140 \rhivi xv 1992 Osebne vesti Ob šestdestletn-i Mariji Oblak - Carni Dne 20. decembra 1992 je praznovala šest-defetletrreo svojega življenja Marija Obl&k-Čirni, dircktrrica Arhiva Republike Slovenije, Rndila se je v Krmelju na Dolenjskem kot drugi otmk v delavski družini Antena Oblaka in Roze, rojene Pšenica. Utro*ka leta je preživela v Krmelju in Mokronogu, odraščala na Verau pi Vrhriki, življenjsko ustvaqaina pa v Ljubljan. Syoje znanje je pride bivala najprej v »ucilni t dani« v Mokrr-njgu; zaradi vojnih razmer je nrvjpre tam ob. skovala »partizansko* g'mnazijc, zatem pa gin*, nazijo v Novem mestu, po prešel m na Verd pa bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani, kjer je matu-nrala leta 1951. Po maturi je Študirala zgodovino na Filozof; ;ki fakulteti v Ljub:jar in je dipbrrirala 3. oktobra 1957. Že v ikvin Studi; skih obveznosti je obiskovala tedanji DriUvr arhiv LRS ob tem pa je spcTnavala mikavnosti arhivskega deia Zate m nLldjucje, da se ie po uspeino končanem študiju zaposlila v arhivskem oddelku Muzeja nanj dne osvoboditve, Leta ly5y se je z reorganizacijo Muzeja narodne osvoboditve arhivski oddelek odcepil iz muzeja in ie prešel v sestav Instituta za zgodovino delavskega giban|a, Marija Oblak-Čarni pa i; podíala arhivar v arhivskem oddelku omenjenega Inštituta, M^a 1960 je uspešno op avila arhivski strokovni izpit. Urejanje in strokovna obdelava arhivskega gradiva s področja narodnoosvobodilnega bc'a je zaradi svoje strukture zahtevah poseben pn^op, ki ga je j ubi'an tka uspjšno uveljavila, in prav ta uspešnost je pripomogla, da se je sor izmerne hitre vključila v krug najvidnejših slovenskih arhivskih strokovniakov. Junija 1973 je položila specialistični izpii kot arhmst svetovalec za arhivske gradivo, nastalo pc letu 1848 in za Ta divc arhivskih provenienc s področja narodno-o svobod i1 nega boja. Maja 19>4 je b'la prevedena v naziv višji arhmst, 11 decembra WS pa je pndob "a nai'rv arh -sk svetnik. Po upokcjiivi Jožeta M&čka, dolgoletnega ravnatelja Arhiva Slovenije, jo je leta 1974 na nie-govr mesto na predlog dJovnega kolektiva Ar hi va Slovenije Skupščina SR Slovenije imenovala za direktorico Arniva Sloven' To delovno mes- to ¡e Marija Oblak-Čarni zasedala od juhja 19^4 dalje, s presledkom 1984-ly8« in ga zaseda še danes. V Jetih 1984-1988 je bila republika svetovalka m namestnica direktorice Arhiva SR Slovenije F,me T 'mek. Delo Marij ; Oblak-Čarni moramo razdeliti na dre obdobji, m sicer na obdobje med letoma 1957 m 1974 in na rbdobje po letu 1974. Skozi obe obdobji pa je veiiko dela posvetila Arhivskemu društvu Slovenije, Zvezi društev arhivskih delavcev Jugoslavije in Skupnosti arhivov Slovenije. Z nastopom službe kot arhivar pripravnik v arhrskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve v L jubli ar . leta 1957 in kasneje v Arhivi i Inštituta z' zgodi .vino delavskega pihanja, je Marija Ob'ak-Čarni strokovno obdelovala arhivsko gradivu partizanskih prov.nienc, ga urejala, popisovala m izdelovala pripomočke ra uporabo. G ohranjenosti tega grndiva in njegovi ureditvi je na arhSfskih posvetovanjih z referati in kereferati seznani J a slovenske in jugoslovansko arhivsko javnost Z izborom dokumentov je sodelovala na arhivskih razstava1" Sodelovala je pri izdelavi kronologij dogodkov NOB m pri objavljanju dokumentov o ljuaski revoluciji v Sloveni , kjer ie bila sodelavec pri knjigah 14, kot ¿oavtor pri knjigah 5-7. V času 17-1etnega dela v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega g1 banj a je po-staia eden izmed boijšfh poznavalcev arhivskega gradiva za oodobje 1941-1945. Z nastopom službe v arhivskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve je postala Član Arhivskega društva Slovenije. Že leta 195y je bila kooptiraca v društveni odbor, leta 1968 pa e bila izvoljena za predsednico društva predredo-- ala mu je du leta 1976. V letih 1965-1959 je bila član uredniškega odbora ArtuvJta, časopisa Zveze društsv arhivskih d;li.vcev Jugoslavije, v letih 196M976 pa je hila kot predsednica Arhivskega društva Slovenije član udbon Zveze društev arhivskih delavcev Jugosla* je. V Arhivsk m društvu Slovenije je sodelovala sprva v društvenih akcijah ob arhivskih tednih, sodelovrla je na pisvetovan ti arhivskih d< lavcev Siovenije in na zveznih posvetevaniih, kjer je z ARHTVi XV 1992 Osebne vesti 141 referati in d^kusijam tudi prispevala k napredku arhivski stroke in arhivsko službe Sodelovala je pri pripravljanju priložnostnih razstav kot na pn mer ob kc ngresu Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije na Bledu leta 1961, s prisp'vk,, ob-javljen-mi v časopisu, pa je prisp vala k popularizaciji, in osvešcanju o pomenu arhivska službe v Sloveniji. V času njenega predsedovanja Arhivskemu diuiitvu Slovenije so b-la speljana skupij s Sekcije za narodno in občo zgo Jovino pr SAZL zelo odmevna po-vetovania c objavljanju virov za zgodovino Slovencev; rezultat teb posve tovanj je bila objava publikacije z raslovmm Pro-^ram edicij virov za slovenske zgodovine (Ljubljana, 1972) V času predsedivanja Marije Ob-lak-ČaTii je Arhivsko društvo Slovenije izdalo nasi dnie publikacije. Arhivi v Sloveniji (Ljubljana, 1970), Program edicij viro" za slovensko zgodovine (Ljubljana, 1972), serija učbenikov Ar hhska t dinika (Ljubljana, 1972), Arhivistiki- (Lju-bl;ani , 1973), Zgodovina arhivistike ui arhivske službe (Ljubljana, 1976). Leta 1974 je društvo zastavilo izdajo serije Virov, za katero je prof. dr. Janko Pleterski priprnvil Poročilo avstrijske vladne komisije o političnem preganjanju Slovencev v letih 1914-1917 (Ljubljana, 1980 in ly82). Arh.vsko druitvo je ob 50 letnici neizpolnjenega Arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo junija 1973 Dripravilo posvet n objavilo Odprto pismo o tem vprašanju. Odprto pismo je bilo natisnjeno v štirih svetjvnih jezikih in bilo pcslanc na razne naslove doma in v tujini, med drugim tudi veleposlaniku Republike Avstrije v Jugoslaviji, generalremu sekietariu Or ganizacije združenih narodov, Mednarodnemu arhivskemu sveiu v Parizu, Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve Jugoslav je, mr jgim Časopisnim uredništvom ter posameznikom Odprto pism" je bilo objavljeno v več caropisih in je bilo deležno velike pozornosti Ta akcija Arhivskega društva Slovenije je tudi pripomogla, da je Republika Av«tnja leta 1975 sporočila, da je pripravljena obnoviti leta I960 prekini en? arhivskega pogajanja, na isnovi kat irih je bila vrnjena Slo/eniji in Jugoslaviji v desetih predajah precejšnja količina dragocenega arhivskega gn.di-va žal pa so pogajanj zaradi sedanjih polit čilih razn:;r ponovnu zastala. Mania Oblak-i^ami :ma tudi pomemben delež za izhajanje slovenskega arhivskega strokovnega časopisa Arhivi. Ideja za izdajanje tega časopLa je bila prisotna že v času njenega predsedovanja. Na posvetovanju arhivskih delavcev v Slovenj Gradcu leta 1974 jr bil sprejet sklep, da bc društvo začelo i^daj^ti svoje glasilo, pripravilo je zasnovo časopisa in imenovalo uredniški odbor, v katerem je b:Ja Marija Obiak-Čarm odgovirna urednica Prva številka Arhivov ie bila posvečena objavi ref :ratov s posvet >vanj a v Slovenj Gradcu; zaradi nenavadnih zapetljajev je izšla Šele leta 1978. Na posv tovanju v Slovenj Gndcu je bil spiejet tudi sklep, da se pc sveti pozornost sistematičnemu izobraževanju arhivskih delavcev na srednji, višji in visoki stopnji. Razgovori za pouk arhivistike na višji in visoki stopnji so potekali na oddelku za zgodjvino Filozofske fakultete v Ljubljani, arhivisti pa sc pr, idložili Študijski program; študij arhivistike na Filozofski fakulteti pa se je začel leta 1978. V čas jubMantkinega preds jdovanja Arhivskemu društvu Slovenije spada tudi začetek praznovanja Dneva arhivov v - Sloveniji. Za Dan arhivov je bil proglašen 20. oktober, Za Dan arhivov so arhivi v Sloveniji pupraviii posebne raz stave in 'Iruge prred:tve, Sirš. iavnosti odprli vmta svojih skladišč, ob-skovalrem pa predstavil5 svojo dejavnost. Prihod Marije Oblak-Čami za direktorico Arhiva SR Slovenije leta 1974 pomeni pomembno prelomnico za Arh.v SR Slovenije kot tudi za nje;.o nadaljnje delo. Ko je prišla v Arhiv SR Slov :nje je bila brez tzku?enj za vodenje tako pomembne kolturno-upravne republiške institucije Arhiv SR Slovenije je bil takrat v stagnaciji, izgradnja in sanacija arhivskih presto-rov in skladišč je bila ustavljena, arhiv že več let ni pribobil nobenega novega strokovnega de lavca. Novo arhivsko skladišče ob Rožni ulici je bilo gradbeno dograjeno, ni pa bilo opremljeno, da bi se vanj namestilo arhivsko gradivOj k: je Dilo zloženo na k ip h. Po prihoau v arbiv je v sodelovanju s strokovnimi delavci pripravila dolgoročni načrt o sanaciji Arhiva SR Slovenije za obdobje 1975-1984. s katerim naj bi se dosegle do neke meje normalno delovanje Arhiva SR Slovenije. Z veliko vnemo, s svojim zanimanjem in ugled im in ob pomoči celotnega, sicer maloštevilnega delovn ga kolektiva, je uspela, da se je prograir sanacije Arhiva 3R Slovenije m dalj r,val pc dolgoročnem načrtu Republiška skupščina je leta 19^7 sprejela sklep o sanaciji arhivskih zgradb, to je Viiantove hiše in Gruberjeve palače, v katerih so bila načrtovana arhivsko skladišče, upravni prostori arhiva ter restavratorsko-konrervatorski laboratorij Tri leta po dograditvi nove skladiščne zgradbe ob RoŽr: ul:ci je bila nadzidana jje četrta etaža arhivskih skladišč, s tem se je pridobilo prostor za okoli 1 500 tekočih metrov arhivskega gradiva S sanacijo arhivskih skladišč je arbiv prdobil sodobno tehnično onremo za arhiviko gradivo, arhivska skladišča pa k'imatske naprave. V 'asu sanacije Arhiva SR Slovenije je arhiv pridobil Še skla-dfične orostore v obnovljenem gradu Lisičje pn Škofljici (leta 1984), obnovljeno je bilo tudi dislocirano arhivsko skladišča ra Cankarjevi ulici v Ljubljani; žd pa zars di stabilizaci skih iazm:r 142 Osebne vesti "\RHTVI XV 1992 celotna sanacija Ari iva SR S loven -e z načrte vano :novogradnjo ni Ma izpeljana po predvde nem načrtu. Z izvedeno sanacijo je arhiv prida bil za več kot 15.000 tekočih metrov arhivski1-skladišc s sodobn-mi kovinskim policami. Arhiv SR Slovenije se je s sanai:ijo postopno približeval ravni in funkc delovanji arhiv w v Srednji Evropi. Pomembno pozornost je Mac a Oblak-Čarni posvetila povezovanju Krniva SR S leve r'je z drugimi kulturnimi. prosvetn mi m znanstvenimi zavedi v Sloveniji kot trdi arhivi v drugih jugoslovanskih republikah in pokra, lah. Omogočala je oglede številnih arhivov po Jugoslaviji, kier so se strokovni delavci seznanjali z arhivska prakso in strokovnim delom v po.-iamcnih obiskanih arhivih. Strokovnim delavcem jc omogočala ude ležbe na arbiv =kiii poi vetovanjih m Kongresih, ki so jih organizirali Zveza društev arhiv:,Kih de lavcev Jugoslavije in pos^mezra republiška dru štva, na katerih so tuai s'ovensk] strokovnjaki aktivna sodelovali pri reševanju obravnavane ar-hrrkt, problema! ike Jubilar.tka si je veliko prizadevala za povečanje kuhurnc-prosvetnega sodelovanja slovenskih arhivskih strokovnjakov z arhivi v inozemstvu, v katerega niso bili vključeni le arhivski delavci Arhiva SR Sloveniie, temveč tndi delavci iz ostalih slcvenbh arhivov Arhivski delavci Slovenije so se s tem [poznavali s strokovnim delom pomembnejših evrop:,kih arhive v. VJiko sKrb je Manja Oblak-Čarn« posvetila mladhi arhivskim kadrom in njihovemu strokovnemu delu. Bila je med Dobudnud za strokovno usposabljanje arhivskih delavcev v arh vih n arhivskih delavcev v rugksiraturah ustvarjalcev arhivskega gradiva. V Arhivu SR Slovence so se organizirali arhivski tečaji za arhivi?tc oripravni-kr, posamezn im pripravnikom se je omogočalo krajšo prakso s katero so se seznanili z arhivskim gradivom in strokovnim delom v arbhu, Arhivski strokovn: delavci Arhiva SR Slovenije so za arhivske delavce v reg&traturah ustvarjalcev arhivskega gr„diva pripravili posebne tečaje, namenjene njihovemu usposabljanju za deiO z dokumentarnim in arhivskim giadrom. Po prihodu Marije Oblak-Čarm v Arhiv SR SIcvenije se je okrepila tudi kulturno-prosvetna dejavnost. Ob njenem prihodu je .Arhiv SR Slovenije za 30 letnico svojega delovanja pripravljal arhivsko tematsko razstavo Nacionalni in socialni programi pri Slovencih od leta 184° dalje. Taki i se je vključila "v pripravljanje razstave, Razi tava je bila najprej postavliena v Ajdovščini, nato pa še v drugih krajih pc Sloven.ji, V naslednjih letih sta bili pripravljeni še dve i jdme,vni tematska razstavi, k. sta bili postavljeni v jte^ilnih krajih po Sloveniji. Vse tri tematike razstave je Ari iv SR Slovenije postavil tudi v razstavnih pi*o štorih Sroske narodne biblioteke v Brogr^du, razstavo Nacionalni programi pa tudi v Prištini. V času jubilantkini;ga vedenja so ^ile v AiKvu SR. Slovenije postavljene še štiri temaiske in tri obca-.ne razstave. Za vse razstave so bili pripravljeni katalogi razstavljenih dokumentov. S posredovanjem Marije Oblak-Čami so bile ljubljanski javnosti na ogled nekateie uspešne arhivske razstave Arhiva Jugoslavije in Srbske narodne biblioteke z Beograda in razstava Pokrajinskega arhiva iz Prištine, ki so imele ugoden odmev v slovenski politični in kulturni javnosti. Po prihodi1 Marije Oblak-Čami v Arhiv SR Sfovenij;: ir po sanaciji arhivskih skladišč je nas 'alo vprašanje prevzemanja in urejanja filmskega arhivskega gradiva. Jubilantka se je sooeala z žgočim vprašanjem dediščine filmskega gradiva po Triglav filmu, kaineje pa še Viha filmu, ki ni izpolnjeval obvjznosti za izročanje filmskega ai hivskega gradiva Arhivu SR Slovenije. Številni razgovori med Arhivom SR Slovenije in predstavnik Viba filma niso uspexno rešili vprašanja izročanja filnskega gradiva; to vprašanje je bilo rešeno šele s posredovanjem Republiškega komiteja za kulturo in Kulturne skupnosti S'o ve rije. ki sta finančno omogočila kopiranje filmov za aihivirnnie v Arhivu SR Slovenije Jubilantka je nrdalj.: posvetila vetiko skrb zbiranju m hranjenju arhivskega gra liva pomemonejših občan jv, slovenskih kidl^mih, javnih političnih dejavcev. Z akcij amJ ob slovenskem kulturnem pr?¿niku 8. februarju je Arhiv SR Sloven je na njeno po%u do pripravil in razposlal najvidnejšim slovenskem političnim, kuitum;m in javnim dehvcem posebno vab''o. s katerim jih je opozoril na pomen obra-njana ni ihovega osebnega arhiva in jih prosil, naj izročijo svoj osebni arhiv Arhivu SR Slovenije. Odziv na poslano vabilo je bil zelo ugoden, tako da je Arhiv SR Slovenije v zaanjem desetletju postal bofatejši za številne osebne arhivsko fonde najpomembnejših slovenskih kulturnih m jvmh delavcev polpretekle dobe. V sestav Arhiva Republike Slovenije je leta 1989 prišel še ZgcJovinsKi arhi" CK ZKS, leta 1992 pa še arhiv Inštituta za novejšo zgodovino. Pr irave za zved!"0 prikiiucitve obeh arhivov z vsem arhiv-sk m gre divo m m njihovimi kadri je vodila Ma-nja ONak-Čnmi, Pomembno delo e jub'Iantka opravila pri založniški dejavnosti v arhivu. Pod njjnim vod stvom in uredništvom je arhiv začel izdajati serijo Virov za slovensko zgodovioo v okviru kai.eie so bili objavljeni Dezelr.ozbo~ski spis: kranjskih stnnov. knjiga I (1980), knjiga II (1986) ter nadaljeval s serüo katalogov k arhivskim i azsla^am in serijo mveniarjiv pomembnejših arhivskih fondov m zbirk. S sve jimi publikacijami je Arhiv SR Slovenije začel arhiv: xv 1992 Osebne vtsti 14? izmenjavo publikacij z drugimi arhivi v Jugoslaviji ¿n inozemstvu ter drugimi kulturnimi zavodi. Po obovitvi arhivkih pogajanj z Avstrijo za vračanje arbS^kega gradiva po arhnskem sporazumu iz leta 192^ *'i protokolu iz le*a 1953 je bila Manj a Oblak-farni kot dircktirica Arh^a SR Slovenije nepogrešljiv član slovenske in iugo-slovanske delegacije za izvedbo tega sporazuma. S poglobljenim delom v obsežni in kumplieirani problematiki arhivskega sporazuma m obsegih jugoslovanskih zahtev jt v razpravah ekspertnih skuuin in na sejah mešane kormsije pripomogla k prenekaterim rešitvam, ki so bile sprejete po dolgotrajnih pogajanjih, Kot direktorica Arhiva SR Slovenije je jubi-lantka tudi članica slovenske delegacije za vračanje arhivskega gradiva iz Italije po Osimskih sporazumih S pomočjo arhivskih strokovn akov Arhiva SR Slovenije in pokrajinskih arhivov v Kopru in Novi Gorici je pripravljala p^dla^e za pogajanja. Po tazpadu Jugoslavije je Manj a Oblak-Carm po tala Članica slovenske delegacije za rešitev vprašanja nashdstva kulturne dediščine po razpadli Jugoslaviji. Vodi podskupino za arhive in sodeluje na iazg,ivorih v Biuxelesu v okviru Mirovne konference o Jugoslaviji. Veliko odgovornih nalog je jubilantka opravila v okviru Skupne sti arhivov Slovenije, Kot direktorica Arhiva SR Slovenije, kier je bil sedež skupnosti, je skrbe'a za izvajanje njenega programa Njena naloga nt bila omejena le na .Arhiv SR Slovenije, jaj so bile skupnosti naložene usklaj"valne naloge arhivske službe v republiki. Posvetila se je reševanju problematiko pokrajinskih arhivov v Kopru in Novi Gorici, ki sta v tem času delovala v najtežjih razmerah brez ustrezmh sk!adišcnih in delovnih prostorov Z velikimi napori skupnosti arhivov Slovenije in po posredovanju pos-mezn;h delavcev Arhiva SR Slovenije je v K spru in Nov5 Gorici ie prišlo do sprejemljivih rešitev in sanacije v obeh pokrajin skih arhivih Skupnost arhivov Slovenije je pod njenim vodstvom opravila pomembno delo pr izobraževanju strokovnih kadrov v arhivih, obno vile se je vprašanje financiram a zgodovinskih in pokrajinskih arhivov, poenotilo se je strokovno delo v arhivih, urejalo se je mednarodno ioiUur-no-prosvtno izmenjavo in evlentiranje arhivskega gradiva v inozemskih arhivih, ki zad;va Slovenijo in Slovence, Izbcljšalo se je sodelovanje med slovenskimi arhiv« Zelo pomembno delo je opravila skjpnost p i pripravljanju Zako na o naravni in kulturn' d;¿'¿činI ter pri izdelavi podzakonskih aktov. Podlage za zakonskr določbe in za podzakonske aKte so pripravili slovenski arhivski strokovnjaki, o njih je potem razpravljala skupnost, 16 jih je nato posrediivala Republiškemu komiteju za kulturo v nadaljnji postop:k. V okviru skupnosti so bili tudi pripravljeni seznami u>tvaijal-«v arhivskega pradiva, na osnovi katerih so pc amezr- arhbi v republiki opravljali prevzemanje arhivskega gradiva Ko je bila na osnovi Zakona o nnravni m kulturni dcdišeini ue ogardističnih pošto ik 1942 v ljutljanski okoiia, Ljubljana v ileg ili, Bi. Meto v Sd Državna iožba SiOTJni;e, Ljubljana 1967, str. 481-493 fsodclovaia) Vri za zgodovine Osvobod [ne fronte Prrpcvld za zspda vino delr-skega gibi-iia 1966, it 12, str 44/-458 0\tobai u Jugoslaviji 19184945. Hx>r dokumi irala o go diinjicama oktobre Insti.ut za izuČavan1; i idr-CkOg pokrt-ta. Beograd 1967 815 stran (slovenske lciake izb.aia skupaj s sodelavk ml) >kmži- Kranj v tfOB, Konjski dxn.uk, 1970, str. 24-31 ArJ-^vaka £i:alnica in njeni opremi, Arhivski tehnika, Ljubljana 1V72, sir, 195- 98 Nepopra fljtva 9 .oda - Zgu" tjenega ali uničenega gradivi ni mogeče nadomestiti (Stanje arhivski ¡iuibc v Sloveniji!, Dt..> 1 L, 5. 1973, str. 20 Ob'ivjjanjc virov iz obdobp narodnoosvobodilii ga boia, ArL.ist XXI v, št 1, i974, str 3M2 Dvajset let A'hivfkega druifva Slovenije, Arhivi L, 1, 1978, str. 7-10 Osnovi oigaiuzacij,, st očnog radi u aihivim i SI HJ, Arhl rist XXV ii 1, 1977, str. 153-197 (soaVor) O iskani i in uoorabya^ju i rov in literature o ckupai iki sisbimih in NOB v Sloveniji z? leta 1951 (v tj ;odovinskm krožkih na sred) jih ioiab). Mladim 21 oktobu ¿976, str. 15 Arhivski, g-adrvo za zgodov-io Komui-lstiČnc partij? na Slovenskem, 'jhivist XX- "3, Becgrad 1971, % str. 83- Ob dnevu urhivov, arhivsko gradivi v Sloveniji pe osvj>-bodii/i, Ljubljana 1-J78 ^izd. Arhiv iko druftvo Sioveuije\ str. 11, 11 V*ak nvod ima pnvico do svejih nhivov (o ncizpolnj-rera A.hivskian sporazt-uu z Avstrijo*, Delo 13. ipnla 1974, sobo' la prilog ', str 21; Nai t sdnik, Olovec, 16. maja 1974, str 3; »Avstrija je kriva, da pogoef^e niso iz-poln'»,ne«, Slovenski vestnik, Oelovee 3. maja 19/4, str. 2 Načrtovanje in gradnja arhivska stavbe, L posv -tavanje, Arhivi 1979, ArhivVo druitve Slovenije in organizacijski odboi Maribo. 1980 'soavtor) Orgeni ljudske oblasti na Slovenskem med leti 1941 1944 in njihovi arhivski fondi, Arhivi 11. Lmbljna 1979, str. 51-56 K programiral^ dela v arhivih, Arhiv ist X^X, 1, 198J, str. 25- 26 AihivsL služba do leta 20C], Kili turna sicupnost Slovenija, Študije in gradivi, 16/. 983 s ti. 5558 Pomembne zgxiovuiskL oblctnice in srhivi, Arhivi 1985, št 1-2, str. 97 Strokovr, obdelava in poj^sovanic oradr/a druzh ;no-političnih organizaci1 Arbm VL Ljubljana 1-J83, ft. 1-2, ¡.»j 45-49 Arhhi v Sloveniji v letih 1945-1950, Arhivi XHL L|ubtjanr 1990, it 1-2, s1' 83-92 Fiimski -uhiv v Prag^ Obvestila Arhiv: Ri VU, iL 4, Ljubljan". 1991, str. 4; 47 O aihivilt Pos ovni dnrvnik »Dizmovi kroniki«, založila Mladik-, Ljubljana 1951 OrgînLacija .uhivskt službe v Sloveniji, Arhivi XIV- Ljubljana 1991; it 1-2 str. 27-31 LjudsL. ob ust ria Slovmskem 1941-1947, Kočevj< 19/3, katalog (¿tk slovi la) Nadonaliu in soeialr1 progrpmi pri Uovcncih, Ljubljani» 1975, k?uilog (sodelovala) Kadrovska pibbi ¡matika v irhivih, Sejni upisniki Sknpžčin^ Sodi JistiČne republike Slov .nije, Ljubljani 1974 (57. se a, 15. maja 1973, to£L? 16: Osnv'ek zakona o spremer_bah in /jpolnitvah zakon? o aihivski^m padivw in arhivih str. 99) 0 na'ogdh in Jdu jiihrvov, Sejni -upisniki Skupščine republiki. Slovenije, Ljubljani 19 r8 (55. seja, 14. deembra 1977 točkr 7: Informacija o arhiv ii služb! SR Slovéni e, ki jo je skupščini predložil v obravn, vo IS, str. 229-^33) \rhivsJ.,") grtjdivf: je temeljna mfortraaja o razvoju f^nižbe, ObvîS&uijC n od oianje, 4, Ljubliana 198?. Vscz^czni zrrnstveno-raziskcFv ln! inštitut za dohricntalisti-kn in arhivistiko VNIDAD) v Moskv^ Raziskovale. , 12, Ljubljana 1982, Ttr. 4Ü1-402 Temelji naic »Keopsovi pinjiide«, Govnri d!iektorii-a Arniva SR Slovenije, spraiei 0 je Slavko Fras, Naši 1 izgledi 1, 38, 6. 10 198C, it 19, .,tr. 564 Zasedi nje jugoslovan^ o-:,.alijansk" arhivistiEm komisije v Rimu junija 1J90, Aritr/i XUI, Ljubljana 19%, it 1-2, str 154-155 Lizih Jančar-MajAa. Fnciklo* dija Ji goslavije 1960, 4. zv. Lrvstik Jože, liicik) ape/.ija J-igoslavijc 1962, 5. zv. Pr-atoni Zdenk*. Ttjda, .Vrhivi II, li"9, Et 12, str. 117118 Junko Lista. In me-noriam, Arhiv. Vi, Ljubljana 198?, it 1-2, str. 177-178 Dr. Fran Zwi"cr - osemdeset' Mik, Ar h M 1985 it 1-2, str. 16S-17C Dr. Točit Fiienc je i.stdesetletrik, Arhivi XI Ljublana 1988, it 1-2, str. 122-123 Fna' Zwitter (24. 10. 1905 - 14 4. 119PB1 - Arhiri in raä rojaki na tujem, Arhivi XD ŠL 1-2, 1989, str. i08-109 Maria Vettti - petinsedemd^ Jerica, Arhivi XÜ, 1989, St 1-z,, str. 112-113 ARHTVi XV 1992 Osebne vesti 141 Ivan Nem imi - f stdesctuitnik, A-'iivi XIV ft, 1-2, i991, str 123 124 Dr. Vasilij Mclik ■ sed-rmdeset'.cinik, Arhivi XTV it. 12, 1991, str '24 Jože M ik, In mémorisai, Delo, Ljubi m 28. januaija 1997; Obvestil: Arhiva RS Vm,: it 1, 199? str. 4"-49 Knjige (Izdaje vircv) Doiair nti ljudske rcvohioje v Sloveniji, krjiga 1, 1962, knjiga 2, 1964, knjiga 3, 1966, knjiga 4, 19o8 (sod« .ovala) Dokument ljudski, i vohieije v Sloveniji, knjigi. 5. LJubljana 1978. stiani £04 (sorrvtor) Dokumenti ljidskc rcvjhiaje v oloveniji, knjiga 6 (marec -rpril 1943), Ljubljani 198] strani 392 foavtor) Dokument ljudske revohleijt v Slovniji, knjiga 7 (maj -junij 1943), LjuMjaiia 1989, ¡tranl 762 ¿oav or* Oc ur in poročila PcroČr o dehi Arh-vskega aruitva Slov nije za leto 1971, /-hivist XXK, 11*72, it 3-2: str. 211 Pcrottiu o d Ju iixdni&£c£& odbe, Arh^vsk^ga druS SknvnijL na občnrm jtoom 18. maja 1979 v Ljubljani Arhivi D, 1979J it. 1-2, str. 74 Studii Jd arhrsid obide v Sovj. ski zvezi, Arh^i V, Ljubljana 1 82, it 1-2, utr 85-86 Prročilo o obisku rhivskih institucij v Minski', Arhivi 1965 it 1-2, itr. 127-125 PeroCTo o obiski' poijsk. -rhivskih Irakovnjakov v Arhiv Republike Slovenije, Arhivi 1985, St 1 2, rtr. 120-121 Poročilo o obisku v praških arhivih ^soi-vtor) Arhivi XII, it 1-2, 1989, str. 61- Dokumenti o vstaji v Slove liji leta 1941, Arhivist, Beog i 1961, it 2, str. 2 2-213 Pitovi revolucij., glanb Infbiuta Ei hinoriju lucničkog pokre'a, Zagreb, "etniki 1-V, 1963-1967 Prtpevtf za zgodovi o di ivsk-g; gibanja VHi-DC, {t 1-2, Ljubljana 19fi8, rtr 34?-353 Leocid 1 jnovič Štpelov Rabot ; issledovatejt t aifafrnim doki - m' mi, Motkv-i - Lenligrad 1966, Arhivist XiX, it 1, Beogrd 1969, str. 97 98 Branko Kov čei * OmLidio Jugoslavije u 1941. godim, izd. Institut 22 savremtmi isoriju i NiP -sport ptess, Beogh d 1J73, strani 42c.. Prispevki za zgodovine delavski, ga gibiinja, (9"*4, it 1-2. rtr. 3J8-?19 NacionaW m sodila) p;ûgi n j pri Slovencih od 1641 do 19 JO (Razstav- Ahiva oR Slov înijj), Kronika, ïasowii » slovensko kraj.~vno zgodovino, ' mik 24, 1976, it 1, str. 54-56, str, 4* 48 Ramrava o orbhih v SkiHSSp'* soaousučnc rt ibuke Slovenije, Art Vi 1, 1, 197« ba ilnlnožč najcowa ire ¡v6w potekfc Vi irSava - LodI 1978, m, Ljubljana 1980, str. 69-70 Politično preganjanj1 Slov:ncev v Avstriji 1914-1917, poroku vojaški in vladne komisije. Pno vil dr. Janko Pie. sld Ljubljajia 1980, Vhivi IL, Ljubljara 198U, str. /2-73 Dok. imeiiti yudske revohidje v Sloveniji, kn