AMEmSKflfl^OMOYINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
lalijani v divjem begu vsej albanski fronti
fašistovski takozvani "polk smrti" je na umi-ku v južni Albaniji. Poročila zatrjujejo, da so Grki zasedli važno albansko mesto Argyro-kastro.
®fne> 28. nov. — Današnja . % iz fronte javljajo, da so |ani v splošnem begu ob al-obrežju potem, ko se je smrti" štiri dni obupno I proti vsem srditim na-^ grške armade. Grki so za-važno italijansko bazo v j'1 Albaniji, Argyrokastro, . je samo 30 milj do Ja-' «3keera morja. Ta fašistov-o smrti" je bil zaprisegel, i) ,, raJe umrl, kot bi se pa , Toda grška zmaga v ^faju je bolj pomembna, Je sprva sodilo in Italijani
^"maknili.
■ 80 poročilo pa zatrjuje, da ^ grški in angleški letal-. Jevali zopet novo zmago pijani. Sklatili so sedem ^a celo osem italijanskih ""'kov.
Na južni fronti so se vršili vroči boji polne štiri dni. Večkrat je prišlo do bajonetnih napadov in grške čete so se morale plaziti preko gora, da so obšle Italijane, ki so jih končno pognali v beg. Grki niso pustili Italijanom niti eno minuto, da bi se organizirali v skupen napad.
Na centralni fronti je 15 grških vojakov zajelo 400 Italijanov, ko se je grška linija pomaknila mimo njih. Na severni fronti grške čete stalno napredujejo in kadar se močne italijanske čete postavijo za napad, jih naskočijo Grki z bajoneti in Italijani se razkrope na vse strani. Pri tem pa puste na mestu mnogo vojnega materiala. Grki dnevno zajemajo nove ujetnike, ki pripovedujejo o brezupnem položaju italijanske armade.
TO JE PA KONEC POLETA!
ffo bo dobila po Mal na mesec iz ^nih držav
l^gton, D. C. — V Ame-; y'*dnih krogih se govori, j 36 obljubilo Angliji poši-j4 Prihodnji dve leti p0 600 \^Hesec. Od 1. julija 1940 J^ija 1942 naj bi dobila jj 14,500 letal. Skoro 90 teh letal je namenje jj b°J in samo okrog 1,000 ^ vežbo. , i 'ška rmada in morna-L dali Angliji prednost ijja letala, to se pravi, da jjL v Anglijo večinoma boj-i a> doma bodo pa ostala t a Vežbo pilotov. To se po-strinja z vladnim L programom, ker U. s,, dovolj izurjenih avijati-na rokah.
>ji dan razprodaje
k
zadnji dan razproda-v 2ance Department trgo-jj 4°6 E. 156. St. Nakupita o Per^° P° teh skrajnih cenah.
Yav
L azna letna seja
n Hi] '0 en> popldne se L |t ^tna seja društva sv. 1 Oni ^ KSKJ v navadnih | H ^ Po seji bo okusen
.1 Nrizek.
■■ Ho . Nesreča
sinoči poškodoval j ^ ^ihevca, star 13 let, 14109 Darwin Ave. v >o nogo so ga odpe-a^eside bolnišnico.
Nemško vojaštvo vzdržuje zdaj red v Romuniji
Bucharest, 28. nov. — V gla-jUUMPStf). j&4^išaLvfi£ji-addelek nemškega vojaštva iz garnizije v Pitesci, da zatre nadaljno divjanje železne galrde. Diktator Antonescu je naprosil tudi poveljnike romunske armade, naj pomagajo vzpostaviti red.
železni gardisti so dodali novo žrtev svoji osveti, ko so umorili bivšega ministrskega predsednika Jorga. Izvlekli so ga iz njegovega stanovanja in pozneje so našli njegovo, od krogel preluknjano truplo v gozdu. (Profesor Jorga je bil pred leti tudi v Zed. državah, tudi v Cleve-landu, kjer je obdržaval več predavanj).
V Bucharesto je pridrvelo nad tisoč članov železne garde iz dežele, ki so se pripeljali v trukih in po železnici. Vojaštvo je za-stražilo vsa javna poslopja.
Zadušnica
V soboto ob 8:30 se bo brala v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta zadušnica za pokojnim John Struna. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zahvala za slike
Mladinski pevski zbor SDD iz Waterloo Rd. se zahvaljuje Mr. Antonu Grdini, ki je vzel premikajoče slike od zbora.
Community sklad uspešen
Sinoči je bila končana kampanja za Community sklad. Nabranega je $3,280,903, ali 97.9 odstotkov začrtane kvote.

M w ■	■ * '
• " - i^Asasi?-?
Jugoslavija zdaj napeto pričakuje novih razvojev
Z mrzlično naglico utrjuje meje in vlada pretresuje dogodke v Romuniji in Bolgariji. Bolgarsko dijaštvo zahteva Macedonijo od Grške in Jugoslavije.
V ZAGREBU SO SEVRŠILI POBOJI MED MAČKOVCI IN FRANKOVCI
To je vse, kar je še ostalo od nemškega bombnika, ki so ga sklatili na Angleškem. Pol ga je padlo na mestno ulico, drugo polovico, s pilotom vred, so pa protizračne baterije raznesfe na vse strani.
MEHIŠKA DRUHAL DEMONSTRIRA PROTI U. S.
Mexico City, 28. nov.—Danes je vprizorila mehiška druhal, sestoječa večinoma iz žensk, otrok in dijakov, divje demonstracije pred hišo ameriškega poslaništva, kamor je dospel novo izvoljeni podpredsednik Zed;- -držav, Henry Wallace. Demonstranti so se bili brali v stranskih ulicah in na dano znamenje so planili proti poslaništvu, t°da policija je ob času zaprla vrata in druhal razgnala. Potem je policija zaprla vse ceste, ki vodijo do poslaništva.
Wallace je prišel v Mehiko, da prisostvuje ustoličenju predsednika Comacho. Demonstranti so pa privrženci poraženega kandidata Almazana. Uradna Mehika je zastopnika Zed. držav sprejela z velikimi častmi.
--—o-
Profesor se je pomotoma zabil v podstrešju
Liberty, Mo. — Profesor Chester Prince je vzel kladivo, žago, žeblje in nekaj desk ter šel v podstrešje, da zabije špranje, skozi katere je pihala sapa. Družina je slišala, kako je žagal in pribijal. Končno je pa tudi zaslišala njegove klice na pomoč, šli so pogledat in so videli, da je profesor v svoji gorečnosti zabil tudi izhod in sicer tako trdno, da ni mogel ven. Udreti so morali vrata od zunaj, da so ga rešili.
Sestra pa ne!
Chicago, lil. — Irvin Kiehn, rotyoboreq, je dobil že več nastopov z raznimi korenjaki, toda lastna žena ga je pa ugnala» Irvin je imel navado, da, je vselej, kadar je komu \ predstavil svojo ženo rekel, da je to njegova sestra. Hotel je veljati kot, "ledig pa frej," kar mu bolj nese pri njegovem
padlo, pa hajd na sodnijo. Modri sodnik je boksarju ukazfd v bodoče predstavljati Mrs. Kiehn kot svojo zakonsko in pravo ženo, ali bo pa nekaj narobe.
POROKE
V soboto 30. novembra ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Matt Oberstar, sin Mrs. Jennie Oberstar iz 1415 E. 51. St. in Miss Rose Bruder iz 1182 E. 71. St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši.
Na Zahvalni dan sta se pa poročila v cerkvi sv. Jeronima Miss Irma Elizabeth Pozarelli, hčerka Mrs. Elizabeth Pozarelli iz 1107 E. 169. St. in Mr. Robert Wall. Na poročno potovanje bosta odšla v Detroit, Mich. Stanovanje si bosta uredila na 13418 Second St. Obema paroma želimo mnogo sreče v novem stanu.
A SEJA ZA VSE NARODNE DOMOVE!
i; na St. Clair Ave. bo 'i !ilil( °.Slriih važna seja za vse '	direktorje narodnih
i i % sejo bo namreč pri-^ 'S. Wood, načelnik lo-,iill -ij^ada za kontrolo opojno " Mr. Wood bo vse na-glede permitov j DrŽave v tem oziru, ka-: ^orali zlasti poznati \ lri direktorji narodnih °stave so stroge in dr skuša vestno izpol-

no vati oziroma zahteva, da jih izpolnujejo oni, ki prosijo za dovoljenje ali permite točenja opojne pijače. Postave so drugačne za narodne domove in drugačne za privatne gostilne.
Opozarja se torej vse uradnike in direktorje, da bodo nocoj točno ob osmih na seji, ker bodo slišali mnogo zanimivega in tudi koristnega za bodoče poslovanje.
Vreme
Za danes se je napovedovalo mrzlo vreme, toda po polnoči je začelo kazati, da se bo sneg proti večeru spremenil v dež. V Chardon, O., imajo osem palcev snega.
Odlična Slovenka!
Miss Anna Piškur, hčerka trgovske družine Joseph Piškur iz 16801 Waterloo Rd. bo s 1. februarjem nastavljena kot učiteljica fizike na višji šoli v Canton, Ohio.
Podružnica 53 SŽZ
Letna seja te podružnice se vrši na 5. decembra. Važne zadeve bodo na dnevnem redu, volitev odbornic za 1941 in drugo, članice se opozarja, da se vse udeleže te važne seje.
Leden grob je odgnal volkove
Fairbanks, Alaska. — Kot vsakdo drugi, je imel tudi 84 letni iskalec zlata, Erwin Robertson, strah pred volkovi. Ko se je oni dan onemogel zgrudil v puščavi, daleč od človeških bivališč, si je potegnil suknjo čez glavo iri se vlegel v vodo in umrl. Voda je truplo kmalu odela z ledom. Državna policija ga je našla in morali so razbiti tri palce debel led okrog trupla, da so ga mogli odpeljati. Toda na ledu so se poznale tudi stopinje volkov, ki pa niso mogli do trupla.
-o--
K molitvi
Članice društva Carniola Hive, št. 493 T. M. so prošene, da se udeleže nocoj ob 7:30 skupne molitve v Želetovem pogrebnem zavodu, 6502 St. Clair Ave. za pokojno sestro Mary Poljanec.
NOVI GROBOVI
Mary Petan
(V četrtek zvečer je v bolnišnici preminila Mary Petan, rojena Ganter, stara 55 let, stanujoča na 1003 E. 63. St. Tukaj nima bližnjih sorodnikov. Družina Korach bo preskrbela za pogreb. Ranjka je bila rojena na Vrhniki pri Ljubljani, kjer zapušča tri sestre in več sorodnikov. Tukaj je bivala 35 let. Pogreb se bo vršil v pon-deljek zjutraj iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba poročamo prihodnjič. Naj počiva mirno v ameriški zemlji.
John Urbančič Danes zjutraj ob treh je preminil v Charity bolnišnici John Urbančič, stanujoč na 10016 Orleans Ave. Podrobnosti prinesemo žutri.
Pogreb Mary Poljanec Pogreb Mary Poljanec se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarijo.
živ puran zastonj!
Podružnica št. 8 Slovenske moške zveze bo priredila' jutri večer veselo zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Izvrstna okrepčila bodo na razpolago. Za ples in kratek čas bo igral Vadnalov orkester. Nekdo bo pa nesel domov živega purana, ki ga bo dobil popolnoma zastonj. Prijazno ste vabljeni.
Ložani vas vabijo!
Jutri veečr bo priredilo samostojno društvo Ložka dolina plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Za ples bo igral Johnnie Pecon orkester. Obljubljena je najboljša postrežba in zraven tega vam bodo pa Ložani zapeli, da nikdar tako. Pridite k njim v vas.
Lepa božična darila
V Anton Dolganovi trgovini na 15617 Waterloo Rd. si lahko izberete najlepša in raznolična božična darila po najnižjih ce nah. Svoji ženi boste najbolj ustregli, če ji kupite G. E. električno ledenico, likalnik, kuhinj sko peč ali radio aparat.
Pobiranje asesmenta
Nocoj bo tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ od 6 do 7 v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida pobirala mesečni asesment.
Belgrad, 27. nov. — Ministrski predsednik Dragiša Cvetko-vič je v naglici sklical vladne voditelje k izredni seji radi političnih eksekucij v Romuniji, radi bolgarskih zahtev po reviziji meja in radi političnih demonstraciji v Jugoslaviji sami.
Cvetkovič je poklical k seji zunanjega ministra Markoviča, ministrskega podpredsednika dr. Mačka in ministra brez portfe-Ija, profesorja Konstantinoviča. Ko so se ti posvetovali eno uro in 40 minut, je Cvetkovič poklical k seji še vojnega ministra Pesiča, ministra komunikacij Besliča, trgovinskega ministra Andresa in ministra brez port-felja Smoljana. Ministru Bešli-ču so dobro poznane razmere na Romunskem in se je šele pred kratkim vrnil od tam.
Napetost vedno bolj, narašča in zlasti se, ker so prišle vesti o novih aretacijah in eksekuci-jah na Romunskem. Boje se, da do Nemčija poslala več vojaštva v Romunijo, da ohrani red.
K vsemu temu so prišle pa še iz Bolgarije vesti, da je imel v parlamentu govor bivši premier
Tsankoff, ki je zahteval, da Bolgarija takoj vpraša Jugoslavijo in Grško za vrnitev Macedonije.
Na zagrebški univerzi so izbruhnile danes demonstracije, ker sta se sinoči razpočili dve bombi, ena v nekem baru in ena v gledišču. Vnel se je po hodnikih univerze pretep med dijaki dr. Mačkove stranke in med fašističnimi dijaki, takozvanimi Frankovci. V teh pretepih je bil ranjen Mladan Smoljan, sin ministra Smoljana, katerega je obstrelil nek Frankovec. Fašisti so se bili namreč zabarikadirali v univerzitetni kleti, in Mačkov-ci so udrli za njimi. Posredovati je morala policija, ki je zaprla kolovodje.
Zagrebška policija dolži pristaše osišča, da so položili bombe in začeli današnje izgrede. Policija je danes popoldne zapr-
«i« ...................
Iz južne Srbije se poroča, da so seljaki tam doli zelo razjarjeni radi zahteve Bolgarije po jugoslovanskem ozemlju.
Jugoslovanska vlada pa med tem naprej pošilja dodatno vojaštvo v južno Srbijo in na^črno-gorsko mejo za vsak slučaj.
Kuhinjska demonstracija
Naše gospodinje in dekleta se opozarja na podučno kuhinjsko demonstracijo, ki jo bo priredila Norwood Appliance & Furniture jutri popoldne ob dveh v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ob tej priliki se bo dalo tudi nekaj lepih nagrad. Nobene vstopnine ne bo in vsi ste vabljeni, da pridete gledat to zanimivo demonstracijo.
Odprtija gostilne
Frank in Martina Hribar vas prijazno vabita na odprtijo gostilne pod imenom Hribar's Tavern na 15232 Waterloo Rd. Danes bodo servirali okusno ribjo pečenko in domače orehove štruklje, jutri pa izvrstno kokošjo pečenko. Oba večera bo igrala izvrstna godba. Na razpolago izborna pijača.
Formalna odprtijla gostilne
V soboto bosta John Leustik in John Andolšek priredila formalno odprtijo gostilne, ki je znana pod imenom "Three Corner Tavern" in se nahaja na vogalu Bliss Ave. in 71. cesta. Servirali bodo fino kokošjo večerjo in postregli z najboljšo pijačo.
Nemci so zopet silovito razsajali po Angliji
London, 28. nov. — Nemški bombniki so se sinoči zagnali v širokem pasu čez Anglijo in bombardirali London, Liverpool, Valeško, ter vzhodno in južno Anglijo. Protizračnim baterijam se je posrečilo pregnati Nemce iznad Londona. Tudi čez dan so priletele večje formacije Nemcev, toda angleški avijati-čarji so jih po hudem boju pregnali. Pri tem so izgubili Angleži šest letal, Nemci pa pet.
Angleži so pa obiskali nemške postojanke v Cologne, Le Havre, Bologne, in Antwerpen.
-o-
Vrnitev iz bolnišnic Sledeče rojakinje so se povrnile iz bolnišnice: Mrs. Louise Casserman, 18700 Shawnee Ave., Mrs. Ana Russ, 902 Evangeline Rd., Mrs. Germ, 1268 E. 172. St. Za prevoz je preskr-bel August F. Svetek. Vse se zahvaljujejo za prijazne obks-ke v bolnišnicah.
Dom zapad. Slovencev Seja delničarjev Doma za-padnih Slovencev se vrši v soboto 28. decembra. Do tega dneva ne bo nobene seje.
OTROKA JE PRIŠLA RODIT ČEZ MORJE
Mrs. Bankoff, "ker so v Londonu vedno bombni napadi in je težko dobiti zdravnika. Mnogo otrok je rojenih v skrivališčih, kamor se ljudje zatekajo pred nemškimi bombami. Matere ne dobe druge pomoči kot od navadnih ljudi. Toda kljub vsem bombam bi jaz ne živela drugje kot v Londonu, zato se vračam tje z otrokom."
Kansas City. — Mrs. George Bankoff se vrača nazaj v London, Anglija, da bo pokazala tam svojega malega begunčka. Ta begunček je tri mesece stara deklica, ki jo je Mrs. Bankoff porodila v bolnišnici v Montrealu kmalu zatem, ko je dospela iz Anglije z drugimi begunci.
"Prišla sem čez morje," pravi
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
_Published dally except Sundays and Holidays _
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___
83	No. 280, Pri., Nov. 29, 1940
BESEDA IZ NARODA
Bolgarija v stiski
Bolgarija je dežela, ki je imela vedno kak spor/s sosedi, odkar obstoji. Malo časovnih presledkov je bilo v zadnjih tisoč letih, da ni ta mala državica pričakovala, da jo bo zdaj požrla kaka. močnejša soseda. Zato so bili Bolgari vedno navajeni zapostavljanja in rezanja njih zemlje. IKo so jo zavezniki po prvi svetovni vojni kaznovali zato, ker se je bojevala na strani Nemčije ter jo zmanjšali od 47,750 štirja-ških milj na 39,825, niso bili Bolgari kot so bili Nemci, da bi se kremžili in kovali osveto, ampak so moško prenašali udarec.
Pri tem pa Bolgari niso nikdar izgubili upanja, da bodo dobili nazaj zemljo, ki so jo morali dati sosedom: Dobrudžo Romunski, Macedonijo Grški in Jugoslaviji.
V ozkem pasu zemlje med reko Donavo in balkanskim hribovjem so se leta 650 iz Azije naselili Ilirci. Del teh južnih Slovanov si je nadel ime Bolgari in leta 893 so si ustanovili svojo lastno državo; njih vojvoda si je nadel ime car, po ruskem vzorcu.
Toda malo časa so vživali svojo svobodo. Leta 1389 so nastopili Bolgari svojo 500 letno sužnost pod Turčijo. Šele leta 1877 so dobili Bolgari nekaj svobode in to radi posredovanja Rusije. Leta 1887 so povabili nemškega princa Ferdinanda Coburg-Gotha, da jim je prišel vladat pod pokroviteljstvom Turčije in leta 1908 je Ferdinand proglasil Bolgarsko za svobodno državo in sebe razglasil za kralja.
Leta 1912 se je bojevala prva balkanska vojna, ko so se združile Bolgarska, Srbija, Grška in Črna gora proti Turčiji in ji odvzele mnogo zemlje. Toda zmagovalci so se radi razdelitve plena sprli med seboj in Bolgarija je stala sama proti novim zaveznicam: Turški, Grški, Srbiji in Romunski, ki so ji vzele precej ozemlja.
Ko je nastala svetovna vojna, je mislila Bolgarija, da bo pridobila izgubljeno nazaj, če se pridruži Nemčiji. Zato je kralj Ferdinand leta 1915 podpisal zvezo z Nemčijo in z isto tudi padel. Leta 1918 je zbežal v Nemčijo, kjer še vedno živi, prestol je pa prepustil svojemu sinu Borisu.
Ferdinand je živel razkošno in ker je bil skoro z vsako kraljevsko in cesarsko hišo v Evropi v sorodstvu, je opremil tudi svoj dvor nad vse sijajno. Ferdinand je ljubil lišp in kozmetična sredstva in je imel zlasti manijo za rumene sa-fire. Vendar svojega vladarskega posla pri vsem tem ni zanemarjal, a bil je zelo slab diplomat in slab politik. Deželo je prepustil sinu v času, ko je bila v največji revščini.
Njegov sin Boris je bil kronan za kralja, ko je bil star 24 let. Zdaj jih ima 46. Boris je živo nasprotje svojega očeta ter je zelo preprost in demokratski. Njegova sloka postava, oblečena v domačo meščansko obleko, je poznana skoro vsakemu Bolgaru osebno. Boris se sam rad pobaha, da ga v Bolgariji ni človeka, s katerim ne bi mogel govoriti kot sebi enakim.
Priden delavec v državnih poslih, govori Boris osem jezikov. Za razvedrilo gre pa rad na lokomotive in jih vozi lastnoročno. Ko je bil leta 1937 v Angliji, je povzročil splošno senzacijo, ko je stopil na vlak in ga vozil 88 milj na uro. Ko je bil star 36 let se je poročil z italijansko princezo Giovanno, ki mu je prinesla veliko doto, kar mu pomaga pri njegovi letni plači $60,000 kot kralj.
Bolgarija prideluje znano rožno olje, pa tudi tobak, koruzo, sladkorno peso, ječmen, bombaž, premog, aluminij in sol. Udejstvuje se tudi v živinoreji.
Kot slovansko pleme je Bolgarija navezana na Rusijo, toda v ekonomskem oziru je odvisna od Nemčije, ki ji odvzame ves pridelek in ji da v zameno toliko potrebne stroje. Promet med Bolgarijo in Nemčijo je bil leta 1938 $65,000,-OOO, ali desetkrat tako velik kot z Anglijo ali Italijo.
Tudi na politični strani si je skušala Nemčija vedno pridobiti Bolgarijo. V septembru letos je Nemčija prisilila Romunsko, da je odstopila Bolgariji Dobrudžo, 2,883 štirja-ških milj ozemlja. S tem si je Nemčija navezala Bolgarijo, pa ji tudi zbudila željo in upanje po izhodu na Egejsko morje in pa po kosu Macedonije, ki jo ima zdaj Grška.
Boris si je znal obdržati svoj prestol v času, ko je dobila dežela nekako socialistično vlado, ki meji na fašizem. Leta 1934 je bil odpravljen parlament, politične stranke so bile razpuščene in vzpostavljena je bila vojaška diktatorska vlada pod Kimonom Gueorguiffom. Ta je bil sicer strmoglav-ijen že drugo leto in vlado so prevzeli Bogdan Filoff, Ivan Popoff in Ivan Bagrianoff, ki so vsi naklonjeni nacijem.
Taka je Bolgarija v času, ko svet ugiblje, da se bo ali priklopila osišču, ali bo sledila Rusiji, ki ji to odsvetuje. Turčija, ki meji na Bolgarijo, jo je posvarila, naj drži roke proč od Grške, sicer bo imela opraviti ž njo.
Za Bolgarijo je zdaj diplomatska vojna med Stalinom in Htilerjem. Ko je prišla pred par dnevi v javnost vest, da Hitler ne bo silil Bolgarije k osišču, se lahko vidi tukaj za kulisami roko Rusije. To bi zbudilo v človeku domnevo, da Stalin še ni opustil svojega zanimanja za Balkan in da ruski premier Molotov pri svojem obisku v Berlinu ni dal Hitlerju popolne odveze pri njegovih načrtih.
Vse to pa še ni zagotovilo, da niso diktatorji edini. Po eni strani se boje Hitler, Stalin in Mussolini moči drugega, po drugi strani jih pa veže strah, da če pade eden, bodo padli vsi trije.
Pridite na letno sejo
Z veliko naglico se bližamo slavnosti društva sv. Rešnjega Telesa, ki mislim, da bo eno prvih izmed clevelandskih slovenskih fara, ki bo slavilo 25 letnico obstanka. Kdo bi rekel, da 25 let ni prevelika doba, a vseeno so ves ta čas bile naše žene in matere v službi Gospodovi in velika opora fari.
Le priznajmo, da so junaške naše matere, ker se niso ustrašile vsakega šumenja. Koliko zbadljivk in žaljivih opazk mora prestati ravno verna in pobožna žena ali dekle — to ve samo Bog. Toda niso se strašile. One gredo po začrtani poti do tam, kjer ni prevare. Saj pravijo, da je v skupnosti moč in to kaže ravno to društvo sv. Rešnjega Telesa. Skupno se članice zbirajo vsaki mesec pri mizi Gospodovi, skupno gredo na delo in skupno se vesele napredka. Tukaj res vlada prava sesterska ljubezen in ni se čuditi, če tako društvo lepo napreduje.
Naše društvo šteje 35 članic, zemeljskega bogastva se res ni nabralo, toda nabralo si je pa toliko več zakladov za večnost. Društvo je vedno delalo za tistega, v katerega službi je. Imamo še precej živečih ustanovnih Članic, katere naj Bog ohrani še dolgo zdrave in zadovoljne. Precejšnje število pa se jih je že preselilo v večnost, katerim pa naj bo ohranjen blag spomin in naj v miru počivajo.
Opozarja pa se vse članice, da se gotovo udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 1. decembra popoldne. Seja je zelo važna, ker je tudi tik pred našo prireditvijo. Ker je to letna seja, bodo tudi volitve. Torej izvolite si odbor, ki vam bo po volji. Vsaka naj bo pravična v tem oziru in volite po svojem najboljšem prepričanju.
Ne pozabite pa tudi, da je to prva nedelja v mesecu. Vsaka naj stori svojo dolžnost in naj se udeleži skupnega sv. obhajila. Pridite z znaki in ne bežite takoj iz cerkve, ampak počakajte na molitve, da vam jih ne bo nekoč primanjkovalo.
Vstopnice za našo slavnost so že v predprodaji. Sezite po njih in ponudite jih tudi svojim prijateljem in prijateljicam, da nas bo več. Potrudite pa se tudi za nagrade. Pozdravljam vse čita-telje Ameriške Domovine,
Anna Gliha
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
Na Zahvalni dan se je poročil mladenič William Eisenhardt gospodično Sue Posteraro ter mladenič John Štrukelj z gospodično Mary Stanko. Novoporo-čencem želimo da —■ brez bridkosti, brez težav, sijaj njim v dneh bodočih radosti in sreče žar.
Po srečno prestani operaciji se je povrnil iz tukajšne bolnice na svoj dom rojak Frank Am-brožič, st., ki se sedaj nahaja na domu še vedno v zdravniški oskrbi.
Ko je rojak Joe škrjanc iz 33. ceste nesel iz kleti kos stare peči, mu je na dvorišču spodrsnilo in to tako nesrečno, da mu je kost v nogi kar v dveh krajih počila. Tako mora sedaj, čeprav nerad imeti prisiljene in nič kaj prijetne počitnice. Obema rojakoma želimo, da bi se čim prej dobro pozdravila.
Naši slovenski fantje, katerih imena so bila izžrebana za vojaško službo so sledeči: William Eisenhardt, Max Mislej, Anthony Gerbec, Charles Urbas, Louis Balant, Frank Zgonc ter naš slovenski councilman Leo Svete.
V svoje nove domove so se pre-
seliel te naše mlade družine: Andy in Leona Varhola, Mrs. Var-hola je hčerka družine Lear-bacher; George in Mary Mudrok z dvema malima sinkotoma, Mrs. Mudrok je hčerka dr. Joe Baraga ; Jack in Vera Tomažič z malo hčerko, Mrs. Tomažič je hčerka družine Skander iz Clevelan-da in naš slovenski councilman Leo Svete s tremi malimi naga-jivčki in soprogo seveda. V kratkem se bo preselil v svoj novi dem tudi rojak John Brus s svojo soprogo in sinkotom, Mrs. Brus je hčerka družine Fr. Am-brožičeve.
Vsaki torek zvečer ob osmih se vrši pod pokroviteljstvom cerkvenega odbora naše fare prireditev v veliki dvorani našega Narodnega doma.
Prihodnjo nedeljo popoldne in zvečer, to je 1. in 2. decembra, se vrši velik bazar v korist naše farne cerkve. Ta semenj se vrši v šolskih prostorih. Vabljeni so vsi farani, da v velikem številu posetijo to prireditev in tako pri pomorejo do boljšega uspeha.
-o-
Rusija in Aalandsko otočje
To otočje leži v Botniškem zalivu med Švedsko in Finsko. Otočje sestoji iz kakih 300 majhnih otokov in ima približno 30,-000 prebivalcev, ki so po veliki večini švedske narodnosti. Aalandski otoki so bili skozi 600 let' švedska last vse do leta 1809., ko so pripadli Rusiji. Leta 1918 pa so si Finci s pomočjo nemške vojske priborili samostojnost in vključili v svojo lastno državo tudi Aalandsko otočje.
Lansko leto pa so nameravali Finci to otočje utrditi, kar je povzročilo oster odpor Rusije, ker je smatrala to utrditev naperjeno protivnjej. Zaradi svoje lege je to otočje velike važnosti za oblast na Baltiškem morju in iz tega vzroka se Rusi tako zanimajo za Aalandsko otočje
IZ DOMOVINE
—M a r i b o r.—V mariborski bolnišnici imajo sedemletnega sinka nekega mariborskega profesorja. Malčka bodo morali operirati, ker ima v želodcu novec za 25 par. Zanimiva je zgodba, kakor je novec začel v dečkov želodec. Pri profesorju je bil na obisku prijatelj, ki se bavi tudi s "copra-njem". Zna, kako se požre 25 parski novec, pa ga potem spet iztrese skozi hlačnico. To se mu je tako imenitno posrečilo, da je res izgledalo, kakor da je novec požrl ter je bilo zato presenečenje tem večje, ko se je prikotalil iz hlačnice. Posebno vnet opazovalec teh coprnij je bil mali prfesorjev sinko. Ko se je prijatelj poslovil, je op,azil profesor svojega sinka v kotu sobe, kako trese svojo hlačnico ter ves presenečen gleda okrog sebe, kakor bi kaj iskal. Vprašal ga je, kaj dela, pa mu je odgovoril, da tudi on "copra"—najprej je novec požrl, sedaj pa trese hlačnico, da bi ga iztresel. Le da se mu čudno zdi, ker nove-ca še od nikoder ni. Sedaj bodo morali malemu čarovniku "iz-tresti" novec zdravniki, pa ne skozi hlačnico, temveč s pomočjo noža. . . • iiiiiiimmiiiiiii
Ce
verjamete al' pa ne
iiiiiiinmiimuii
Oni dan sem imel lepo priliko, da bi se bil zastonj vozil po svetu. Pa ko človek ne more od ši-še, kadar bi rad in kadar bi prav kazalo. Prav zdi se mi, da sem strašno dosti zamudil in ker nisem vabila sprejel, sem tudi zgrešil priliko, da bi bil videl
mnogo sveta po naši lepi novi domovini.
čakajte, bom povedal, kako je bilo. Bilo je že precej po večerji, ko zapoje telefon za mojim hrbtom doma. Na moje kislo vprašanje, kdo mi ne daje gma-ha ne podnevi ne ponoči, zaslišim mili glas starega prijatelja, Oglarjevega Franceta iz slavne Cerknice. Dasi je moral teči njegov glas čez vse mesto, ker France se matra na zahodni strani mesta, tam v West Parku, jaz pa na vzhodni, tukaj na Rožniku. Tako pomagava po svojih močeh, da Cleveland ne razpade.
"Jack," pravi France, "sem pridi se boš peljal."
"Nisi nič novega povedal, France," sem rekel. "Qe pridem do tebe, ki si svojih 20 milj od nas proti San Franciscu, se bom gotovo peljal. Saj menda od starega prijatelja ne boš zahteval, da bi krevljal notri na West Park peš. Veš, nisem več tak v nogah, kot sem bil tiste lepe čase, ko smo vas Cerkljane Meni-ševci za seboj podili, Bog vam odpusti za vse, kar ste nam hu dega prizadeli. Pojetov Farnce še zdaj ni pozabil, kako vam -jo je uplahtal samo na ta način, ker je bolj pri tleh, pa se je skril pod leskov grm, če ni bil mar bri-njev."
"Ti, ali si ti mene poklical, ali sem jaz tebe?" začne kričati France. "Ti počakaj in samo odgovarjaj, če češ! Pravim, da sem pridi, se boš vozil!"
"Kaj si kupil bus?" sem na-kratko vprašal, da ga ne bi zopet razdražil.
"Kakšen bus! Tukaj le za mojo baro se boš vsedel, pa skozi okno gledal in po West Parku se boš vozil v naši hiši, da bo kar fletno."
"Kaj imate v West Parku tornado?" se čudim, ki mi ni šlo v glavo, da bi Jurcatova hiša kar na vsem lepem zbezljala, pa še zaj, ko ni več komarjev.
"Permej . ..," in je hotel menda reči še več, da ga nisem na glo zavrl: "France, ne govori hudih besed po telefonu, da žica ne zgori."
"Naj zgori, če če! Ampak od kdaj si pa tako udarjen, da ti ne morem dopovedati, da hišo mu farno."
"O, hišo mufate, o ja, to je pa druga. Kam jo boš pa presta vil?" sem bil ves radoveden.
"Kaj vem, kam jo bodo peljali. Tukaj bodo kopali predor pod železniško progo in ker nisem pustil, da bi šel predor ravno skozi moj parlor, so mi dali pisanje, naj se izgubim od tod hišo vred. Je že na valjarjih.
Jutri bo pa šla s trebuhom li f^ kruhom. Zato pa sem pridi.se boš še ti peljal. Jaz sem si ^ voril, da ne bom šel iz hiše čas selitve. Rekli so mi, d® , bo tako lepo vozilo, kot s koc'J° cerkniškega tehanta.	.
"Zato sem rekel, da bi ne »>' napek, če bi še ti prišel, pa ^ eno zapela, ko se bomo vo ^ skozi West Park. To bodo z1)"' li i" ^ j.
"France, če si že želiš.inC^ je vseeno, pa se pripelji s doli po St. Clair ju in bom še) prisedel, mesto da bi jaz tje r ri krevsal."
"Kaj se ti meša! Kaj flf^ da je moja šiša kak fuglovZ'po bi jo vozili, kamor bi hoteli-West Parku se pa že lahko ker tukaj imamo široke ceste' se pel j a hiša po njih lahk° ^ čez ali pa po dolgem. Pa ze dim, da s tabo ne bo nič-
"Res ne morem, France, pak kadar se bo hiša ustavi» če bo še pod našim cesarje1"' piši, če si srečno prišel," ®e' kel, France pa ni rekel ^ je menda hud, ker se niše«1 |j ležil vožnje z njegovo h's0' j vem, ali se še vozi, ali se j
rc- V'
kje ustavil, ker se še 111 $ Od tega razgovora je že ve ^ § in če se vozijo kar naprej. jo biti zdaj že onstran či*0

TO JE KLIC NA VAS !
CENJENA DRUŠTVA, TRGOVCI, ODBORI NARODNIH DOMOV, KLUBI IN POSAMEZNIKI!
Direktorij The North American Banke se obrača do vas s pozivom in vabilom, in sicer iz dveh razlogov, za pristop k sodelovanju z slovensko banko. Prvič smatramo to vabilo za našo dolžnost kot direktorji banke za bančni napredek. Drugič je pa naš poziv na vas, za korist naroda.
Kdor sodeluje z slovensko banko, podpira slovenski narod, ki banko lastuje. Kdor ne sodeluje z banko in sodeluje z drugimi bankami, ta podpira druge, mesto da podpira svoje.
Slovenci z brati Hrvati in Srbi tvorimo ogromno število, do 60 tisoč ljudi, kateri lastujejo v premoženju milijone dolarjev finance, katera financa se nahaja v gotovini in v posestvih. Kot taki, tvorimo v milijonih dolarjih denarja, ki je ali shranjen ali posojen. Sto tisoče se plačuje tudi od denarja obresti enim in drugim. Kjerkoli se nahaja ali izposojuje denar, tam tudi ostaja od tega denarja in od teh obresti dobiček za banko, kjer se ta denar nahaja, bilo da se hrani ali da je bil izposojen.
Jugoslovani lastujemo svojo banko po delnicah, to je zgo-rej imenovana banka, katera je enaka drugim glede poslovanja in glede varnosti in zavarovanja vlog. Zato si direktorji uso-jamo javnost povabiti k sodelovanju, osobito sedaj v tem času, ko se leto bliža k zatonu in bo lepa prilika premestiti od drugod v domačo banko, iz drugih v svojo za svojo lastno korist, mesto da bi drugi, tujci, dobivali korist od denarja, ki je last našega naroda.
Naj na kratko navedemo v dokaz, kako pametno in potrebno je, da se denar našega jugoslovanskega naroda obrne našemu narodu v korist: Direktorij dobiva številne aplikacije od naših Jugoslovanov za nova posojila. Tako bi mi lahko ves denar posodili zopet našim ljudem. S takimi posojili pa bi gospodarski bančni odbor storil dvojno dobroto: Ustregel bi našim prosilcem s posojilom in jim pomagal v potrebi, na drugi strani pa za delničarje zaslužil na obrestih za dividende na delnice tem, kateri jih lastujejo. Tako je na obeh straneh edino korist in pomoč naroda. Pri vsem tem pa tisti, kateri imajo denar na slovenski banki, dobijo pol odstotka več obresti kot jih dobijo na drugih bankah.
Kako je mogoče, da se nekateri še ne odločijo za sodelovanje z domačo banko, ki je varna in zanesljiva, kakor (katera druga v Ameriki? SVOJI K SVOJIM! naj bo geslo v novem letu 1941!
Društva in vse druge ustanove kot tudi posamezniki, glasujte za to in sami se odločite, da bo ta finančna ustanova naša lastna banka vam več kakor pa tuje bnke, ki so ustanovljene s tujim kapitalom, in ko dobiček tujci vzamejo.
Sklenjeno na seji v torek, 19. novembra.
Za direktorij napisal

ta.,

K
ANTON GRDINA, predsednik.
\ Mi
'at M
S
M
če
V j. 't
Si
sei
či da
i k.
Jen
N f! V
\
iVf
C' V
i



Va mrežnica se je zazibala e je izvil — izvil, pra-\ neskončno dolg in mršav človek. S počas-; neslišnimi koraki je ka-^ah prišel bliže, obstal in TP»ftSal z votlim glasom, kot 1 {0v°n iz trebuha: ; Joliko plačate, senor?" ' 'ačain toliko, kolikor so odgovori."
■	končno dolgi in mršavi ! ^je obrnil k mladi dami, 8 8 kila vsekakor njegova že-
btrahovito skremžil obraz, 8 ,a se je mislil nasmehniti,
»■ Nal;
golobica? Odgovore . Je po njihovi vrednosti! jj^ je za vsakogar izredne Pti, kar povem, te pro-a a zviješ senoru še eno ci-
t
■	vidnim zadovoljstvom p °va segla v škatlico pod ? Nvaljkala, slinila — hm! j? ^8ala in ponudila. In izno-. /Jse globoko priklonil, vzel
t' Je nisem nesel v usta, '4' stisnil med prste, kjer
■	kakor prva cigareta. / jj i" mršavi soprog fj ^ ljubeznivo dejal: J< , aj Pa mi zaupljivo povej-f želje, senor! Našli ste 1» J8ega prijatelja, ki vam \ Jv rad pomagal." r Papiga je tako nežno in I !kolcala
grulila, da mi f ^r mehko okoli srca. v 1,1 fnenda našel najpleme-f .^a človeka v vsej pokra-j u J^ajljubeznivejšo papigo f : ^e. Z odkritosrčno za-| ,.stio sem vprašal: s j. Vani je morebiti znano i foteo Pruchillo, senor?"
Jfc"' se je k soprogi ter ne-JlMal:
® ^bi ne, golobica?" ah Je odgovorila golobica.
Ji>m
je znana neka haci-IJJ1 Arroyo —? Blizu Ure-leži. Morebiti veste
i: tudi
tebi ne, golobica?" W je odmevalo iz njenih 1st.
Hž0 Pruchillo si je na-, ^ke izseljence za delav-j,.,!0^ haciendo. Ste o tem
, i„Tudi
ne, golobica?"
ij0 .
l dolžen ščiti tiste iz-iji 1 ^ bi se jim godila kri-
senor."
i!,ciJa po svojih poslani-iljSzulatih."
1 )e v Uresu nemški konzu-
nekdo se mora ven L, ti za nje, če bi bili v če bi jim pretila ne-
^ogar ni." i ; senor, recimo, da ni-' f izseljenci v Uresu ni-ij i]^1 bi jih ščitil, bo pa vsaj i^Ca> torej svojega dr-
' * • oblast
pozvala na od-
1 Ca .
\ Se Je pregrešil zoper ( .ltl nepošteno ravnal z ali pa zakrivil morejo huj|ega — ?"
t/^Hor! Zadeve izseljen-! nič ne brigajo.'" , iv } storili, senor, če bi re-Podanik ubil Nemca?" Hj' ^čsto nič. Moji poda-. W a3ej0 toliko posla, da se i ij?erice ne utegnem briga-1 ^'^jenci, z njihovimi za-l W Razmerami in rečmi se 1 L, Tega ne morete zah-) £ nas.
' želite> senor?" 1 ^ odgovori so bili ta* ^ J je vsako nadaljno CJe Odveč."
«va gotova, brž ko pla-f so vredni moji odgo-

"Da, plačate —!" je očarujoče zapela senora. In papiga je vabljivo žgolela in cvrčala.
"Koliko da so vredni vaši odgovori, to vam koj čisto točno ocenim), senor! Odgovorili ste na vsako moje vprašanje z ne, zato nimajo vaši odgovori za mene nobene vrednosti." Odstopil je za korak. "Kaj — ? Kako — ? Mar mislite reči, da nič ne plačate?" "Vsekakor."
Še en korak je odstopil, me jezno pogledal in grozil: "Prisilil vas bom, senor!" "Ne! Tudi jaz sem Nemec. In z inozemcem se ne pečate, ste dejali. Nimam drugega denarja ko inozemski denar in ker vas po vaših lastnih besedah ne morem siliti, da bi se brigali za inozemske zadeve, razmere in reči, in ker je moj denar vsekakor inozemska zadeva in reč, se ne smem pregrešiti zoper vašo tu-zemsko samozavest in vam ne morem ponuditi inozemskega denarja."
Senora je vrgla cigareto po tleh in si brusila bele zobčke na rdečih ustnicah. Papiga je za-plahutala in kljuvala po meni. Senor pa je odstopil še za korak in povedal grozeče, kot bi grmela daljna nevihta:
"Torej samo inozemski denar imate?"
"Da. Edini tuzemski izdelek, ki vam ga lahko«.poklonim, sta tile dve cigareti, ki vam ju hvaležno vračam."
Vrgel sem cigarete v škatlo pod sedežem papige. Papiga je kavsnila po moji roki.
"Nič nočete plačati, čisto nič?" "Ne."
Vzel sem puški in naglo odšel.
"Skopuh — slepar —!" je grmel za menoj neskončno dolgi in mršavi alcaide z glasom, kot da govori iz trebuha.
"Inozemec —! Nemanič —! Potepuh —I" je vreščala nežna dama.
"Eres ratero — tatero — rate-ro — ratero — ratero — ratero —!" je hreščala papiga. In še ko sem hitel čez dvorišče, je donelo v zboru za menoj njihovo zabavljanje.
Pri vhodu je stal policist. Pomolil mi je dlan. "Napitnino, senor!" "čemu —?" sem se čudil. "Povedal sem vam, kje je pisarna alcaida. Moja plača je siromašna, ženo moram rediti in štiri otroke."
"Kaj morem za to —! Ne morem pomagati —!"
Tako sem ga zavrnil z njegovimi lastnimi besedami, odvezal konja, zajahal in odjezdil v mesto. Da sem bil boljše volje bi mu bil gotovo dal napitnino.
Zaman sem iskal pomoči pri oblasti. Razmere v Mehiki so dandanes najbrž že drugačne, pa tistikrat vsaj se je bilo najbolje držati načela "Pomagaj si sam!"
In sklenil sem, da bom sam vse opravil.
Poiskal sem si gostilno na drugem koncu mesta, da bi me kje ne iztaknili alcaidovi vohuni, se najedel in napil in dal poskrbe ti tudi za konja. In nato sem še iskat trgovino z obleko.
Ni bila daleč in našel sem, kar sem iskal, dobro trpežno mehi kansko obleko, ki je bila kakor nalašč narejena za mene, pa je bila grešno draga in mi je sko raj da izpraznila žep. In ker sem bil namenjen v divjino in mec Indijance, sem se moral oskrbe ti tudi s strelivom. In ko sem si ga nakupil zadostno zalogo, so bili žepi tako prazni, da vkljub vsemu stiskanju in otepanju ni ti drobiž ni več važvenketal.
Pa nisem si belil glave. V div jini denarja ne potrebuješ, ker ničesar ne dobiš za denar. De nar je v divjini celo nevaren.
Kako smo šli na medveda
Piše Mr. Anton Grdina
Večkrat sem že slišal stare ljudi, ko so rekli: "Kdor mlad ne znori, pa začne noreti ko je star." Nekaj takega bi veljalo tudi meni, ker sem šel na medveda, ko prej še nikdar ni-s e m bil na kakšnem lovu. Zgodba pa se začne tako-le: John Wolf, moj sosed na 1049 E. 62 St. me je nagovoril, da bi šel z njim na lov na medvede.
Vedel sem, da je Mr. Wolf dober lovec. Lansko leto je pripeljal n,a avtu iz Miohigana kar štiri srnjake, vedel pa nisem, da je lovec tudi na medvede. Toda, ko mi je povedal, da je prikrajšal življenje že štirim medvedom in vem, da me ni nalagal, sem takoj začel misliti kako imenitno bi bilo, če bi šel z Mr. Wolfom in mojim fotografskim aparatom — ne s puško — na jago, da bi takrat slikal, ko bo puška za-grmela in ko se bo po tleh za-kotalil črni kosmatinec.
Ko sem vse to premišljeval, me je pa tudi obšel strah in sem si mislil, kaj pa če Mr. Wolf ne bi dobro pogodil kosmatinca. Kaj bi bilo, če bi bil mogoče medved samo malo zadet v brado in bi se potuhnil, da bi tako zvabil lovca k sebi in ga "prijateljsko" objel s svojimi tacami. Potem bi pa lahko še mojo "kamero" mogoče dobil v zobe. Ta moj strah em razodel tudi mojemu sosedu, ki me je pa kaj hitro potolažil in povedal: "Pa tako naredimo, da boš ti lepo ostal v farmarski hiši na gorkem in mi bomo šli pa nad medvede. Kakor hitro ga bomo podrli, pa bomo prišli po tebe, da ga doš prišel slikat, ker bo gotovo še brcal in se valjal po tleh, da ga boš lahko slikal."
Ta ponudba se mi je pa bolj dopadla in sem jo tudi takoj sprejel ter jim obljubil, da se odpeljem z njimi, posebno še zato, ker mi je povedal, da gre z njim tudi soproga in sin. Tedaj pa sem si mislil ,če gre ženska na jago na medvede, pa bi jaz ne šel. Takoj grem, če treba, sem rekel.
Odpeljali som se v soboto večer ob enajstih. Poleg Mr. John Wolfa in soproge ter sina je pri-sedel tudi Mr. Anton Podpadec iz E. 40 ceste, ki je tudi izvrstni ovec. Snežilo je in cesta je bila pokrita z ledom, da so se ljudje preko St. Clairja kar drsali. Sneg nas je spremljal vso pot. Mr. Wolf se je izkazal prav izvrstnega šoferja, ker je prav imenitno vozil v tako slabem vremenu. Do Conneaut smo vozili po cesti 20 in od tam naprej pa po cesti 6. Vsa pot je bila dolga 185 milj do dobro poznane farme, kjer se vsako leto zbirajo naši lovci. Na tej farmi gospodari £e priletna vdova Mrs. Vincencija Mišič, ki je doma iz Vipave, vdova je že 13 let in na farmah pa je že 19 let.
Ta farma je zelo obsežna, ker meri 230 akrov visoko gori nad mestom Kane in je za lov jako primerna. Kakor so nam povedali, da tam vsako leto napravi jo nekako razstavo nastreljenih rogačev in druge divjačine.
Nekako krog sedme v nedeljo zjutraj smo srečno "prifurali" do tega zgodovinskega mesta kamor imajo medvedi navado ho diti v vasovanje. Tako nam je povedala Mrs. Mišič, ker je to vse sama doživela. Reči moram da sem bil končno zelo zadovo ljen, da sem se udeležil tega iz leta na medvedjo jago, čeprav nisem videl medveda nikjer drugje kot na sliki ob cesti, ko je držal v tacah škatljo kave za reklamo. Veliko nam je poveda la prjiazna Mišičeva mama.
Na obisku na tej farmi sem imel zopet priliko spomniti se na staro domovino in naše žene pionirke, katere so zaupale delu svojih rok in vselej tudi uspele. Pogled na Mrs. Mišič me je takoj spomnil na obraz in živahnost moje matere. Tiha in de-
lavna, modra in previdna, po-strežljiva in skromna, pri tem pa gospodinja, da je ne prekosi nihče.
Edina pomoč pri hiši je tudi priden mož Mr. John Mramor (najemnik), ki je doma tam od Cerknice p. d. Brinarjev. On mi je razkazal vse imetje in razlagal : tu je 26 krav, 2 muli, polni hlevi prašičev. V treh pregra-ja,h so bili mladiči in v drugi pa zopet že odrasli in debeli.
Zjutraj, ko se je delal dan sem videl kako je Mrs. Mišič napajala živino pri izvirnem studencu, ki nikdar ne usahne. Tako napaja dvakrat na dan. Vse to sem mesto medveda posnel tudi na film, da bom lahko pokazal, da je res tako. Ko je napojila vso živino, se je pa spravila na dvorišče, kjer je stal velik kotel hrane za prašiče, katero je razdelila po posodah in jo raznesla prašičem. Vse to delo pa je opravljala zelo dobrovoljno in veselo, čeprav je pihala burja in kadil sneg krog glave, katero je imela ovito z domačo ruto, ki jo je gotovo prinesla iz Vipave. (Dalje prihodnjič)
VABILO NA
MALI OGLASI
PRIJAZNO VABILO V sobto 30. novembra bo formalna otvoritev gostilne THREE CORNER CAFE
1144 E. 71st St. vogal Bliss Ave. in 71. cesta.
Servirali bomo okusnoj kokošjo večerjo. Postregli z 6% pivom, vinom in žganjem, grala bo dobro poznana godba Frank Spehek.
Se toplo priporočava prija-eljem in znancem za obilen obisk.
JOHN LEUSTIK in
JOHN ANDOLšEK slovenska gostilna.
Stanovanje se odda
obstoječe iz 5 čednih sob, kopalnica, furnez, na 6811 Edna Ave.	(281)
SPECIALS
Friday — Saturday Fresh, Large Selected
Eggs, doz........22|/2C
Campbell's Pork and Beans, 3 Tall Cans . .20c Pure Cane Sugar,
10 lbs.............47c
Quaker Farina,
2	Boxes...........15c
Best Quality Spaghetti
or Macaroni, 4 lbs.. .25c Campbell's Soups,
3	Cans............25c
U. S. No. 1 Potatoes,
10 lbs.............15c
Morton Salt, 2 Boxes .15c Golden Ripe Bananas, lb	5c
SPECH FOOD STORE
HOPE. 63rd St.
POSEBNOSTI DANES IN JUTRI Pork roast (shoulder), ft. 10c Sveže noge in kosti, ft. 5c
Sveže šunke, ft.........17c
Veal breast (za filo.).. 14c
Sveži vampi, 2 funta____15c
Riževe in krvave klobase, 6 .............. 25c
Domače suhe klobase in
želodci, ft............25c
Dobre vinarice, ft......17c
Križman Cash Market 6030 St. Clair Ave. 1132 E. 71 St.
Dobro vino!
Pri Steve Lučiču na 8104 St. Clair Ave. dobite belo in rdeče vino, pol pinta 10 centov. Dajemo ga na kvorte in galone. Se priporočamo!
Steve in Mary Lucic 8104 St. Clair Ave. ---;. -,.-...-(fri x)
PLESNO VESELICO
katero priredi ,
DRUŠTVO LOŠKA DOLINA
V	SOBOTO 30. NOVEMBRA. 1940
V	SLOV. NARDONEM DOMU NA ST. CLAIR AVE.
Vabi se vse članstvo, da se udeleži polnoštevilno, da se zadovoljno poslovimo od zabavnih večerov te sezone. Vabi se tudi cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas poseti v obilnem številu. Igrala bo godba Johnny Pecon orkester. Vabi
ODBOR
ŽIVI PURAN ZASTONJ! KJE?
na
PLESU IN ZABAVI
SLOVENSKE MOŠKE ZVEZE ŠTEV. 8 v soboto 30. novembra, 1940
V SLOV. DRUŠT. DOMU NA 20713 RECHER AVE. Svira Vadnalov orkester.
Izvrstna okrepčila vsake vrste. Pričetek ob 8. uri zvečer Vstopnina 35 centov
KUPUJTE PRI GUBANCU!
Kakor vsako leto imamo tudi lajos veliko izbero vsakovrstnega mednega blaga. Letos, ob 25-letnici naše trgovine, imamo pa še posebno bogato zalogo. Cene so nizke, blago solidno.
Mesto koledarjev bomo dajali odjemalcem nekaj posebno lepega in koristne'ga,
ANTON GUBANC 16725 Waterloo Road
JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIH^
£
= Direktorij Slovenskega Delavskega Doma, 15335 Water- 2
= loo Rd., Cleveland, Ohio, NAZNANJA vsem delničar• 5
2
jem in društvom-delničar jem SDD, da se vrši
Posebnosti za ta teden
funt
Svinjske ledice ......................12c
Kuhane vampe .......................10c
?ork chops .............:..............17c
Čista domača mast .............lic
Telečja pljuča ........................ 6c
Sliced bacon ..........................23c
Sveže mesene klobase............25c
)cmače suhe klobase ............30c
Domače kislo zelje ................ 6c
izvrstne jetrne in krvave klobase, vsaka po................ 6c
Posebno velika zaloga mlade prasetine. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
I redna letna delničarska seja SDD S
- t 2 dne 23. januarja, 1941
rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi
Zelo lepa prilika!
Naprodaj je hiša, v kateri je jeer garden in night club. Revna družina na farmi bi rada zastonj peč za kuhat in gret. Za podrobnosti se oglasite pri Steve Lucic 8104 St. Clair Ave.
(Nov. 29, Dec. 6)
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Intf 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 31X3
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIK AVE. ilEnderson 2978
FURNEZOV čiščenje!
Izčistimo furnez za $4, rese-tamo za $12; novi deli. Vse delo garantirano.
Mason Furnace Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487
(282)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsr.kem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo ^ tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo R(l„ Cleveland. O. M CXXXXZZXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ
Vabimo
cenjeno občinstvo na veselo zabavo v petek in soboto. Sviral bo Albin Samsatov orkester. Na svidenje!
Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55th St.
Stanovanje se odda
obstoječe iz 3 sob, prsna kopel. Vprašajte na 1003 E. 66. Place. ----—-- (282)
SLOVENSKO PODJETJI^,
BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 080» 22290 ST. CLAIR AVE.
Ignac Slapnik, st.
CVETLICAH
610* ST. CLAIK AVE.
HRnrWww )12fl
Vsi ste vabljeni / |
Mr. in Mrs. Frank Hribar vabita prijatelje in znance na jgjj
FORMALNO OTVORITEV GOSTILNE 1
15232 Waterloo^ Rd.
V SOBOTO 30. NOVEMBRA, 1940
Kokošja večerja, dobra pijača in izvrstna godba. Se priporočamo!
m
5
■BX

PREMIUM POCAHONTAS WHITE OAK..........
ZELE COAL CO.
Philip Zele, lastnik
$9.50 9.75
18320 Lanken ve
IVanhoe 2525
TRACY TAVERN 434 E. 200 St.
Privatna dvorana za društvene shode ali showers in razne druge prireditve.
KEnmore 5070. VINCENT CAPELLO, Mgr.
Obleka sčiščena in zlikana Izvršimo vsa potrebna
popravila Pridemo iskat in pripeljemo na dom
85'
Obleka sčiščena v pralnici in zlikana (Laundry Cleaning)
39'
FRANK POJE IN SIN
631 East 185th St.	KEnmore 4720
00020102010002010102010000020001010002020201020000020001000000
!! !" "  !"  "!" "! !"  "!"   " "
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
la postala njegova zaročenka. On pa je zvesto vztrajal ob njej, kljub vsemu ponižanju in zavračanju; videla je bila, da bi je ne hotel zgubiti za vse zlato na zemlji —.
Nehote je pomislila na Haf-torja z Godoya. Ta je zmerom silil za njo s čenčami in sladkimi besedami, kadar sta se srečala, pa ji tega nikoli ni bilo mar. Bila je pač samo njegova navada, da je na ta način zbijal svoje šale. Tudi zdaj si ne more drugače misliti; nekoč ji je bil živahni, lepi mož prav pogodu — no, še zdaj ji je všeč. Ampak da bi kdo mogel kaj takega smatrati le za šalo — ne, to ji ni šlo v glavo.
Na Haftorja Grauta je bila spet naletela v Nidarosu pri kraljevih svečanostih, in tudi tukaj se je vedno sukal v njeni bližini, kakor je bila njegova navada. Nekega večera se
mu je posrečilo, da jo je zvabil s seboj v neko podstrešno sobo, in legla sta na posteljo, ki je tamkaj stala. Doma v dolini bi ji kaj takega nikoli ne prišlo na misel — tam pri gostijah ni bilo navade, da bi se moški in ženske kam izgubljali po dva in dva. Tukaj pa so vsi tako delali, bilo je videti, da se to nikomur ne zdi nespodobno — je že moral biti kakšen inozemski viteški običaj. Ko sta stopila v sobo, je na drugi postelji ležala gospa Elin, soproga gospoda Erlinga, z nekim švedskim vitezom ; govorila sta, kakor je bilo slišati, da kralja trga po ušesih —. Šved je bil videti Ves vesel, ko je gospa Elin hotela vstati in se vrniti v dvorano.
(Dalje prihodnjič.)
A. DJVJI KLIC! MANDEL'S SHOE STORE
vas vabi na
priložostno RAZPRODAJO
Sigrid Undset:
KRISTINA — LAVRANSOVA HČI
II—ŽENA
FINIH ČEVLJEV IN RUBERJEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE
Razprodaja bo samo dva dni, v petek in sol
DEŠKI VISOKI ČEVLJI
trpežni zlasti v slabem vremenu. Mere 1 do 6. Razprodajna cena—
$199
OTROŠKI GULAŠI
z blagom podloženi, ali rujavi. Vseh mer. Razprodajna cena—
Mandel's Shoe Store
6107 St. Clair Ave. prej Frank Suhadolnik
MI DAMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAM^
THE MAY CO :
DARILA ZA MOŽE
"TIE CLASSIC"
• Trd:io smo prepriča-dr ni. da le največ.la vrednota v ItOYAL vacuum čistilcih. Novi modeli ima.io mnogo izbcl.jšav in so jako močni. Navadna cena je S44.95.
Rečni čistilec, krasni modeli, ki lih žene motor, z vrtečo Sčetko. jako močni. reg. cena $16.95. Cena za oboje skupaj je $81.30. Razprodajna cena za oboje je..........39-95
in vaš stari čistilec
Royal Floor 01Mnar
Regular prič« stt.93
Lahka mesečna odplačila
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 E. 185th St.
Tisoče finih kravat za može, tkane iz fine importirane svile
Vredne 1.50, $2, 2.50 do 3.50
li*^
Krasota in lepota teh ovratnic je značilna v naši ve'1*^ "Tie Classic." Tukaj so te slavne importirane Maccl®8,^). Spitalfields, Moires, Imported Jacquard Crepes (Silk'^f^ Satin Figures, Stripes, Silk Twills, Rep Stripes, Mog^j \v Warp Prints... in mnogo drugih ovratnic; priljubi Jc delki v barvah in vzorcih... 1.50, $2, 2.50 do 3.50 °v v "Tie Classic" za samo 1.00.
The May Company ... Street Floor, Ontario
AlUf
h 'O SA"
A Get EUROPE DIRECT! * jm m with this New 1941
fcmerson
"VARSITY" PAJAMAS
Moderne, preproste barve, proge	Ji I
in v vseh vzorcih	L
vredne od 3.95 do 5.00	ft
Izredna prodaja izvrstnih "Varsity" pajamas z veP1 c0/j hranjenjem. Moderni modeli v satenu. "Notch col|ar ^f modeli v težkem rajonu. Pestre proge v vseh vzorcih tudi lepe preproste barve. Lepo darilo za mlade ali 8 moške. Razprodaja po 2.95.
The May Company ... Street Floor, Ontario
with "Miracle Tone"
MODEL 343 ;;;
Tune in the world with this beautiful radio ...
$19-95
• Tujezemske in ameriške poeta.ie. kot klici policije • Operira na AC ali DC sili • Ima močan 6V2" dinamični zvočnik • Vdelan "Super-Loop," nič žice zunaj • Velika vrednota. oglejte si jo!
HICKOK BELT SETS
Hickok pasovi iz volovske kože, iz črnega,	~ ilfl
rujavega ali sivega usnja s Hickok moderno	C,*
zaponko s črkami v "Ten-gallon" klobuku	y
pepeljnaku. Dve lepi darili za moškega, za ceno enega darila.	1
50c KOTENINA ZA RJUHE, 81" široka 39<* jard, 3 jarde $100
$1.15 HLAČE ZA MOŠKE zelo trpežne, mere 32 do 42 98^
LAHKA ODPLAČILA
MODEL 336
•	vdelan "Super-loop"
•	2 watov lučna moč • Vse ameriške postaje in polici-1o • Avtomatična kontrola • AC-DC cbrat
$9«
$1.65 in $1.25 SRAJCE ZA MOŠKE, lepe barve, mere 14 do 17 98^
$2.45 deloma volnene BLANKETE, 66x80 $1.69
The May Co. ... Street Floor, Onta/rio
$1.45 HLAČE ZA DEČKE kratke ali dolge 98^
35c ŽENSKI PREDPASNIKI, lepe barve in vzorci 19^
77 novi 1941 Emersons $9.95 do $199.95
Kupite sedaj in plačali boste leta 1941
Velika izbera lepih božičnih daril po znatno znižanih cenah
SVILENE IN VOLNENE NOGAVICE ,
"Wovenright" nogavice iz moderne, gorke C Mu svile in volne ... Stripes, plaids, in druge w
barve. Dolge in kratke mere. Par..................................... fi®5
2 P9f
Tudi božična darila lahko izberete pri nas sedaj.
ROŽANCE DEPARTMENT STORE
406 E. 156 Sti
ANTON DOLGAN HARDWARE
15617 Waterloo Rd.
The May Company ... Street Floor, Ontario
Kristina je bila tedaj tako slabotna, da niti ni mogla občutiti prave žalosti. Bila je tako brezkrvna in medla, da si ničesar ni gnala k srcu — in da se ji je čisto lepo zdelo ležati in živeti le napol. Strašni so bili tisti časi, ko so se ženske komaj drznile dotikati se je, jo negovati in skrbeti za njeno snago — toda v vročičnih blodnjah je vse to splahnelo. Zdaj ji je bolniška nega tako dobro dela. Krog njene postelje so viseli venci iz deh-tečih gorskih cvetlic, ki naj bi jo branili muh — poslali so jih bili ljudje s planin in kadar se je pripravljalo na dež, so cvetlice posebno sladko dišale. Nekega dne je Erlend pripeljal k njej otroke — Kristina je videla, kako jih je bila bolezjen zdelala in da Gaute ne prepozna več matere, pa celo to je ni bolelo. Zmerom je čutila samo Erlendovo bližino.
Ta je vsak dan hodil k maši, klečal pri Ormovem grobu in molil. Pokopališče je bilo sicer pri župni cerkvi na Vinjaru, vendar pa je bilo nekaj otročičev njihove rodbine pokopanih v cerkvi na Husabyju — dva Er-lendova brata in hčerka Muna-na Biskopssona. Kristina je če-sto pomilovala te malčke, ki so tako sami ležali pod kamenitimi ploščami. Zdaj je Orm Erlends-son dobil med temi otroki svoje zadnje počivališče.
V času, ko so vsi trepetali za Kristinino življenje, so priroma-le skozi srenjo trume beračev, ki so šli v Nidaros na Olafov praznik. Skoraj vsako leto so bili isti, ženske in možje. Romarji so bili nasproti revežem zmerom darežljivi, ker je veljalo, da njihova priprošnja posebno mnogo zaleže. In berači so se bili v teku let, odkar je bila Kristina na Husabyju, navadili prihajati na Skaun — vedeli so, da na tem dvoru dobe prenočišče, obilo jesti in pred odhodom še vbogaj-me. Služir.čad je zdaj hotela siromake opraviti, češ, da je gospodinja na bolniški postelji. Ko pa je Erlend, ki je bil zadnji dve poletji prebil na severu, zvedel, da njegova žena te berače vselej tako ljubeznivo sprejema, je ukazal, naj vse prenoče in jih prav tako pogoste, kakor je Kristina imela navado. Zjutraj pa je sam stopil mednje, pomagal polniti kupe in nositi na mizo, sam jim je delil miloščino in jih pohlevno prosil, naj molijo za ženo. Med berači jih je bilo mnogo, ki so se razjokali, ko so čuli, da blaga gospa leži bolna na smrt.
To ji je Sira Eiliv povedal, ko se ji je obrnilo na bolje. Šele proti božiču si je bila toliko opomogla, da je spet mogla prijeti za ključe.
Ko je bila Kristina zbolela, je Erlend nemudoma obvestil njene starše. Vendar sta bila Lavrans in Ragnfrid v tistem času na jugu dežele pri neki poroki na Skogu. Pozneje sta prišla na Husaby; Kristini je šlo tedaj že na bolje, toda bila je tako trudna, da ni mogla kdo ve kaj govoriti z njima. Najrajši bi bila imela samo Erlen-da ob svoji postelji.
Vsa slabotna in brezkrvna, lahno drgetajoča od mraza, se je privijala k njegovemu zdra- ' vemu telesu. Nekdanji ogenj ji ' je bil izginil iz krvi, tako izginil, da se ni mogla več spomniti, kakšna je bila tista ljubezen; toda s tem ognjem sta bi- . la izginila tudi nemir in gren-koba zadnjih let. Zdelo se ji je, . da je zdaj srečna, čeprav je , žalost za Ormom težko ležala n
na obeh in čeprav Erlend ni razumel, kako močno se boji za malega Gauteja, se je vendarle pri njem zdaj tako dobro počutila. Opazila je bila, kako se boji, da je ne bi izgubil.
Zato bi bilo težko in bridko, ako bi morala zdaj z njim govoriti — se dotakniti nečesa, kar bi moglo skaliti mir in veselje med njima.
Stala je v svetli poletni noči pred hišnimi vrati, ko so se ljudje vračali s plesa. Margret se je obešala očetu na roko. Bila je tako bogato oblečena in na-lišpana, da bi bilo bolj primerno za svatbo kakor za ples na trati, kjer so se shajali vsake vrste ljudje. Toda mačeha se je bila docela prenehala vtikati v vzgojo deklice. Naj Erlend počne s svojo hčerko, kar hoče.
Erlend in Margret sta bila žejna in Kristina jima je šla po pivo. Dekle je sedelo tam in 1 pravilo, da se zdaj z mačeho dobro razumeta, ker ji ta nič več ne poskuša dajati nauke. Erlend se je vsemu smejal, kar mu je hčerka pravila o plesu. Nazadnje pa je odšla Margret s svojo deklo na podstrešje k počitku.
Mož pa je še nadalje hodil sem ter tja po sobi — pretegoval se je in zdehal, pa vendar trdil, da ni zaspan. Zaril je prste v svoje dolge črne lase in rekel:
"Ko sva prišla iz kopalnice, nisem utegnil zbog tega plesa — mislim, da bi me ostrigla, Kristina — tak vendar ne morem hoditi v nedeljo okoli —"
Kristina je ugovarjala, da je vendar tema — toda Erlend sel je zasmejal in pokazal pod strop v dimnico; že se je svita-lo. Tedaj je spet prižgala luč, mu rekla, naj sede, in mu ogrnila ruto čez pleča. Medtem ko ga je strigla, se je venomer presedal, ker ga je rado ščegetalo, in se je vselej zasmepal, kadar so se škarje približale njegovemu vratu.
Ostrižene lase je skrbno pobrala in jih sežgala na ognjišču, pa tudi ruto je iztrepala nad plameni. Nato je počesala Erlendu lase gladko nazaj in je tu pa tam, kjer rob ni bil docela enakomeren, še malo odškrcnila.
Ko je tako stala za njim, jo je Erlend zgrabil za roke, si jih ovil okrog vratu in se ozrl vanjo s smehljajočim se, nazaj sklonjenim obrazom:
"Trudna si," je dejal potem, jo izpustil in z rahlim vzdihom
Naznanilo in zahvala
V soboto bo zadnji dan naše razprodaje za drugo obletnico naše nove trgovine. Najlepša in iskrena zahvala za čestitke in vaš obisk naših prostorov. Pridite še in izrabite to priliko ter nakupite si zimska opravila po znižanih cenah.
vstal.
Erlend je takoj po kresu odjadral v Bjorgvin. Bil je zelo nejevoljen, ker žena že spet ni mogla z njim na pot — ona pa se je trudno smehljala: saj bi tudi sicer ne mogla zapustiti Gauteja.
Tako je Kristina tudi to poletje sama presedela na Husabyju. Še dobro, da to leto ni pričakovala otroka pred sv. Matevžem (21. septembra); zanjo in za žene, ki naj bi ji stregle, bi bilo nerodno, če bi se to zgodilo ravno ob žetvi.
Kristina se je spraševala, če bo zmerom tako. Zdaj so bili časi drugačni kot v njeni mladosti. Očeta je bila slišala praviti o vojni z Danci, spominjala se je časa, ko je bil z doma na pohodu zoper vojvodo Eiri-ka. Iz te vojske je bil prinesel tiste velike brazgotine po telesu. Toda v domačih dolinah ni bilo ne duha ne sluha o vojni — tjakaj pač vojska nikdar več ne pride, tako so gotovo mislili vsi. Večidel je vladal mir in oče je živel doma, oskrboval svoja posestva, mislil in skrbel za vse.
Zdaj pa so bile kar venomer homatije — vsi vprek so govorili o razprtijah, oboroževanju in državni upravi. V Kristinini glavi se je vse to zlivalo v sliko morja in obale, ki ju je bila videla edinole ob priliki svoje poti sem gori na sever. Od 0-bale so prihajali in proti obali so odhajali duhovski in posvetni gospodje, ki so imeli glavo polno namer, načrtov, nasprotnih načrtov in preudarkov. Po svojem visokem (izvoru in po svojem bogastvu je tudi Erlend spadal nekako izven njihovega kroga.
Kristina si je o tem belila glavo in preudarjala — kaj naj bi bilo vzrok temu zadržanju njenega moža. Za kakšnega ga njegovi stanovski tovariši neki imajo?
Dokler je bil le mož, ki ga je ljubila, se nikdar ni brigala za take stvari. Res da je videla, kako je nagle jeze, nasilen in npreudaren in da ima poseben dar za to, da ukrene kaj nespametnega. Toda takrat je znala za vse najti opravičilo, se nikdar ni ukvarjala z vprašanjem, kaj bi njegova čud mogla nekoč obema prizadeti. Čim se bosta smela poročiti, se bo vse spremenilo — tako se je tolažila. Včasih se ji je posvetilo, da je bila začela misliti šele tisto uro, ko se je zavedela, da sta dala življenje otroku. Zakaj neki je Erlend, ki ga ljudje imenujejo lahkomišljenega in nespametnega, človek, ki mu nihče ne more zaupati —?
Ona sama pa mu je zaupala. Pomislila je na podstrešno sobo v Brynhildini hiši, spomnila se je, kako se je končno pretrgala vez med njim in ono drugo. Domislila se je njegovega vedenja v tistem času, ko je bi-
1.0»
!
11|B bi n j jjTsisii K. "hHW^HET^^I lflT!li