rokode nih narodskih Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Mr. ttleiiveis. Tečaj VIF. V sredo 7. listopada (novembra) 1849 List Vodniku• šolo nekoliko na poskušnjo djani, če imajo zares k temu poduku že pridobljeno ročnoet. ? a Veršacu sini se vsedel Lep se vsacimu pogledu , Lep, prelep tam svét odprè! Gledsi zemljo in nebesa Ste priderle iz ošesa Solzici sestrici dve ! Gor nad mano sonce sije S zlatim žarkam me oblije Mlacne pod menoj rojake Gleda m , in tamne oblake Kriti zemljo ljubljeno! O zakaj nek ne razgerne Druga šola pa terpí celo šo Is ko léto ? to je ? 10 mescov. V to šolo se bojo jemali mlad m t a r e j ljudjé iz kmetov, tergov in mest 5 k o va šk » ? So žark te mègle cerne ali kakiga druziga stanu, ki si hocej km ečkigi živínozdravil ? > Bog te sprejmi luč svetá! Serena radost je kipéla Iz očeša pa vesela 5 Vrela sladka solzica! De b' se spodej Druga solzica pridere, Več1 kot sladka se nabere, In gr eni ko mlada smert! Po ci saj, in vdar' ko střela Med oblake! Zelenela Zemlja bo ko božji vert, Miroslav. skill vednost pridobiti učenci, ki se hočejo i N koncu šolskiga léta boj prasati dati, izprašani : kolik zamogli v enim létu tudi ilTutanjcni&i oznanílo zavolj začetka kovaške in živinozdravilske šole »J1 ravnalo. v Ljubljani, in kako se bo v Začela se bo ta šola za pervo léto 7. dan prosenca učence podkovanja učil so se naučili, in po tem se jim bojo sprički pridobljene vednosti dali. Poduki v ti soli se bojo takó verstili, de jo bojo zamogli tudi vsi k o v a š k i učenci obiskati, kar jim bo gotovo toliko ljubši, kér si bojo živinozdravilskih vednost pridobiti. De bo pa ta šola koristila biti, bo obstala : iz kovač nice. Ta kovačnica bo sicer kakor vsaka druga kovačnica, v kteri pa bo kovaški učenik živino s zdravími in bolnimi kopiti podkoval in zamôgla poduku na vse straní ? v novim létu 1850. Podúk bo v vsih recéh v domaćim slovenskim jeziku, in vsak zamore brez plačila bo vsaktera bolna živina za ozdravljenje jemala 2) iz živi n ske bolnišnice (špitala), kamor se to , proti šolo obiskati, ktera je ne le Krajncam , temuč tudi plačilu, ktero bo, kar bo nar bolj moč po nizki ceni po- vsim Slovencam iz Štajarskiga, Ivoroskiga , Goriskiga, stavljena, in se bo za vsako živino ob kratkim posestni Horvaškiga, Dalmatinskiga in takó dalje Istrijanskiga, ki slovenski jezik razumejo, odperta. kam očitno razglasila ; iz druzih stal, v ktere se bo taka živina Ministerstvo je poterdilo Dr. B lei weisa za vodja dajati zamogla, zavolj ktere je pri kupu kak prepír vstal in perviga učenika, in Dr. S trupi ta za druziga in se zavoljo tega postavno sprično pismo iše ? ki se učenika te šole, in na svčt téh dvéh učenikov je od tukaj zadobiti zamore ? kmetijske družbe gosp. Pavel Skale, od Gracarske in 4) iz še druzih štal, v ktere se bo živina (ko Dunajské živinozdravilske in kovaške šole poterjeni ko- nji, psi i. t. d.) jemala, ki je zavoljo kaksne nalezljive vač in živinozdravnik , za učenika kovaštva na ti ali kužne bolezni nevarna, in ki mora po policijskih po-Ljubljanski šoli izvoljen. Takó se bojo vsi poduki te šole med 3 učenike delili. Poduk te šole pa razpade v d stavah zaperta in ogledana biti ; 5) iz mnogoverstnih podukov po buk vah v šoli ? poglavitni versti : ki so za živinozdravilsko vednost potrebni; Ena šola, ktera pol léta terpí, je le za k V to v kteri se učenci samo podkovanja živine učé. šolo morajo po minister skim ukaza od 25. velic f 6) iz podukov na živini, ki se bo memo grede v to bolnišnico pripeljala za ogledat ali ozdravit ; in pana pod številko 16494 danim 7) iz podukov na živini zun ej bolnišnice takrat, tisti kovači ko bo kdo za svojo vriti y kteri hočejo prihodnjič kovaški mojsti ve de od na mÊKKÊ^^g^^fÊÊÊK^gÊÊË zapo- maliga serpana 1851 ne smejo go Krajnskim postati; ta ministerski ukaz nami živino domá, v mestu ali na dezeli, pomoč pri ti bolnišnici iskal, in kamor se bojo tudi učenci po potrebi jemali. Sola bo vsaki dan; samó v sa boto, nedeljo in spóske na Kraj skim nobenimu vec kovaške moj- o pra z ni ci h ne. Začela se bo zjutrej ob sedmih in bo ster ske pr podeliti, kteri v Ljubljanskim ali kakšnim drugim enakim ni te polletne šole terpéla do pol dne, popoldan pa od dveh do petih. Iz tega V se vidi, de bo učencam na vse strani ve nama urjen y Tisti kovači, ki hočejo v to šolo stopiti učilišu obiskal in ki si ni spricka Ç/jeugni&s) i% lika priložnost dana, si potrebnih vednost pridobiti. In te šole pri dobil, de je v kovaški vednosti popol- če si bojo učenci blizo šole staniše in živež svojimu bojo kesali v to šolo priti, utegnilo stanu primerno poískali, se ne in se delezne storiti vsih predpr ? ktere jim bo ta ki jim toliko dobicka ponuja. Ce bi kteriga šola po ministerskim ukazu podělila, se morajo z na- to zaderževati, de mu bo prebivanje v Ljubljani kaj d n i m V • m s kovast p i s m a m (Lehrzeugniss) s k a z a t • v « 1 . • « • • J 1 ? 1 ; in boj pri vstopu to stroškov prizadjalo , naj nikar ne pozabi pomisliti, de tudi domá živež in obleka kaj veljáta. To naj odšteje 196 od tega, cesar bo v Ljubljani potřeboval, in suma ne več naklonilo, kér skušnja kaže, de ima člověk do tega bo ravno velika vec veselja, kar placa, kakor od tistiga, kar se mu Vojska kertdin. Nekteri bojo morebiti rêkli, de zdaj T> ni Novice so v svojim 41. listu iz kmetijskih skušinj kèrtam po senožetih v strah kmetovavcam nasvetvale zastojn sili. pravi čas za napravo bukvarnic, kér je svet preveč zbegan in ima na druge reci misliti, ne pa na bukve**. Svet je zares zlo zbegan — pa te zmešnjave mora vun- s vin ski gnoj in kozje bob ke; kar bo pa mende der enkrat konec biti, in bolj ko od vojske in moritve malokteri kmetovavec verovaje poskusati hotel, zatorej svoje hočem še jez eno zvijačo v pokončanje kèrtov na seno- v r OCl proč obernemo in za mirni dušni in telesni blogor žetih naznaniti, ktero sim slisal in zna veljavna biti ; pa poskusil je še nisim, kér mi ni bilo potrebe in tudi ne še priložnosti. skerbimo, pred bo tudi teh zmešnjav konec. Po J. P. Jordanu. • f Kdor tedej kčrte, kterih modri Bog gotovo ntea ni sa JVora Kér se je že večkrat zaslišalo, kolike hvale vredno mo zató v st var il, de bi z ritjem po senožetih kmeto- i« koristno bi bilo, ako bi se po deželi, posebno kjer vavca ježili in nadlegvali, težko terpí, de mu pod zemljo so učilnice, knjižni c e (bukvarnice) napravile, se mi ne živéče škodljive merčese pobérajo in zobljejo, in de mu zdi potrebno važnosti takšne naprave, ktero vsak prost potaptan a tla rahljajo , in bi škodo, rad znébil : naj na jesen pred zimo vreze na se-nožeti z lopato po širjavi čubra ledino ali ruš na precej velike kose, in jo čedno na stran položi ; potlej naj se jih, morde tudi v svojo clovek pri zdravi pameti brez posvete lahko za prav spozná, obšírněji dokazovati, temuč le kratko oznanim, J° izkopa precej globoko jamo velikosti sred nj iga čiibra , z drobnim listjem, ali naj jo nasuje z senenim dróbam, še s kako drugo drobno suho šaro, to naj zasuje z da se vBorovljah na Koroškim, kjer se je lanjsko léto tolikanj napetih nemškutarjev stariga kopita začulo, knjižnica vtemeljuje, ktero pràv iskreni prijatli mater-niga jezika z vso močjo podpirajo, kterih častitljive iména pri bližnji priložnosti zamolčal ne bom, kakor hitro pčrstjó, in to spet pokrije z vrezanimi rusami ? de bo te bukvarnice kaj več zvém. Kvas je napravljen, Bo or senožet spet cela. ga bo tudi v zimi lahko najdel mraz, de bo zemlja Naj si zaznamova letá prostor, de in kadar bo pràv hud naj spet jamo odprè mu daj svoj blagoslov, da knjižnica ne bo zaostala ! J 0 m zamerznjena, šaro razkopá, in od vse senožeti kčrte bo mende If t i s t o ^^^^^^^^^HHHHHJHHfP ondi zbrane najdel, in jih lahko pobil, kér tudi kèrt kakor vsaka druga žival, že po natornim Cesarski patent za novi davk od létnih dohodkov. nagibu ob 29. dan pretečeniga mesca kozoperska so Cesar s svojimi ministri patent noviga davka razglasili, ki se in potrebo poskusiti to zvijačo^ naj jo poskusi, če hoče. bo za prihodnje léto 1850 od létnih d ohodkov (Ein- kommensteuer) odrajtati imel. Cesar pravijo v vvodu mrazu gorkote in zavetja iše. Kdor ima tedej priložnost Podrebernicki. Míakó bi se data r rsaki soseski bukrarnica napraviti ? (Konec.) Po ti poti, kakor smo jo razložili, bi se dale bukvar nice po deželi pràv lahko in v veliki prid napraviti. tega patenta, de sta posebno dva vzroka Jih nagnala, deržavniga zbora ta novi davk vpeljati, pervič: kér je pravično, de se davki ze za léto 1850 brez enakomérnood dohodkov vsake sorte odrajtujejo , : ke'r je neogibljiva potreba, začasno in drugic Zdej hoćemo še ob kratkim dokazati i zakaj de mislimo, de je ta nar pripravniši pot za napravo bukvar- nic po dezeli De smo za vodnike bukvai eniga d napravo vpeljati, de se za silno velike stroške . ktere zdej deržava ima , vsi njeni prihodki poišejo , ki so dosihmal v nemar pušeni bili. Kér bo ob svojim času celi patent, kakoršni je, v il ii. u v li a , lmojštra in eniga srenj s kig a možá za potrebne spoznali, tega nam mende ni treba še z več besedami podpirati. Duh o vin in šol moj š ter sta že po svojim dokladi „Novic" na le važniši določke. znanje dan, povémo danes iz njega v Kak davk J k t in kt reci b seže?" bo vsak stanu dolzna , za omíko ljudstva skerbeti i tudi potrebno vednost v téh rečéh i in kér imata eta tudi nar bra vec gotovo nar per Od prašal bolj za bukvai skerbeti. Srenski moz je pa zató de]a z davkam obloženi je: Dosihmal so bili le grunti, pohištva. rokodelstva. obertnijstva ali kakšne druge pridobitne di pri vodstvu bukvarnice potreben upanje naklone. Opravilo de ji V • dohodki pa j ki jih ravilo buk var ja se pa da zaíó nar pristojniši šolmojštru izročiti, kér ima on že takó v šoli enja veći za- j^o imel v denarjih ali bla rt niso bili z davkam oblo z eni ; niki. z bukvami in otr Ijubezin do branj in pri pi praviti, po kterih se da nar lože njih starših, bratili in sestrah, takó niso vradniki (Beamte), zdravniki, duho\ kloštri ali druge deželske družbe, potem tišti ki druzih žlahtnikih obuditi Duhovni g pođj bodo zamogli marsikak groš bukvarnici pridobiti, če pri po sebnih veselih priložnostih kakor pri porokah, kerstih imajo svoje premoženje le i nobeniga davka odrajtovali ' Po tem patentu je pa k posojilih te otov t. d d ojih létnih dohodkov te prostost z d ej bo mogel od mnogoverstnih dohodkov davk pl V i cerkvenih shodih i. t. d. eniga in ga cloveka na kako dobr o vo1j n nico spomnijo. Nekteri duhovni mislij riga bolj premo: dařilo za buk v sicer — kakor i le dohodki tisto šumo dosežejo, kakor je za različne 3 klase v patentu odločena , in če po določilih pričijo-čiga patenta niso odvezani tega davka. » je dobro znano sta njegove buk\ de jih je le malo tacih, in de je dosihmal nar več Pa v cast duhovnim moi reci obcnokoristnih bukev pi duhovnikih na svitlo danih bilo. Vse zatiranje poduka bi prihođnjič tudi le pr kmetu branje? matika in kramp *) Le naprej, naprej, verli domorodci! v prid domovine »in ne dajte se motiti, če ravno pisano gleda protivnik«. Kdor se za omiko ljudstva trudi, dopernaša Bogu dopadljive delà, de si ravno nasprotna derhal, ki križema roke derží in lenôbo pase, reži na njegove delà, jih čerti in černi. Fomnite Koseskovíh besed: nas na Slovenskim ravno po Ijudskiga prizadevanje bilo ? kér je za vse ljudstva nova dôba nastopila, de stopaj iz tamôte na dan časa ne oslepil ! ? Bog le daj ! de bi jih blis noviga De tišti, ki se bukev iz bukvarnice poslužijo, kako mčrvico vsak mesec plačajo, ne bo vreč jih »Cerniti scer je vajen svet, kar sije, Podreti v prah viysôko mu je mar; Pa se ne boj! Še sere veliko bije, mende bukvarnici nič deležnikov odtegnilo, mar Ki vnete so za svit in cisto stvar. Zijavni terg življenje v kvantah Blagejši duh podobe višji ljubi,« gubi ? ? Vredništvo ■ 197 Zdej ne bojo zamogli gruntni in hisni posestniki ? nj fLicht und Feuerverehrer) kar sicer dan rokodelci in obertniki réči : de samo oni Cesarju davk današnji, odkar je slavjanskimu narodu luč s. evange plačujejo, po tem patentu pride davk na vse y ce zasvětila, vec ne veljá, pa vender toliko dokaže, de imajo le toliko dohodkov, de v patentu postavljeni zne- sinovi SI sik dosežejo. ze od nekdaj niso temo te cislali. Ra vinski Kakó pa se bojo ti dohodki skazali: ko li kš ni de so?" Pri več dohodkih je znano, kolikšni so. Posta- » Pogled na Tursko. vimo : Ta ali uni ima na kakšni grajšini, na kakšnim gruntu ali kje buliranih od 1000 gold, razposojenih ali vta ta šuma je tedaj znana. Ta ali uni vrad drug cesar tega in tega ž i m n i- T nik , ta ali uni tehant, ta ali uni škof i. t. d. dobiva 1000, 2000, 3000 gold. i. t. d. létniga plačila ? to je tudi znano. Taki davki se bojo lahko določili. Kjer Večkrat se bêre, de je Turški svojih ljudi za pašeta z dvema ali trémi cami fRossschweifen) izvolil. Kaj je paša in kaj je ž im nic a? bo morebiti kak bravec vprašal. V „zgod- nji Danici" stoji kratko pa dobro razlaganje poména téh imén takóle: pa dohodki tako ocitni niso , tam ne bo takó lahko res-nični dohodek zaznamovati in davk od njega terjati. V tacih okoljšinah bo to vsacimu na vést dano, de bo — povédal : koliko vsi njegovi V) šah Paša (beseda iz Perzijanskiga ,,pa U 1,-__li + „ a „ :__• 1____I • 1. (( noga, m kralj y tedaj, nožni kralj, kraljev pri sam — kakor na prisego — dohodki znesó. Ce se bo skazaïo , de je kdo kaj svojih dohodkov zamole al, bo mogel potem trikrat ktero je hotel od davka noznik, podpornik ali pomoćnik) je častno imé cesarskih turških namestnikov, in vsih visocih deželskih (politiških) in vojaških častnikov. Zimnica (Rossschweif) je pri Turkih častitljivo več tistiga odrajtvila plaćati ? poslavljenje, in znamnje visoke časti ali službe. Je pa odbiti. ličen Létni dohodkini davk bo pa po znesku dohodka raz-; od nekterih šum se bo plačevalo 5 gold, od sto ali 1 groš od goldinarja ; pri nekterih 1 gold, od sto zimnica taka le: Na drogu ali sulici je nataknjen pozlacen ali pa posrebernjen mescov krajic ali polome-sec, in od njega eden ali več narodno belih konjskih repov še z druzimi žimnatimi pletenijami vred in takó poredama naprej, takó de se nikoli visji dávek ne bo odrajtoval, kakor deset od 100. doli visi. Nek turški bil, se je namesto vojvoda, ko je bil band ero zgu Še nekaj zastran iména njega konjskiga repa je bil začetik žimnice. Car ima 7 žimnic čavnik 5, pašeti jih imajo po 3 posluzil; to , pervi pe- 2 ali 1, kakor je njih v> Slovan" ali stopnja in čast. J. Kér so se nekteri gosp. jezikoslovci v pravdi ali Moriear iz ijubliane. ima imé „Slovan" ali „Slavj a veljati, tudi na „st Za gotovo smo zvedili, de je vodj a gimnazijalnih tn o st gosp Šafaříka opirali, ne bo napčno sol, gosp. Dr. Kle e ma n, ministerstvu úka prošnjo pred reči slavni J. Koli pomniti : kar v ti Sláwa Bohyně ji mu prijatlu Safariku ravno v od knjigi yy a puwod gmena Slawůw" i. t. d.) svo na Y) St položil , de naj ga pooblasti, odbor v Ljubljani sosta-viti za napravo slovenskiga beríla za 4 klase , in krestomatije za 4 zgornje klase gim- spodnjiga v tn ost • v pise y si prizadevaje dokazati, de je korenína nazija. Ta misel je velike hvale vredna, kér le takó imena V • nasiga oda bo«- mja očaki se v svoji perv ali svi jo tudi d v f „Slava", v  ktero so naši y za b gin jo A gn i novali ognj O" © tlobe častili Agnaj ce se zvěděni mozje hitro delà lotijo , bomo dobili za prihodnje léto nove šolske bukve. Léto je kmalo pri po njenim mozu je ognjenka) ime kraji, Sola za m v ce se pridno ne delà y se • V nic ne opraví kirurge v Ljubljani se ne bo več začéla, kér ministerstvo hoče pri svojim sklepu ostati, de imajo po Misli in dokazi gosp. Kollárja pa v kratkim to celim Avstrijanskim sole za kirurge sčasama jenjati. le obsežejo : Y starim svét u le po svojih bogovih se je en narod od druziga skoraj govin , ali po njih častenju razločil. Narod in bosfoznanje (véra) sta se v tistih davnih časih v Ljubljana je prišla perva na versto; de se pa potřebnosti v okom pride, je dovolilo ministerstvo , de naj napravi po 120 gold., de zamorejo kirurgov se 8 solskih štifting » in scelila, de se je obe sploh takó popolnama zedinila ma vkup le eno samo imé dajalo. Takó so Bra mi y s tem Krajnci v Gradec iti, kjer ta šola še obstojí. Kmalo se bomo tedaj Krajnci z vsim v druge dežele prese- íiiíiW^ÊâÊÊm^m ^m uu cr © bogu eneralno prokuracijo in viksi sodnistvo imamo na Brahma: Budhisti Koroškim, slovenske pravoslovske šole imamo v nem-boginji A ten e, i. t. d. skim Gradcu, zdej pa tudi kirurgijo ravno tam. Ljubljana in Krajnska dežela—zavoljo lanjskiga zaderžanja Kér je slavjanski narod vAzii, in tudi v Evro- toliko hvaljena — naj se zdej pokloni Celjovcu in Gradcu ! pi od vsih strani take narode za sosede imel, ki so se Sicer beremo zdej, de se na Dunaji posvetuje ali pride Bramani, Birman i po po bogu Budha; A ten ča nje po imé dobili. • V po bogovih imenovali, nemore razumu in zgodovini nic vseučiliše v Ljubljano ali v Zagreb? Izid tega bolj priležniga in primerjeriiga biti, kakor de pri enakih posvetovanja se vé de ne bo drugačin, kakor de pride okolišinah, vzrokih in segah tudi na enakost začetja mo s tretjim koncain v Z a g r eb. Noben Slovenec se iména slavjanskiga naroda mislimo, de tedaj za resnieo ne bo pritožil, ako se vseučiliše v Zagrebu napraví terdimo, de — kakor Bramani od častenja bogaBrah- za potrebe velike horvaške in dalmatinske dežele m a 9 Tevtonci (Němci) od boga T e v t a, S k a n d i tode V ce imajo vsi drugi narodi svoje vseučiliša y bi navci od častenja boga boginje Skanda y so tudi Slavjani od imeli tudi Slovenci eno imeti po svoji potrebi. Takó Slave svoje imé dobili. Je lanjsko ministerstvo zagotovílo v svoji osnovi prihod Slava pa je (kakor gosp. Koli ár na drobno raz- njih vseučiliš, de se bo pri njenih napravah na mno loži) po besedi in pomenu ravno Svaha aliSvava, goverstne narode gledalo namreč nekdanja staroindiska boginja luči ali o cr nj a y y oj y sladké sanje î Pa kdo se zdaj še Slovencov spomni ! Lani so bili spoštovani in pomeni po svoji korenini tudi jasnost, svitlobo, in povzdigovani, ko so bili v sili terdna zagojzda bleskoto, v daljim razumu pa še čast, mogoč- zoper pripravljanje Avstrii sovražnih prekucij krog in nostj veličanstvo, kar se je še dosihmal v na krog sih besedah: slava, slavni i. t. d. ohranilo. Po tem takim imé „Slavjani" pomeni po svo- kakoršne drugi narodi imajo kdo zdej ta „ Juwel" posebno porajta ! Zdej se le spet „separatisti" imenujejo, če se za enake pravíce, y S lasijo y akoravno so v jim izvirku pràv za pràv: častitelje luči ali nar nevarnišim času očitno pokazali, de njih se 198 paratismus" obstojí le v brambi avstrijanskiga cesarstva. val , ln ti bela Ljubljana, kaj ti bo prihođnjič še ostalo, ko bo železnica v 3 létih memo tebe derčala ? Kdor nima prestavo k je pa 29. kozoperska spet v Frankobrod nazaj pri Celjska deputacij ki je šla na Dunaj lad iz Marburga v Celj veliko zgubiti, tega tudi majhna zguba težko stane. In ni mende nič oprav ? prosit, Kolera je večidel jenjala v I kdo Ljubljano pozna ? ve y de ona nima veliko zgubiti Terst brez občutljive škode. Nihče se tedaj ne more cuditi y g nil Krompir je létas v Amerik idel po Pred dvěma léta m a ko je "V ce kamor koli v Ljubljani in po deželi gre eno- v Evrop ajala. je bilo spi cr te V njilina hudo pri nas Pitj de se je glasne pritožbe sliši, de tisti možjé, kteri bi imeli za naá krompir popolnama zvergel in de moramo po prid svoje dežele skerbeti, si za-njo clo nic ne priza devajo , akoravno vidijo , prid delajo , kar koli morejo de vse druge dežele za svoj Ameriko iti. Létas je narobe. Unidan Ame ikanci iz E vrop e (Halberstadt) 2 ladji krompirja na kupili de Noriéar iz mnogih hra^jev. pež se mislij v Gaeto na boj P v A m e r i k i sadili S v. oce pa oznanílu nekterih časopisov zaj podati Stan předšed nik spet fra n- je d dne do dne cudni « V , y berž ko ne y Presvitli Cesar so dali novo svetinjo za voj a- cozke republik* ške zasluge napraviti, ktero bojo za zdej v po- bo med dvěma sleduji h vojskah pohvaljeni oficirji dobili, prihođnjič sterstvo se v Parizu napravlja ; kakšno de bo , in kakó i 1 ft • i i • » » 1 • 1 f V I V « -m -m -m -m 1/ V m stolama na tléh obsedel N mini i tr te1 y ta svetinja je sreberni kriz z rudecim pa tudi dru okraj kam , in na nji stoji- zapisano dolgo „Verdi e n stu, se bo derzalo , se še ne ve. to je y zasluga. Oče in mati našiga Cesarja sta imela létniga zaročenja) ; / nanito 4. tega mesca sreberna poroko (25. pri ti priložnosti sta dala 625 gold, takim revnim za velkiga zbora kmetijske družbe v Ljubljani. 20. dan tega mesca, to je v to rek po sv. Liza- ročnikam podariti, ki so v enakim stanu in hočejo 25. beti, bo velki zbor km etij ske družbe vLjubljani. zaročenje praznovati. — Na Ogerskim je bila unidan Silno imenitne reči se imajo v tem zboru pomeniti in a vst rij an ska vstava sploh razglašena, zató kér je skleniti, tedaj povabi družbini odbor častite ude, bližnje bila dosihmal le v tistih krajih na znanje dana, ki so in daljne, de naj obilno pridejo k temu zboru, v kterim bili v oblasti avstrijanskiga vladařstva. Ravno tisti daa se bojo sklenile : poddružniee kmetijske družbe, přeje dal komandant Hay na u tudi odpušenje vsim tištim naredba družbinih postav po potrebah sedanji na znanje, ki so na eno léto k ječi obsojeni bili.