gozdovi in rudniki naj preidejo v last vsega ljudstva. Veliki kapitalisti naj se razlasfe, njih dohodki naj pridejo v korist ubožnega in trpečega delavnega ljudstva.
Tretjič, ljudstvu naj se podeli pravica, da se smevladatisa-m o. Doslej so ga vladali posamezni visoki gospodje s pomočjo številnega vojaštva in uradništva. Odslej naj ljudstvo samo odloča, kaj je pravica, kaj krivica, samo naj svobodno določuje tiste, ki naj izvršujejo njegovo voljo, njegove postave.
Tako bo mogoče, da bo zopet vzklilo prijateljstvo med narodi, da se bodo polagoma zacelile rane, ki jih je ta kapitalistična vojna zasekala v trpeče delavno
to, da za ruskega/ kmeth to nikakor ni taka vnebovpijoča novotarija, kakor bi sl kdo mislil. Že preje so imeli namreč kmetje po nekaterih delih države le prav malo zemlje v zasebni lasti. Pretežni del jo jp bilo, kakor smo že omenili v rokah carski rodbine, cerkve in veleposestnikov, zelo velik del pa tudi v rokah srenje. Srenja je to zemljo samostojno upravljala in oddajala ppsameznim kmetom v obdelovanje in užitek. Tako srenjo imenujejo »mir«.
Na čelu srenje (občine) stoji načelnili in sodniki. Velike srenje so razdeljene v i več podobčin, ki jim načeljujejo od gospo-: darjev voljeni staroste. Starosta skrbi za j red in mir in sme nalagati kazen do 1 rublja ali prisilno delo do dveh dni.
Načelnik s starosti določuje, koliko 1 davkov morajo plačevati posamezniki,
| skrbi za ceste in vojaške nabore. Gospo-! darji volijo tudi sodnike, ki imajo pravico j nalagati kazen do 100 rubljev in telesno I kazen s palicami.
LISTEK.
/oržmn* \
ljudstvo, da ljudstvo obračuna s svojimi mučilci in tlačitelji.
Te težnje bo zastopal »Ljudski glas*. Kakšne so po svojem bistvu? So demokratične in socijalne. Kdo smo jtorej mi? Socijalisti smo, ker hočemo pravico in resnico.
Cim bolj bo »Ljudski glas« razširjen, čim več teh »malih« ljudi se bo zbralo Okolo njega, temvečja bo njegova veljava.
Ena vojna je pri koncu. Narodi, ki so jtli vodile kronane glave, s pomočjo lakajev, ki jih vsi poznamo, so se štiri in pol teta klali med seboj. Na veselje vseh kapitalistov in oderuhov so uničevali ljudsko j premoženje. Sedaj se začenja nova vojna, vojna tistih, ki so po krivici trpeli in obo-žali. Njen cilj je socijalna pravica. Če ljudstvo te vojne ne izbojuje, bo ostalo vse pri starem, krivice se ne bodo poravnale, ampak pomnožile, ljudski btagostan se ne bo povečal, ampak zmanj-8al, ljudstvo ne bo* svobodno in odločivno, ampak zopet zasužnjeno in prodano.
Vabimo vas torej na naroč-b' o. Berite naš list in širite ga vsepovsod: naj prodre tudi v najoddaljenejše vasi, v najbornejše koče. Naj se po naših dolinah Ih hribih, trgih, vaseh in seliščih zopet razlegne geslo nekdanjih bojnih dni: »Le | vkup, le vkup, uboga gmajna!«
F. E.:
Slovenci smo poljedelci.
Peljimo se z Dunaja v Trst. Ure in ure (Jrdra vlak proti Gradcu, mi pa potrpežljivo sedimo pri oknu in ogledujemo sajaste dimnike, iz katerih se vali dim prav pod oblake in ogromne, temne tovarne, ki nam švigajo skoro vso pot mimo oči. Tovarne na desno, tovarne na levo, komaj Izgine izpred oči ena, že se pokaže druga. Taka je slika, ki nam io nudi večji del da-djišnje Nemške Avstrije in tudi neuki popotnik bo kmalu izprevidel, da je to po večini industrijska država.
Potujmo dalje! Vlak oddrdra iz Gradca, peljemo se mimo Špilja, kjer stopimo na jugoslovanska tla in kmalu zavozimo med prelepa žitna polja in zelene travnike lužno od Maribora. Ni več tovaren in visokih, sajastih dimnikov, okrog in okrog nas le beli kmetiški dvori, vrtovi, njive in gozdovi. Pripeljali smo se v poljedelsko Jugoslavijo.
Slovenci smo kmetijsko ljudstvo in naša država je izrazito poljedelska država. Od 1,600.000 prebivalcev Slovenije, to je Kranjske, Spodnje Štajerske, južne Koro-2ke in slovenskega dela Primorske, jih živi poljedelstva nad 1 milijon ali preko %, po nekod še več. Jasno je torej, da (eži moč in prihodnjost našega naroda v rdravem in trdnem kmetskem stanu. Tudi gospodarsko je poljedelstvo in živinoreja našemu narodu najmočnejša opora. Letne
dohodke slovenskega naroda (brez Primorske) so preračunali na 533 milijonov kron. Od tega je odpadlo na kmetijstvo celih 314 milijonov kron, to je 3/r, vseh dohodkov.
Industrija je pri nas še-zelo šibka in komaj v povojih. Imamo par premogokopov in nekaj večjih tovaren, ki pa nikakor ne morejo še kriti niti naših lastnih potreb po industrijskih izdelkih, zato o kakem pomembnejšem izvozu skoro ni govora. Precej močno pa so razvite v naših krajih razne obrti, čeprav je tudi tem začela delati v zadnjih letih močno konkurenco tuja industrija in se zato v nekaterih panogah komaj še vzdržujejo. Zlasti je povsod uničila industrija malo domačo obrt, ki je do-našala nekoč tudi malim kmetom prav lepe dohodke. V industriji in obrti je zaposlenih (z družinami vred) danes na Slovenskem približno 200.00CUduš, to je nekako 13 % vsega prebivalstva, kar je v primeri s sosednimi narodi malo. Ostalo prebivalstvo se peča s trgovino, prometom ali je pa zaposleno v javnih službah, in prostih poklicih.
Te številke nam kažejo, da živi ogromna večina slovenskega naroda od poljedelstva in da vsi drugi stanovi po svojem številu in po svojem pomenu daleč zaostajajo za kmetskim* stanom. On tvori tedaj jedro našega naroda in agrarno (poljedelsko) vprašanje je jedro vseh naših narodno-gospodarskih vprašanj.
Če pregledamo površino slovenske zemlje, tedaj nam njen popolnoma zemlje-delski značaj stopi še jasneje v oči. Vsa Slovenija meri približno 2,200.000 ha. Od teh je skoro polovica, namreč 900.000 ha pokritih z gozdovi. Ker smatrajo dandanes ravno gozdove za enega največjih zakladov vsake dežele, smo torej Slovenci v tem oziru na dobrem. Njiv je na Slovenskem približno 370.000 ha, ravno toliko travnikov, in 340.000 h'a pašnikov, drugo pa odpade na vinograde, vrtove in na neplodno zemljo. Te je pri nas v primeru z drugimi deželami prav malo, namreč nekako 120.000 ha, ali dobrih 5 % vse površine.
Zemljedelski značaj Slovenije nam dalje kaže tudi naša živinoreja. Na 1000 prebivalcev je prišlo pri nas 53 konj 450 goved in 485 prešičev, na Češkem je pa na primer prišlo na isto število prebivalcev le 37 konj, 340 goved in 148 prešičev.
Poljedelsko ljudstvo smo, o tem tore) ni nobenega dvoma. Gre pa sedaj zato, kako je zemlja razdeljena med prebivalstvo. Natančnejših številk o tem nimamo, a en sam pogled po Sloveniji nam kaže, da prevladujejo pri nas male kmetije (manj kot 10 ha velike) in razmeroma malo je srednjih kmetij. Na te odpade pretežna večina naše zemlje. Lep del jo imajo pa vendarle še vedno v rokah razni nemški graščaki in veleposestniki, ki so
Kmet je lastnik svoje hiše in vrta, vsa druga zemlja je pa skupna občinska last. Razdeljena je v tri oddelke, eden je namenjen oziminl, drugi jaremu žitu, tretji pa prahi. Praha se prihodnje leto zorje za ozimno žito in se pusti za praho drugi oddelek. Vsak oddelek je razdeljen v toliko delov, kolikor je kmetov v »miru«. Vsaka družina vživa svoj del toliko časa, dokler se zemlja na novo ne razdeli. Razdelitev «e vrši po srečkanju brez vsakega vme-6evanja gosposke, kadar to zahtevata dve tretjini kmetov.
Hišo, vrt in svoj del mirove zemlje smo prodati kmet le tedaj, če dovolita to dve tretjini Občinarjev in če stopi tudi novi posestnik v mir. Če pa kmet zapusti brez dovoljenja Občinarjev vas in vzame svoje premakljivo imetje s seboj, izgubi pravico do mirove zemlje. Občina lahko svoje posestvo proda, zastavi, zadolži ali pa razdeli, ako to dovolijo vsi »mirjani«.
Zadolženemu kmetu ne morejo prodati deleža pri skupni zemlji, hiše, orodja.
konja in najpotrebnejšega živeža. Kmet je tako obvarovan pred zapravljanjem in oderuštvorn Judov, katerih na Ruskem kar mrgoli.
Davke pobira občina sama, posebno revnim jih plačajo soobčani. če jih pa kdo ne more plačati vsled svoje nemarnosti ali zapravljivosti, ga občinski možje obsodijo na telesno kazen s palicami, posebno velike grešnike pa zapodijo iz »mira«, a družina njegova ostane v srenji in vživa iste pravice kot drugi. Če zemlja ne more preživeti vseh prebivalcev, gre nekaj moških v mestne tovarne, odkoder se vrnejo čez nekaj let z zaslužkom zopet v »mir«.
Na vsakega mirjana odpade navadno 15 do 30 oralov zemlje. Družina je preskrbljena torej z vsem, le gozda je pogosto premalo, ker je bil doslej skoro ves v rokah veleposestnikov.
Taka organizacija ima za ruske kmete gotovo mnogo dobrih strani in velike
se pred več stoletji ugnezdili med nami. Ti so lastniki nad 300.000 ha slovenske zemlje, povečini gozdov, torej našega največjega bogastva. Posebno Dolenjska in Notranjska sta močno oblagodarjeni s to gospodo, ki pobira le čiste dohodke naših njiv, travnikov in gozdov ter jih hodi zapravljat na tuje, naš mali kmet se pa ravno vsled pomanjkanja lastne zemlje hodi ubijat v ameriške in westfalske rudnike ter slavonske, bosanske in rtimunske gozdove, da more preživeti sebe in svojo družinico.
Samostojnih posestnikov, malih in srednjih kmetov je pri nas nekako 250.000. Od teh sta najmanj 2/3 bajtarjev in kajžar -jev, ki se le deloma preživijo od svojega posestveca. drugo si morajo pa prislužiti na dnini, s kako obrtjo, v tovarni ali pa na tujem. Pomanjkanje zemlje je bila torej glavna rak-rana našega poljedelskega naroda in od tod tudi žalostne gospodarske razmere, ki so trle doslej našega malega kmeta in ga tirale z rodne grude. Zemlje je premalo, domača obrt propada, naša Industrija je prešibka, da bi zaposlila vse, zato ni malemu kmetu preostajalo drugega, kot prijeti za potno palico in prodati svojo delavno moč kapitalistom v daljnih in tujih deželah. Samo v Ameriki si služi svoj kruh preko 100.000 naših ljudi.
Če je celo naš srednji kmet zadnja leta pred vojno vedno glasneje tožil o slabih časih, je veljalo tb še v potrojeni meri za malega kmeta. Da so bile te tožbe upravičene, nam zlasti kažf silna zadolžitev naših kmetij? Kmet je izhajal vedno težje in zato lezel vedno bolj v dolgove. Tako je počasi propadalo deblo našega naroda. Izmed vseh naših socialnih vprašanj le tedaj vprašanje našega malega kmetijstva eno najbolj perečih. Ono nujno zhteva rešitve in odpomoči. Nimamo še toliko industrije, da bi lahko v domačih tovarnah zaposlili vse ono prebivalstvo, ki ga ne more preživljati rodna gruda. Naša bodoča zakonodaja bo morala zato poiskati drugin sredstev, da pomaga vsem tem množicam do vsakdanjega kruha. Tu pride v krvi vrsti v poštev razdelitev veleposestvo. Zemlja je Ju, preko 300.000 ha jo ima sedaj v rokah tuj veleposestnik, ki je vžival doslej le njene dohodke, obdeluje jo pa že danes po večini naš mali kmet. Vsa ta zemlja mora preiti popolnoma v last našega kmečkega ljudstva. S tem bi bil storjen že ogromen korak naprej in rešen najpogla-vitnejiš del našega agrarnega in tudi socl-jalnega vprašanja sploh.
Vojna je jasno pokazala, kako ogromnega pomena je poljedelstvo za vsako državo. Zdrav in gospodarsko trden kmet ski stan je navadno hrbtenica vsake dežele, zlasti pa še poljedelske, kakoršna je Slovenija, zato bi morala tudi naša politika posvetiti kmetijstvu še prav posebno skrb.	------
koristi. Na ta način je ruski kmet obvarovan pred obubožanjem. Žive v lepi medsebojni slogi, eden podpira drugega in vsi imajo dovolj dela in dovolj jela. Država je podpirala mirjane z ustanavljanjem hranilnic, kjer je dobil vsak priden in pošten kmet cenen kredit, za oderuhe v miru ni bilo prostora.
Na ta način se je vzgojil na Ruskem trden in neodvisen kmečki stan, žal le, da je bila ta lepa organizacija vse premalo razvita. Različni carji, veleposestniki iu drugi mogotci, ki so neomejeno paševali med ruskim narodom, so tekom stoletij uničili in zadušili premnogo takih »mirov«. Ker je pa jasno, da leži tudi moč kmetijstva le v združitvi in organizaciji, ni izključeno, da se bo po revoluciji osvobojen ruski kmet vrnil zopet nazaj k »miru«? Taka organizacija bi osvobodila ruskega kmeta tudi židovskih oderuhov in prekup-cev in najlepše rešila tako pereče agrarno vprašanje na Ruskem.
St. Radiča so aretirali. Na Hrvaškem imajo nekateri zapeljani kmetje svojo stranko, koje voditelj je neki Stiplca Radič. Ta bi na vsak način rad postal silno imeniten človek in vladal vso Hrvatsko. V dosego svojih nečednih namenov se poslužuje najumazanejših sredstev. Druži sc danes s klerikalci, jutri z liberalci, poju-tršnjem z Madžari itd. Ponuja se vsakemu, kedor ga le hoče. Kmetje pa seveda ne gredo v prevelikem številu v njegovo past, zato ‘je začel na vso moč rovarit! proti naši novi državi, misleč, da bo tako dosegel kaj več. Hujska nerazsodno ljudstvo proti Srbom in Slovencem, leta po vsej Evropi, in agitira za lastno hrvaško državo, išče zaveznikov med Nemci. Madžari in Italijani itd. Pred kratkim je bil tudi v Ljubljani, a jo je hitro popihal, ker so mu postala tla prevroča. Tega človeka in par njegovih pomagačev so sedaj v Zagrebu aretirali.
Agrarna reforma. 2e cele mesece se pr! nas razpravlja o tem važnem predmetu in osrednja vlada v Belgradu je izdala 27. februarja tudi že prehodne odredbe za pripravo agrarne reforme. Najvažnejše določbe so naslednje:
^ 1.) Tlačanski odnošaji se odpravijo in tlačani so svobodni posestniki na sedanjih posestvih. Dosedanji lastniki zemlje (agi) dobe odškodnino.
2.	) Kolonsko razmerje v našem Primorju je odpravljeno.
3.	) Veleposestva se razdele med kmete in invalide, vdove, sirote in prostovoljce, ki so se borili v jugoslovanskih legijah. Dokler zemlja ne bo definitivno razdeljena, jo dobe imenovani v najem.
4.	) Vsi večji gozdovi preidejo v državno last, poljedelci bodo pa imeli v njih pravice do paše in lesa za kurjavo in gradnjo.
5.	) Za izvedbo agrarne reforme se osnuje posebni »Državni urad za agrarno reformo.«
Konečno je še določeno, da izgubi vsak pravico do dobrot teh naredb, če bi samostojno delil ali plenil tuja posestva. To, kakor že omenjeno, so le prehodne odredbe, konečno agrarno reformo bo pa izdelal šele izvoljeni državni zbor.
Prehrana tvori še vedno eno najbolj perečih vprašanj Jugoslavije, zlasti še Slovenije. Dovoz iz inozemstva je zapn. Na Slovenskem smo itak že v mirnih časih pridelali premalo, s Hrvaškega pa na noben način ni dobiti ničesar, čeprav gnije tam krompir po njivah, žita je pa na tisoče vagonov preveč. Silen nered in korupcija pri hrvaški vladi onemogočuje vsak poštni promet z živili. Zlati časi pa vladajo danes za Žide, navijalce cen, ve-rižnike in prekupce, ki si kujejo milijono na račun stradajočega ljudstva. Dolgo smo upali, da bo osrednja vlada v Belgradu z energično odredbo napravila konec tem neznosnim razmeram In uredila Prehrano, a dočakali smo baš nasprotno. Ministrstvo je dovolilo prosto trgovino la tako le še pospešilo »delovanje« raznih špekulantov in verižnikov. Uspeh je že tu. Cene živil so čez noč poskočile in rastejo še vsak dan. Da, Jugoslavija je lepa ■U bogata, a vladati jo morajo tisti ljudje, Ki bodo imeli srce in smisel za ljudstvo, šele potem bomo lahko kričali »Živijo«. Kaj delata naša ministra v Belgradu?
Podpora nezaposlencem. Deželna vlada je sprejela načrt naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo glede podpor nezaposlencem. Veljavnost naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede podpore nezaposlencem z dne 28. decembra 1918, št. 218 se podaljša do 30. junija 1919 z naslednjimi izpremembami: K paragrafu 1. omenjeno naredbo je priklopiti še točko: c) Vsak nezaposleni delavec in nameščenec, ki je živel v inozemstvu in bil tam podvržen bolniškemu ali kakemu drugemu javnemu zavarovanju. Namesto § 4. prvi odstavek stopi na-
slednja določba: Nezaposlencem brez razlike se izplačuje dnevna podpora v višini 5 K. Za rodbinske člane je šteti poleg v § 4 zadnji odstavek imenovanih rudi starše, staro mater in starega očeta, če stanujejo v skupnem gospodarstvu. Naredba stopi v veljavo dne 1. aprila t. 1.
Kurz krone pada. »Obzor« poroča tz Belgrada, da kurz papirne krone še neprestano pada. Danes velja 100 dinarjev 305 kron, 100 frankov 205 kron, 100 drahem 953 kron, 100 mark 185 kron. To nas derejo.
Prost lov in prosto ribarstvo? Kakor se govori, namerava centralna vlada proglasiti prost lov in prosto ribarstvo.
Zagrebško mestno gospodarstvo. Zagrebška mestna občina obdeluje v lastni upravi na 200 oral svoje zemlje; lani je pridelala med drugim 200 hi vina. Promet je znašal nad 3 milijone kron, a čisti dobiček 34.000 K. Sedaj namerava urediti še lastno mlekarsko podjetje.
700 vagonov semen za Kraljevino SHS je poslala Amerika.
Dopisi.
Iz Samušan pri Ptuju. Naša občina vživa veliko čast. Ima namreč to redko srečo, da se je' naselil v njej avstrijski podmaršal Rimi v. Altrossenburg. Ta gospod si je kupil 1. 1916. pri nas veliko posestvo in odrinil tako domačine od zemlje. Poznamo in vemo, kako so si pridobivali taki gospodje med vojno denar, zato opozarjamo in poživljamo našo deželno vlado, da posveti temu gospodu in njegovemu posestvu nekaj pozornosti, saj je brez dvoma kupljen z denarjem, ki gotovo m najčistejšega izvora. Mi nikakor ne moremo razumevati; da bi smeli vživati dohodke slovenske zemlje taki Nemci, ki še nikdar v življenju niso prijeli za plug ui motiko, med tem ko jo nam domačinom tako krvavo primanjkuje, da na svojih malih njivicah niti oddaleč ne pridelamo toliko, da bi mogli preživeti sebe in svoje aružine. Opozarjamo našo vlado, da ne pozabi na regentove besede: Zemlja bodi odslej božja in vaša.
Iz Sv. Petra pri Novem mestu nam poročajo: Lastnici otoškega gradu, kon-tesi K. Margheri so postala tla v Jugoslaviji že prevroča. Parcelirati hoče baje velik del svojega veleposestva in ga prodati na dražbi, za ostanek in grad pa pravijo da baranta z nekim zelo pobožnim ljubljanskim vojnim dobičkarjem in velekapitalistom. Plemenita gospa ne računa slabo. Drago prodati to posestvo, ki so ga njeni modrokrvni predniki ukradli slovenskemu kmetu in jo nato z lepim izkupičkom pobrisati med nemške sestrice na Dunaj ali kam drugam. Upamo, da bo naša vlada pravočasno prijela take ptičke za repek ter prekrižala njihove modre račune. Plemeniti gospe prav nič ne branimo, kar pobere naj jo, kamor jo žene srčece, a svoje posestvo bo pustila narn, ki ga obdelujemo. (Opomba uredništva: Socijalna demokracija zahteva, da se razveljavijo vse prodaje in spekulicaje z veleposestvi in drugimi veleobrati, ki so »e zgodile po proglasitvi Jugoslavije. Stranka dobro ve, da hočejo mnogi taki ptički, kot je kontesa Margheri, še pred agrarno reformo prodati svoja veleposestva in nt katerim se je to tudi že posrečilo. Vse te kupčije se morajo pa brezpogojno razveljaviti. Dovolj dolgo je uživala ta nemška gospoda slovenskim kmetom ukradeno zemljo, zato nikakor ne bomo dopustili, da bi nas še pred svojim odhodom ogoljufali.)	,
Z Dolenjskega nam piše revna žena-. Naši časopisi v enomer pišejo o razdelitvi zemlje, med kmete. Prav, zemljo naj dobi tisti, ki jo res obdeluje, a zdi se ml, da bi bila dolžnost vlade, da se tu v prvi vrsti ozira na reveže, vdove, invalide Ln bajtarje, ki danes ne vedo, od česa bi ži-
veli. Siromaki prosimo vlado, naj bo pri razdelitvi pravična in se ozira pred vsem na one, ki jo imajo premalo ali pa nič m ne na one, ki že sedaj ne morejo vsega obdelati. Pri nas se bogatini že sedaj vesele, kedo bo pobasal najlepše kose graščinskega. Kar sami so si že v mislih vse razdelili, seveda tako, da bi na siromaka ne prišlo nič. Opozarjamo vlado naj ne razdeli le graščinskega imetja, ampak tudi posestva onih kmetov, ki so brez otrok in župnijska posestva. Na reveže radi vedno pozabijo. Upamo, da vsaj še Jugoslavija ne bo.
Petrova vas pri Črnomlju. Za 25.
marca t. 1. je bil v našo šolo sklican shod jugoslovanske socijalno - demokratične stranke. Nekateri, ki imajo slabo vest, so strašili nepoučeno ljudstvo, da pride Antikrist, ki hoče vzeti kmetom zemljo in odpraviti vero. No, ljudstvo se tega ni zbalo, ampak se prav v obilnem številu udeležilo shoda. Mlado in staro, možje in žene, vse je bilo zastopano. Kot glavni govornik je nastopil poverjenik slovenske deželne vlade sodrug Prepeluh, ki je v poljudnem govoru razložil poslušalcem program socijalistične stranke, ki edina zastopa koristi našega revnega ljudstva m se bori za njegove pravice. Kazal je na krizo, ki grozi našemu kmetijstvu in zahteval odprtje mej, čemur so poslušalci glasno pritrjevali. Mir med narodi, ki so navezani eden na drugega je prvi pogoj za našo bodočnost. Končno je razložil še naše razmerje do vere in ožigosal laži, ki se trosijo v tem oziru med nepoučeno ljudstvo. Poslušalci so z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem. Kot drugi govornik je nastopil s. Fr. Erjavec, ki je v kratkih besedah očrtal delo in program liberalnie in klerikalne stranke, ter pokazal, da se edino socijalistična stranka bori res za svobodo, pravice in dobrobit teptanega ljudstva. Pozival je zborovalce na naročbo »Ljudskega glasu«. Konečno je vžigosal še protiljudsko delovanje zagrizenega šustercijanca, klerikalca in —-žalibog — župana Grahka. Ljudstvo je burno pritrjevalo živahnim govornikovim izvajanjem in izražalo željo, da bi se podobni shodi vršili čim pogosteje. Da, naše ljudstvo se ne boji več socijalistov, katere so narn naši dosedanji voditelji slikali kot tuleče volkove, ki hočejo vsakega požreti. Obratno, v njih uvideva svoje edine prijatelje. zato bo pa pri prihodnjih volitvah tudi vedelo, komu oddati svoje glasove.
Gorje pri Bledu. Pri nas je svoje dni neomejeno paševal župnik, deželni poslanec in največji Šušteršičev podrepnik Pl-ber. Pa to je bilo. sedaj je pa drugače.
! Ljudstvo čim vedno bolj obrača hrbet in beži trumoma iz njegove stranke. Najlepši dokaz zato je bil krasen shod, ki ga je priredila preteklo nedeljo pri nas socijal ■ no-demokratična stranka. Vkljub deževnemu vremenu so bili gostilniški prostori pri Černetu premajhni in shod se je moral vršiti na prostem. Govoril je s. E r j a-v e c iz Ljubljane. V svojem govoru je pokazal dosedanje, ljudstvu škodljivo vladanje in delovanje liberalne in klerikalne stranke in kratko razložil program so v jalno demokratične stranke. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem in ponekod burno pritrjevalo. Tudi nase kmetsko ljudstvo vedno bolj uvideva pv> trebe po najožjem sodelovanju kmečkega in delavskega ljudstva. Oba tarejo iste skrbi in nadloge, zato spadata tudi v Isto stranko. Da bi se vršili podobni shodi čim pogosteje.
Št. Peter pri Mariboru. Na sestanku/ ki se je vršil pretekli mesec v tej vasi, so se nekateri mali kmetje, oziroma viničarji, izrekli, da bi bilo dobro, ako bi se vsi viničarji in kajžarii organizirali v strokovno organizacijo. Ta načrt iz vsega srca po-zdravljamo, kajti v organizaciji je največja moč.
A. Qrča:
Po svetu.
Mirovna konferenca. V Parizu na Francoskem so se zbrali k posvetovanju zastopniki vseh neštevilnih držav, ki so se klale med seboj več kot 4 leta. Narodi so pričakovali, da po tolikem prelivanju krvi sklenejo tam konečno vendarle mir pravice, ki bo vsaj približno zadovoljil vse narode. Jugoslovani smo posebno od predsednika ameriških zveznih držav, Wilso-na, pričakovali, da bo zastavil tam za nas svojo mogočno besedo. Pa zmotili smo se kruto. Državniki zmagovitih ententnih velesil, to je Francoske, Angleške, Japonske, Italije in Amerike so vzeli vse vajeti v svoje roke, sami odločujejo o bodoči usodi sveta, drugih manjših narodov, ki so tako dolgo prelivali kri zanje, pa niti do besede ne pustijo.
Ententa je naenkrat pozabila na vse lepe besede in obljube, s katerimi je tako dolgo pitala male narode. Pozabila te na pravico in sedaj hoče deliti najnesram-nejšo krivico, ki si jo moremo misliti, l ako je baje že prisodila srce slovenske zemlje, to je naše Primorje, pohlepni in nenasitni Italiji. Izročila je tretjino na-šega naroda najkrutejšemu laškemu zati-ranju. To je plačilo ententnih mogotcev za ogromne žrtve, s katerimi smo tudi Jugoslovani pripomogli do njihove zmage. Miljon Srbov je izkrvavelo na vseh bojiščih sveta in poginilo gladu doma, tisoče in tisoče Slovencev in Hrvatov je padlo v legijah in umrlo na vešalih in ječah, kakor kaže ne za svojo svobodo, ampak za nenasitni imperijalizem italijanskih, francoskih In angleških kapitalistov. Vsa ta prelita kri vpije do nebes po maščevanju. In maščevanje pride. Ljudstva bodo sama pomedla s temi mogotci, prevrnili se bodo prestoli, zrušile se bodo vlade današnjih kapitalističnih držav in zatirana ljudstva bodo vzela zama svojo usodo v roke. Ker ni zmagal idealni a slabotni Wilson, bo zmagala revolucija in ta bo odrešila tudi naše zatirane brate ob našem ukradenem morju.
Na Ruskem vladajo še vedno takozvani boljševiki, to je revolucionarno delavstvo, ki je pomedlo s carjem, njegovimi žandarji, veleposestniki in drugimi mogočniki, ki so živeli doslej na račun zatiranega in izkoriščanega ljudstva. Sto- in stokrat so nam že prorokovali naši časopisi polom boljševiške vlade, a kakor je videti, stoji ta mnogo trdneje, kot je pa to všeč raznim kapitalistom pri nas in drugod. Da, da, vojni dobičkarji, špekulantje in podobna sodrga, ki sedi na svojih prigoljufanih milijonih, ima dovolj vzroka bati se boljševizma, zatirano ljudstvo se jih he boji preveč.
Na Nemškem divja revolucija. Bore se med seboj socialni demokratje, razni privrženci stare cesarske vlade in takozvani Špartakovci, ki bi jih lahko primerjali z ruskimi boljševiki. Kdo bo zmagal, še ni gotovo, najbrže zmerni socialni demokratje, ki so dobili pri zadnjih volitvah skoro polovico vseh oddanih glasov, to je nad 11 milijonov. Zunanjepolitični položaj je pa za Nemčijo zelo slab. Oskubili jo bodo na vseh koncih in krajih in ji naložili vojno odškodnino, da bo desetletja zdihovala pod temi bremeni. Tako se mora sedaj nemško ljudstvo pokoriti za težke grehe svojih brezvestnih vlad in »voditeljev«.
V Italiji vre. Laško vojaštvo divja med okupiranim slovenskim in hrvatskim ljudstvom, doma pa narod strada. Vlada skuša krotiti ljudstvo z ječami in cenzuro, a vsak dan beremo o malih uporih In stavkah delavstva, ki se je do dobrega najedlo vojske, lakote in — svoje vlade. Tudi v Italiji bo prej ali slej zagrmelo, kakor na Ruskem, Nemškem in drugod. Tedaj ne bo osvobojen samo naš narod, ki danes ječi pod laškim jarmom, ampak
osvobojeno bo tudi italijansko ljudstvo samo, ki ga sedaj izkorišča njegova imperialistična vlada in izsesavajo veleposestniki, ki imajo v svojih krempljih skoro vso italijansko zemljo.
Na Ogrskem se je zgodil državni prevrat. Ententa je hotela zasesti skoro vse ogrsko ozemlje in državo gospodarsko zadušiti. Poslala je ogrski vladi tozadevno obvestilo, ki ga pa vlada ni hotela vzeti na znanje. Podala je raje demisijo, obenem je pa odstopil tudi predsednik republike, grof Karoly. Vlade se je nato polastilo revolucijonarno delavstvo, ki je takoj proglasilo najožjo zvezo z ruskimi boljševiki ter stopilo v odkrit boj proti roparski in divjaški politiki znorele entente. Tako se počasi vali od vzhoda sem veliki plaz, ki iztreblja vso gnilobo nekdanjih mogotcev. Ta plaz je že na mejah Jugoslavije; naša brezglava belgradska vlada ga bo pa privabila tudi v Jugoslavijo. Vstavil se pa pri nas ne bo, ampak šel bo dalje in dalje, dosegel bo Pariz in tisti, ki hočejo danes na mirovni konferenci uveljaviti zopet moč krivice, boda morda jutri viseli na drevesih, kamor tudi spada.o. Ljudstvo si bo odslej samo pisalo svojo pravico.
Cehi so postali silno objestni. Dokler jih je dunajska vlada tlačila kakor nas in so jih naši poslanci na Dunaju podpirali, so nam njihovi voditelji prisegali bratstvo in zvestobo do zadnje kaplje krvi, sedaj pa, ko so postali samostojni, so nas pa izdajalsko zapustili in danes se objemajo z — Italijani. Češki narod vodijo danes liberalni milijonarji in advokati, ti pa nikjer in nikdar .ne poznajo poštenosti, ampak le svoja nenasitna žrela. Podjanniti hočejo miljene Nemcev, stotisoče Mažarov, tisoče Poljakov in to nazivajo sedanji češki vodil elji — narodno osvobojenje in samoodločbo. Nič čudnega torej, če češke mogotce bolj vleče srce k Italijanom, kot pa k Jugoslovanom, ki se bore le za svoje pravice. Pa tudi za nje bo prišel dan plačila in tedaj se bodo še ozirali po — Jugoslovanih. Nam mora biti to le dobra šola. Priti moramo do spoznanja, da se smemo zanesti edino le na sebe in na zatirance vsega sveta.
Bivši avstrijski cesar Karol v Švici. Švicarska vlada je dovolila, da se nastani bivši avstrijski cesar Karol v Švici. Zato se je odpeljal iz Eckartsaua s svojo družino in dospel v Švico 25. t. m. Na potovanju se mu ni pripetilo nič. Šest sto let so cesarjevali in kraljevali Habsburžani, sedaj se je slednji bivši vladar Karol nastanil v Švici, kjer je stala’ »Habsburg«, graščina habsburškega rodu.
Razne vesti. Nemški delegati za mirovno konferenco pridejo na Francosko koncem marca. — V Barceloni na Španskem stavkajo vsi uslužbenci železnic. — Angleška je preklicala vse odredbe glede uvoza sirovin. — Škoda, ki so jo povzročili boljševiški nemiri v Berlinu, znaša več milijonov kron. — Boljševizem se v Nemčiji vedno bolj širi. — V madžarskih šolah se verouk ne podučuje več. — Romunska kraljica je odpotovala po političnih opravkih v London. — Ce se bodo nemiri v Nemčiji nadaljevali in širili, namerava antanta sama s svojimi četami napraviti red.
Naročnikom Sn zaupnikom
Prvo številko pošiljamo mnogim brezplačno na ogled. Komur list ugaja, naj pošlje takoj naročnino, da bo dobival Ust redno. Naročnina se plačuje četrtletno, torej naj pošlje vsak 3, 6, ali pa 9 K za tekoče leto. Kdor je že odposlal, a premalo, naj razliko takoj poravna, da ne bo zmed. Prosimo pa vso prijatelje našega lista, da določijo za svojo vas, ali pa za celo občino zaupnika, ki bi prevzel razpečavanje lista in pobiranje naročnine za svoj kraj, ker bi Ust pošlijaU najraje le
v skupnih zavojih na en naslov. Nekaterim zaupnikom smo že prvo številko poslali v več izvodih In priložil! naročniške pole. Prosimo jih, da Ust razdele med svoje prijatelje In znance, jih vpišejo v naročniško polo, poberejo naročnino in pošljejo vse skupaj takoj našemu upravni-štvu. Drugo številko bomo poslali zopet istim zaupnikom, a le v tolikih izvodih, kolikor naročnin bomo prejeli. Upamo, da se čim preje priglasi čim največ novih zaupnikov, da jim pošljemo naročniške pole.
Vsi na delo za naše glasilo.
Uprava »Ljudskega glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Iz naše države.
Državni zbor, ali »narodno predstavništvo«, kakor ga imenujejo službena poročila, se je zbral 1. marca v Belgradu S kakim resnejšim delom vsled razni ovir doslej še ni pričel. Člani tega državnega zbora niso voljeni od ljudstva, ampak imenovani od raznih strank po razmerju pred vojno, zato seveda tuui nimajo pravice sklepati kakih končnoveljavniirza-konov in postav. Njihova edina naloga jc, nadzorovati skupno vlado, urediti prehrano ljudstva in pripraviti vse potrebno za volitev konstituante. Ta naj bi se vršila čim preje, da konečno že enkrat prenehajo današnje zmedene razmere in se začne čas miru in dela. Slovenci im. > o v tem provizoričnem državnem zboru 32 zastopnikov, med katerimi je tudi 5 socijalnih demokratov.
Skupna vlada v Belgradu se ima boriti z velikimi težkočami. Sestavljena je bila po dolgih posvetovanjih in pogajanjih začetkom decembra lanskega leta. V njej sedijo zastopniki najmočnejših strank vseh treh delov našega naroda. Izmed Slovencev sta v skupni vladi dr. A. Korošec (vLS.) kot ministrski podpredsednik, m dr. A. Kramer (JDS.) kot minister za konstituanto in izenačenje zakonov. Jugoslovansko organizirano delavstvo zastopa hrvaški socijalist Vitomir Korač, kateremu so poverjene tudi priprave za agrarno reformo. Ker v razrušenem Belgradu še ni niti prostorov za vse potrebne urade in se ima naša mlada Jugoslavija še na vseh mejah boriti s sovražniki, predvsem Italijani, se vlada svojim poslom še ni mogla posvetiti s tako vnemo, kakor bi bilo potrebno.
J. D. S. ali »jugoslovanska demokratska stranka«, kakor se sedaj naziva slovenska liberalna stranka, je začela razvijati v zadnjih časih tudi med našim kmetskim ljudstvom prav živahno agitacijo za svoj program. Njeni govorniki krošnjarijo po deželi s svojim evangelijem v trdnem prepričanju, da naše ljudstvo komaj čaka, da zopet poveri vso oblast liberalnim izveličarjem žalostnega spomina. Upamo, da bodo prve volitve poučile te ljudi, da nimajo med našim ljudstvom iskati prav ničesar, preveč so nam še v spominu iz časov, ko so gospodarili pri nas. Slovensko delavno ljudstvo ne bo več izročalo svoje usode v roke ljubljanskim advokatom, ampak bo vzelo vajeti samo v roke. Nekateri treznejši liberalci tudi res ne gojijo prevelikih upov v svojo zmago in se skušajo ohraniti na diug način. V Sarajevu so pod vodstvom ministra Pribičeviča in dr. Kramerja zlepili veliko jiiKos^ovans^° demokratsko stranko, ki obsega advokate, doktorje, bogatine in druge take liberalce iz vse Jugoslavije. V sedanjem neizvoljenem državnem zboru so tako prišli do precejšnje moči in sedaj napenjajo vse sile, da bi se uredila Jugoslavija po njiliovem receptu. S pomočjo centralizirane državne uprave hočejo ohraniti svojo stranko trajno na krmilu, pa se jim ne bo posrečilo.
Mi, ki zahtevamo v prvi vrsti organiziranje stanov, smo vedno pripravljeni, v našem listu prinašati poročila o takih organizacijah, hočemo jih podpirati tudi s prirejanjem shodov in predavanj ter jim po želji pošljemo zastopnika, ki bi v njihovem smislu sestavil pravila in načela takšne viničarske organizacije. Zlasti v sedanjem času. ko gre za agrarno reformo, katero bi najrajše izvedle meščanske stranke po svojem kopitu, sedaj morajo mali kmetje in viničarji stopiti na lastne noge — ki jim hočemo iti na roko.
Iz naše stranke.
V opoziciji? Ker v belgrajski vladi nikakor ne začnejo z rednim delom, ki bT vsaj deloma opiilil neznosno bedo našega ljudstva, je zagrozila stranka, da izstopi iz vlade in preide v opozicijo. Zadeva Sc ni rešena in se vrše še pogajanja.
Naši shodi v nedeljo 6. t. m.
Zgor. Beznica pri Kranju, ob 3. uri rx>poldne, poroča s. Čelešnik.
Škofja Loka. Poroča govornik u Ljubljane.
Prvi maj. Bliža se praznik, ki pome-nja za bedne in zatirane vsega sveta dan vstajenja in neomajne vere v boljšo bodočnost. Celo leto hodi delavec v tovarno, rokodelec v delavnico, kmet na polje, eden obhaja te praznike, eden druge. Če praznuje Anglež, dela Rus, če počiva delo pri
l.'-7Bolikih, gara Mohamedanec itd., znak, dami mogla združiti človeštva ne vera in •ne narodnost. Dolgo je bilo tako, stoletja in tisočletja, danes je pa drugače. Kar nista mogli doseči vera in narodnost, to je dosegla beda in potreba. Že pred desetletji so se združili »mali« ljudje vseh narodov in vseh ver, segli so si v roke in si povedali, da tlačijo vse iste skrbi, da nosijo vsi isti križ, da izkoriščajo vse isti mogotci. Združili so se vsi v enotno zvezo revnih in zatiranih in to zvezo imenujemo Intemaci-jonalo, to je mednarodno združitev vseh, ki žele na svetu več pravice, loot so jo pa imeli do sedaj. Ta internacijonala je proglasila leta 1889. prvi maj za praznik proletarijata vsega sveta. Od tedaj počiva na ta dan delo po vseh tovarnah in obratih pri vseh narodih in pri vseh verah v znak, da so si bratje ruski in Italijanski kmet, nemški in francoski delavec.
Tudi zavedno slovensko delavstvo je doslej vedno praznovalo ta dan. Skromna so bila ta slavlja dosedaj, kakor je bilo skromno naše življenje. Nasprotne stranke so imele zasužnjeno naše ljudstvo, da ni videlo, da pravzaprav spada ves naš narod med one, ki slavijo ta dan. Letos mora biti to drugače. Mnogo so videli naši ljudje po svetu, mnogo gorja so izkusili in jnnogim so se odprle oči, zato mora biti letošnji praznik zatirancev vsega sveta obenem praznik vsega našega naroda.
Prosveta.
Slovensko vseučilišče dobimo še to jesen. Vlada je v to svrho dovolila kredita 1,400.000 K. Tako se je končno dosegla desetletna želja slovenskega naroda.
»Naprej« glasilo jugoslov. socijalno-demokratične stranke se je z 28. marcem t. 1. močno povečal. Opozarjamo naše prijatelje, da se po možnosti naroče na ta list; ki vneto zastopa koristi ubogega ljudstva. Izhaja vsak dan in stane letno 60 K, mesečno pa 5 K. Naroča se ga v upravništvu, Ljubljana, Frančiškanska ul. št. 6. I.
Zemijedeiska visoka šola. V jeseni sc preseli višja gospodarska šola iz Križevca v Zagreb ter se preosnuje v zemljedelsko visoko šolo. Ta visoka šola bo za razvoj našega kmetijstva velikanske važnosti.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za letol919. Udje prejmejo letos naslednji književni dar:
1.	Koledar za leto 1919.
2.	V boj za temelje krščanske vere! |
3.	Brstje iz vrtca slovenskega pes- j ništva.
4.	Kako si ohranimo ljubo zdravje.
5.	Slovenske Večernice. 72. zvezek. Družba se bo potrudila, da udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro, In sicer večinoma po pošti, ker je vsled sedanjih prometnih razmer težko razposlati knjp> po železnici. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Goriška nadškofija. 4. Tržaško-koperska škofija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. Knjig za goriško nadškofijo, za tržaško-koprsko škofijo, deloma za ljubljansko škofijo (na Notranjsko in v Vipavsko dekanijo) ter deloma za razne kraje zaenkrat ne moremo razposlati niti po pošti, niti po železnici, ker je ves promet v te kraje pretrgan.
Gospodarske vesti.
Semenski krompir. Slovenska kmetijska družba je kupila več vagonov semenskega krompirja prav dobre vrste ter ga bo oddajala svojim udom za spomladno saditev. Krompir je dobre slavonske vrste in sodeč po prejšnjih poskusih Je primeren tudi za krajevne razmere v Sloveniji. Domačega, posebno kranjskega krompirja je danes za seme težko dobit:, vsled česar si moramo pomagati z uvozom tega semenskega gomolja. Priporočati je . vsem kmetovalcem, naj posade vsaj nc- ! kaj tega tujega krompirja ter poskusijo kako bo uspeval pri nas. Prodajalec nam zagotavlja, da je ta krompir »Imperator«, ki je znan kot izborna vrsta. Oddajal sc bo le udom Slovenske kmetijske družbe in sicer v vagonih brez vreč po 90 K za 100 kg, v vrečah pa po 100 K za 100 kg. Podružnice in županstva, ki ga hočejo na ročiti po cele vagone, naj brzojavno pri-; glasijo svoja naročila, ker je že v prihodnjih dneh pričakovati dohod tega blaga.
Modra galica. Vinogradnikom, ki jim je na tem, ležeče, da dobe modro galico o pravem času, zagotovo in po sedaj določeni ceni 6 K za en kilogram se priporoča, da si jo takoj naročijo pri »Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani«; za Štajersko I pa pri »Zadružni Zvezi v Celju« ali pri »Kmetijskem društvu v Račjem«.
Opozoriti je posebno na to, da se čimdalje bolj slabšajo prometne težkocc v Nemški Avstriji in da bo morda pozneje dobava tega blaga sploh nemogoča. Ra zentega gredo cene modri galici neprestano kvišku, in se jo bo pozneje moglo dobiti le težko in za neprimerno višje cene.
Komur je torej na tem ležeče, da ima galico gotovo v rokah za čas porabe, naj takoj naroči potrebno mu množ'no, dokler jo je še kaj dobiti; Nadrobna naročila sprejemajo podružnice kretijske družbe, dalje okrajni zastopi, županstva ali pa druge kmetijske korporacije.
Hrvaški les za Francijo. Kakor se čuje, hoče nek francoski konzorcij izvoziti deset tisoč vagonov lesa iz Hrvatske (er ga plačati v kronah. Hrvatski trgovci nasprotno zahtevajo, da se les plača v
frankih.	v
Oddaja plemenskih prašičev. Vnov-čevalnica za živino v Ljubljani ima oc-dati večjo množino plemenskih pujskov v starosti od 8 do 12 tednov. Kdor jih želi kupiti, naj se zglasi v pisarni Turjaški trg št. 1 od 8. do 12. ure vsak dan.
Gnojni kupi. Ce vozimo po zimi gnoj na njive, ga ni puščati v razkopanih kupih, ampak ti kupi se morajo poravnati In stlačiti', da se gnoj ugodno naprej razkraja. Pri nas pa vidimo pogostoma, da se gnoj tudi v teh kupih v nemar pušča. Kakor se je napeljaval in zvračal, tako leži na teh mestih. To ni prav. Kakor v gnojiščih, tako se mora gnoj tudi na teh kupih stlačiti in poravnati, sicer nam gre preveč redilnih snovi v izgubo.
Gozdni žandarjL Minister za gozdarstvo in rudarstvo Mehmed Spaho je odredil, da se morajo v celi državi zbrati podatki glede gozdov. Misli se nastaviti 600 gozdnih žandarjev, ki bodo strogo čuvali, da se gozdovi ne kvarijo.
Kako je mešati umetna gnojila? To vprašanje je zelo važno. Ker rabimo za isto polje pogostoma različna gnojila moramo jih preje mešati, da si tako tudi prihranimo časa pri posipanju. Marsikdo zmeša prekmalu, dolgo preje, predno rabi, in potem šele razsipa. To je čisto napačno, ker se med tem gnojila pokvarijo. Tomaževo žlindro ne smemo mešati z amonijakom, z gnojem iz hleva in stranišč, m tudi žganega apna ne. Čilski solitar pa lahko mešamo s superfosfatom, a le s suhim, in če potem mešanico takoj raztrosimo. Solitar tudi lahko mešamo s kompostom in gnojem iz hleva in stranišč.
Širite naš list!
Drobiž.
Grobovi Srbije. Jugoslovanski časnikarski urad razglasuje nastopne podatke o mobilizaciji, oziroma izgubah srbske armade: Med vojno je bilo mobiliziranih 707.343 mož, t. j. 20 odstotkov vsega naroda. V tej vsoti še niso všteti jugoslovanski dobrovoljci, 10 divizij, ki so open-rale v Rumuniji in štele 40.000 mož, potem 10.000 prostovoljcev iz Amerike in od drugod, ki so bili na solunski in na drugih frontah V vrstah ententnih čet in 50.009 mož, katere je mobilizirala Crnagora za Srbijo, tako obsega število vseh srbskih vojakov na 800.000 mož. Izgube Srbov znašajo 369.818 mož mrtvih vojakov. Kar je pa srbskega civilnega prebivalstva umrlo med vojno, o tem priča oficielna avstro-ogrska Statistika. Naštela je namreč nič manj kakor 630 tisoč oseb. Iz tega proizhaja, da je Srbija med vojno imela skupaj skoraj en milijon mrtvih, to je četrtino celokupnega srbskega prebivalstva!
Ženltbena posredovalnica v Zagrebu.
Zagrebški listi poročajo, da posreduje že-nitbena posredovalnica »Libertas« z najstrožjo diskrecijo na Sveučilištnem trgu 1. — Tega pa ne povedo, s kakšnim uspehom in koliko bogatih ženinov in nevest ima na razpolago.
Koliko in kako se krade. Izračunih so, da v Italiji pokradejo na leto do 15 milijonov lir. Ta vsota še ni tako velika, če pomislimo, koliko ukradejo v drugih krajih. V samem Londonu ukradejo tatovi naenkrat po dvajset milijonov. V Njujorku znaša vsota 25 milijonov, a v Berlinu do 18. milijonov. Kar se pa tiče predrznosti te svojati, pa je težko določiti prvenstvo. V Parizu se je posrečilo ukrasri nekaj bronastih topov iz policijskega urada. Sredstva so najmodernejša in najdovrSe-nejša. Tako je glasoviti ulomilec iznaSel »krožečo pilo«, ki pa ni nič proti današnjemu praškemu »thermite«, ki je sestavljen iz aluminijevega prahu in oksida, ki zgori ob temperaturi 3000 kolorij ter raz-stopi vsako kovino. Ta prah je iznašel kemik tvrdke Krupp za vlivanje cevi, a vlomilci so ga porabili za blagajne. Za delo s tem prahom je treba večje vaje in znanja, a se vkljub temu zelo mnogo vpo-rablja.
Prihod ciganov v srednjo Evropo. S
starih kronik, ki jih še imamo, vidimo, da so prišli prvi »Cigani«, narod od vzhoda, ki so se potikali po Češki in prevarjali tam ljudi, že v letu 1416., torej nekaj časa po smrti Jana Husa, in ravno pred izbruhom husitskih vojska, v Evropo. V Francijo so zašli nekaj let pozneje; v Pariz šele v letu 1427., ko je bilo užgano v vseh deželah Zapadne Evrope sovraštvo proti bogokletnim in ljudi pohujšujočim Cehom. Francozi so imenovali cigane »Bohe-mius«, ker so prišli prvi od njih skozi Češko, bodisi iz sovraštva do čeških »bogokletnikov«, bodisi le z namenom, le-te ocrniti pri preprostem ljudstvu. Sveta cerkev si je že znala pomagati iz vsake zadrege; rafinirano se je prala, pa tudi — če treba — maščevala...	p
Kako je okradla bivša avstrijska cesarska hiša prebivalstvo. Strokovni list »Die Seife« poroča, da je zahteval vrhovni dvorni urad za cesarsko hišo take množine mila, ki bi zadostovale 13.300 ljudem za celi mesec. Dalje so nakazali cesarskemu dvora: 13. februarja 1918 250 kg jedrnega mila (»Kernseife«), 30 kg vojnega mila, 100 kg pralnega mila, tkzv. »Schmierseife« In 500 kg milnega praška? 22. maja 250 kosov najboljšega mila, 200 kg »Schmierseife«, 2000 kosov vojnega mila 1000 kg milnega praška; 1. avgusta 1918;	250 kg najboljšega mila, 200 kg
»Schmierselfe«, 1000 kosov milnega praška; 14. septembra 1918: 500 kosov finega mila. — To je moralo biti umazanosti v avstrijski cesarski hiši, da so porabili toliko mila.
Viljem sl izposojuje. Iz Berlina poročajo, da je bivši cesar Viljem zahteval informacije o njegovi privatni lastnini, ker je moral naprositi od svojega holandskega gospodarja 20.000 goldinarjev na posodo. Nemška vlada mu je nakazala 600.000 mark za pokritje stroškov. — Ce cepi drva, se gotovo zasluži mnogo.
Narodna straža na kolodvorih. V mesecu januarju in februarju so narodne straže na dunajskih kolodvorih .preprečile v 37 slučajih velike tatvine in v 32 slučajih plenitve. Pri tem so prijeli 132 civilistov, med njimi 12 dolgo iskanih vlomilcev, približno 27 železničarjev, 5 vojakov, 27 narodnih stražnikov in 4 mestne redarje, ki so jih izročili sod;šču. V blagu so pobrali 9000 kg moke, 5000 kg sladkorja, 2000 kg marmelade, 298 kg mf-la, 192.000 svalčic, 520 smodk, 92 novih oblek in mnogo drugega blaga in vse to so izročili varstvenim uradom.
Kmetje so si sami razdelili zemljo. Prebivalstvo ogrskih občin Aszet in Hat-van, ki je brez zemlje, se je odločilo, da konfiscira posestva baronov Schossber-gerja in Hatvany in Hatvanv - Deutscha, ki sta znana sladkorna barona. Ce bi vlada poskusila preprečiti to namero z vojaško silo, se bo ljudstvo tudi vojski uprlo. Kmeti so že napravili svoj zaključek m vzeli imovini v svojo posest.
Kadilci. »Glas Slobode« prinaša dopis, ki ugotavlja, da je finančna uprava kupovala v brčanskem kotoru po nekem g. Rebiju od kmetov za državni odkup določeno množino tobaka kilogram po 50 vinarjev! Koliko pa stane kg tobaka, ki ga prodaja tobačna režija SHS? Da, človeku derejo kožo s telesa, kjer fe morejo!
Kje je najhujši mraz na svetu? Kadar je pri nas mraza le nekaj stopinj pod ničlo, si že manemo roki in usesa, da sl jih ugrejemo. Naš mraz pa ni prav nič hudega. Na Švedskem ni nič nenavadnega mraza 40 do 50 stopinj pod ničlo. V se-verno-vzhodni Rusiji pade toplomer velikokrat na 50 stoptnj mraza. Najhujši mraz je pa v Sibiriji, kjer so imeli mraza tudi že 69.8 stopinj pod ničlo. Pri nas si Se predstavljati ne moremo^ kakšne so posledice tolikega mraza. Živo srebro postane trda kovina, ki se da rezati in tolči
kakor svinec. Železo postane krhko in se drobi kakor steklo. Moker les postane trd kakor železo in se ne da cepiti. Čudno je, da prenašajo živali in rastline tako huu mraz, ne da bi mu podlegle.
Izseljevanje v Evropo. Tz New-Yorka javljajo, da je izseljevanje v Evropo v polnem teku. Največ je Italijanov, Poljakov, Grkov, Španjolcev, so pa tudi Srbi, Rumuni, Slovenci in Albanci. Po skle pu mira se bo, kot vse kaže, v prav velikem številu pričelo izseljevanje izseljen cev nazaj v Evropo.
Neprestana žetev. Na svetu je neprestana žetev. V januarju žanjejo v Argen-tiniji, Čile, Avstraliji, Novi Zelandiji, v te-bruariu v Indiji, v marcu v Gornjem Egiptu. V Meksiki, na Kubi, v spodnjem Egiptu, Siriji, Perziji, Mali Aziji žanjejo v aprilu, v naslednjem mesecu v severni Ameriki, nekaterih južnih delih Amerike, na Japonskem in Kitajskem, v juniju v Italiji, južni Afriki in zapadnih delih Zedinjenih držav, v juliju v Podonavju, severni Franciji, južni Rusiji, Kanadi; v Nemčiji in Angliji žanjejo v avgustu, enako v Belgiji, Holandiji. V septembru žanjejo v Rusiji in Skandinaviji, meseca oktobra v Peru, novembra v južni Afriki, v decembru pa v južni Avstraliji. Tako ni dneva, da bi srp ne pol. Le po lastni krivdi človeštvo nima kruha.
Socializacija denarnih zavodov na Ogrskem. Revolucionarna vlada svetov jeje izdala naredbo, s katero se odrejuje socializacija denarnih zavodov. Ljudski poverjenik za finance je pooblaščen, prevzeti vrhovno vodstvo vseh denarnih zavodov, oziroma staviti ista pod kontrolo, kakršno smatra za primerno, da se izvede socijalizacija. Vodstvo posameznih bank in hranilnic prevzamejo posebni funkcionarji, katere imenuje ljudski poverjenik za finance. Dviganje vlog je dovoljeno samo v zelo omejenem obsegu. Denarni zavodi ne smejo samostojno izvršiti nikake transakcije v vrednotah. Kdor ima v banki ali hranilnici tekoči račun ali kakršnosi-bodi vlogo, mora najkasneje v 14 dneh, pri vsotah izpod 15.000 kron v 30 dneh dokazati svojo istovetnost, drugače zapade njegova vloga v korist državne blagajne.
Kako se imajo v »svobodni« Franciji. Med francoskimi železničarji je veliko gibanje. Sindikat železniških uslužbencev proge Pariz-Sredozemsko morje, je zahteval reguliranje plač. Ker so bile zahteve odklonjene, so uprizorili železničarji štiriurno stavko po vsej progi. Radi tega ,ie bil tajnik zveze sodrug Midel aretiran. Za stvar se je začela zanimati sedaj osrednja zveza železniških uslužbencev vseh francoskih železnic. Njen tajnik Bi-dagerray se je podal v spremstvu neka-
terih poslancev h Clemenceauju in zahteval, da takoj izpuste Midela. Clemenceau je to odrekel in izjavil, da bo postavljen Midel pred vojaško sodišče. Ta odgovor je povzročil med železničarji veliko razburjenje. — Eno zadnjih nedelj bi se imelo vršiti v Parizu in okolici 800 delavskih protestnih shodov. Clemenceau je vse prepovedal. — Pri nas je enako. Le, da ne dela tega Clemenceau, ampak Pribičevič et consortes.
Narodna ornamentalna umetnost. Profesor Sič v Ljubljani je izdal štiridelno zbirko »Narodne vezenine na Kranjskem«; zbirki »Kranjski pirhi« in »Kožuhi na Kranjskem« sta v skicah gotovi in za tisk pripravljeni. Profesor Sič namerava izdati še razne druge zbirke te panoge, da bo narodna ornamentalna umetnost zbrana v celoti. Ker bo v to svrho prepotoval še velik del Kranjske, mu je deželna vlada dovolila primerno podporo.
Obiskujte naše shode!
Več zidarjev
proti dobri placi in ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v
„Državni posredovalnici za delott Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 3.
Ljubi ana, Frančiškanska ul. 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
TisKovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in \abila :: za shode in veselice. ::
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur itd. itd.
Stereotipi ja	Litografija.
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov.
Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša:
rezervni sklad............................K 30.893'
dispozicijski sklad.......................... 20.000'—
bolniški sklad............................... 21.000'
pogrebni sklad............................... 10.000'
deležni sklad............................... 100.9(d'14
Zaostali po umrlih članih dobe posmrtno podporo. Člani, ki so bolni dobe bolniško podporo.	.	,	„	.
Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, Savi,
Koroški Beli in Tržiču.	v	. , v Tr er>
Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež K fw.
Pisarna in centrala:
Ljubljana-Spodnja Š.ška, Kolodvorska ulica štev. 56.