LITIJA 24. 12. 1941 GLASILO OBČANOV ^BnrSTn^BCTBB^^^LTST^T^ciALiSTiCNE zveze delovnega ljudstva litija DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC: 10/SIS-ZI Sind.pihalni orkester 61270 LITIJA MAJ 198/ številka 4 Vsebina stran: — 8. seja Družbenopolitičnega zbora SO Litija 2 — 9. seja Zbora združenega dela SO Litija 8 — 9. seja Zbora krajevnih skupnosti SO Litija 22 — Delegatska vprašanja in odgovori 24 8. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija 15. maja 1987 ob 11. uri v mali sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14. PRKDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) l)}>otovitcv sklepčnosti zbora b) Pretiloj; dnevnica reda c) Potrdilev zapisnika 8. seje družbenopolitične};a zbora 2. Poročilo o varnostnih razmerah in delu delavcev postaje mi- lice Litija v letu 1986 3. Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Litija v letu 1986 4. Poročilo Dru/bene^a pravobranilca samoupravljanja Lju- bljana (za ohčino Lilija) v letu 1986 5. Poročilo o delu Temeljneiia sodišča v Ljubljani v letu 1986 6. Poročilo o delu Tcmeljnega javne^a (ožilslva v Ljubljani v letu 1986 7. Poročilo o dolu sodišča /.draženoga dela v Ljubljani v letu 1986 8. Poročilo o delu občinskcga javnega pravobranilstva v Lju- bljani v letu 1986 9. Informacija o ^ospodarjenju OZD v prvem tromesečju 1987 10. Vprašanja in predlojji delegatov. PRKDSEDNIK ZHORA .lanez Lukač, I. r. točka l/c SKRAJŠANI ZAPISNIK 7. seje družbenopolitičnega zbora SO Litija, ki je bila dne 27/3-1987 ob 11. uri v mali sejni dvorani SO Litija, Jerebova 14. Sejo jo vodil predsednik zbora .lune? I.tiknč, zapisnik pa sekretar občinske skupščine Tinc Brilej. Zbor je sogbisno sprejcl predlngani dnevni red, ki je bil objavljen v Dclegatskem obveščevalcu št. 3/87. K l/a Od 24 dclcgntov je bilo n;i seji nav/očih 15. odsotnost so opraviči- li: Franc Intjhar, Tone Kovač, Rcgina Kralj. Ivo Kunej. Milena Pla- nine. Ivan Žičkar, Matjaž Urbane. Stane Sevljak. Marko Povše. Na seji so bili navzoči tuđi: 1. Mirko Kaplja, predsednik občinske skupščine 2. Karlo I.emut, podpredsednik izvršnega sveta 3. Viki Šešok, član izvršnega sveta 4. Božena Manl'reda. članica izvršnega sveta 5. Radovan Pctjc. član izvršnega sveta 6. Slavko Palčić, direktor uprave za družbene priliodke 7. Roža Urbane, zapisnikarica. K l/b Driržbenopolitični zbor je brez razprave soglasno sprejcl zapisnik 6. seje zbora, ki je bila dne 26. decembra 1986. K 2. Poročilo o realizaciji programa in f'inančnega nacrta Skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka je bilo objavljeno y DO 3/87, delegatom je bilo z vabilom posredovano še gradivo: prcdlog sklepa o zaključnom računu III. občinskega samo- prispevka za obdobje 1980-1986, razpravljali so: Tine Brilej, sekretar občinske skupščine, Stane Volk je posredoval ugotovitve in stališča Prcdsedstva OK ZKS, Slavko Rokavcc, Nada Pintar, Marjcta Mlakar-Agrež, Janez Kres. Po končani razpravi so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor sprejema Poročilo o realizaciji programa Skupnosti za ure- sničevanje programa III. občinskega samoprispevka za obdobje 1980-1986. 2. Zbor sprejema-Sklep o zaključnom računu III. ohčinskcga sarao- prispevka za obdobje 1980-i 986. 3. Zbor sprejema Informacijo o sklepu Predsedstva OK SZDI, I Jtija za reševanje uporabe prostorov dvoran pri šolah na Vačah in v Kresnicah. K3. Poročilo o poteku priprav za ustanovitcv enote Temeljnega so- dišča Ljubljana v Litiji je bilo objavljeno v DOšt. 1/87, dodatno ob- razložitev je podala članica izvršnega sveta Božena Manfreda. Raz- pravljali so: Janez Lukač, Božena Manfreda, Martina Kralj, Karlo Lemut, Slavko Rokavec, Marjcta Mlakar-Agrež, pisna stališča je posredovalo Predsedstvo OK ZKS. Po končani razpravi je bil so- glasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor sprejema poročilo o poteku priprav na ustanovitcv enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji s priporočilom izvršnemu svetu, da nadaljujc z aktivnostmi in išče rešitve za ustanovitev enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji. K4. Poročilo o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v letu 1986 je bilo objavljeno v DO 3/87, obrazložitev je posredoval podpsredsednik izvršnega sveta Karlo Lcmut. Delegatom so bila posredovana pisna stališča in poročila komisij občinske skupščine: Komisije za družbenockonomske odnose, Komisije za varstvo ok- olja. Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadevc. Raz- pravljali so: Stane Volk, Martina Kralj, Marjcta Mlakar-Agrež, Jan- ez Kres, Slavko Rokavec, Janez Lukač, Viki Šešok, Karlo Lcmut. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: Družbenopolitični zbor ugotavlja, da je izvršni svet delo opravljal skladno s svojo vlogo. Poročila o delu občinskih upravnih organov naj bodo v bodoče bolj problemska. Družbenopolitični zbor poročila vsch komisij sprejema in postanejo sestavni del zaključkov družbenopolitičnega zbora. Geodetska uprava naj svojo organizacijo uredi tako, da bo lahko zadeve tekoče opravljala brez zaostankov. K5. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine I.itija je bil dele- gatom posredovan v pisni obliki, dodatno ga je obrazložila članica izvršnega sveta Božena Manfreda, razpravljal je Stane Volk. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema spremembe in dopolnitve statuta občine I.itija. K 6. Poročilo o izvajanju programa občinskih blagovnih rc/.erv v letu 1986 je obrazložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šcšok. Razpravc ni bilo ter je bil so- glasno sprejet naslednji SKLEP: Družhenopolitični zbor sprejema Poročilo o izvajanju progra- ma občinskih hlagovnih rezerv v letu 1986. K 7. Poročilo o izvajanju programa samoupravnoga sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 1986 je obrazl- ožil predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoeko- nomski razvoj Viki Šešok, razpravljala sta Slavko Rokavec in Janez Lukač. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o izvajanju progra- ma samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 1986 in predlaga delegaciji za Zbor ohčin Skupščine SR Slovenije, da pri spremembah zakonodaje uvcljavlja domicilni princip zbiranja sredstev. K 8. Informacija o gospodarjenju OZI) in izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Litija v letu 1986 je bila posredovana delegatom, obrazložitev je poda! predsednik občinske- ga komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šešok. V razpravi je Stane Volk podal ugotovitve in stališča Prcdsedstva OK ZKS, razpravljala je Martina Kralj, pisna stališča pa sta posredovala delegata Občinskega sveta Zveze sindikatov in Občinske konferenec ZSMS. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema Informacijo o gospodarjenju OZD in izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Li- tija v letu 1986 na znanje, skupaj s sklepi izvršnega sveta in predlogi Komisije za družbenockonomske odnose. Pri 4. točki sklepov izvršnega sveta se doda še besedilo o pozivu OZD, da analizirajo vzroke zalog. K 9. Družbenopolitični /bor je soglasno sprejel osnutek Odloka o or- ganizaciji in delovanju civilne zaščite vobčini Litija in ga posredoval v razpravo do 10/5-1987. K 10. Osnutek Odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazo- vanje in obveščanje v občini Litija je obrazložil podpredsednik izvršnega sveta in načelnik oddclka za ljudsko obrambo Karlo Le- mut, ki je predlagal, da zbor osnutek prekvalificira v predlog in sprejme po skrajšanem postopku. Predsednik zbora Janez Lukač je odprl razpravo, smatral je, da bi morali biti delegati z odlokom us- trezno seznanjeni. Razpravljali so: Dušan Gnezda, Martina Kralj, Janez Lukač. Zbor je po končani razpravi soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema predlog predlagatelja, da se osnutek Odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v ohčini Lllija prekvalificira v predlog. Družbenopolitični zbor s tem sprejema Odlok o organizaciji in delova- nju sistema za opazovanje in obveščanje v ohčini Litija. K 11. Informacijo o sprejemanju Odloka o pogrebnih slovesnostih na območju občine Litija je podal član izvršnega sveta Radovan Pctje. V razpravi so sodelovali: Stane Volk, Slavko Rokavec, Radovan Pctjc, Martina Kralj. Po končani razpravi je bil soglasno sprejel naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema informacijo o sprejemanju Odloka o pogrebnih slovesnostih na ohmočju občine Litija na znanje. K 12. Informacijo o sprejemanju Odloka o priznavalninah udeležencev NOV je podala Majda Kral|. Ra/prave ni bilo ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema informacijo o sprejemanju Odloka o priznavalninah udelužencev NOV na znanje. 2 K 13. Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel program dela /bora za Icto 1987. K 14. Zbor je soglasno brcz ra/pravc sprejel prcdloge Komisije za volitvc in imenovanja tcr kadrovske zadcve. (objavljeno v 16. točki zapisnika seje zbora krajevnih skupnosti 7. Zbor je izvolil tuđi Majdo Košem, dipl. pravnico. za vodjo organa za prekrške v občini Litija s 1/4-1987. K 15. Predscdnik zbora .lanez Lukač je podal informacijo o pobudi za pričetek postopka za spremembo ustave SFR.I. Razpravljali so: Stane Volk, Slavko Rokavec, Tine Brilej. Po razpravi je zbor sprejel informacijo o pričetku postopka za spremembo ustave SFR.I. K 16. Delegat Stane Volk je vprašal ali je občina v stikih s projektanti nove ceste »Bratstva in edinstva« zaradi priključkov v Radohovi va- ši. Prcdsednik občinske skupščinc Mirko Kaplja je povedal, da so bili opravljeni razgovori s tov. Lcvičnikom in dana opozorila na ta problem. Delegatka Marjeta Mlakar-Agrcž je opozorila na pozno pošiljanje gradiva in na problem negativnih posledic zbiranja mladine na Kegljišču. Seja je bila končana ob 15.40 uri. točka 2 POROCILO o varnostnih razmerah in delu delavcev PM Litija v letu 1986 Aktivnosti delavcev PM so potekale v cilju ohranjanja dobrih varnostnih razmer ter v skladu s sprejeto delovno in programsko us- meritvijo UNZ Ljubljana okolica ter priporočili in usmeritvami RSNZ SRS Ljubljana za delo organov za notranjc zadcve v turistični sezoni ter nalogatni, ki so jih v skladu z zakonskimi pooblastili te- rjalc trenutne varnostne razmerc. Postaja milice je kot strokovni dejavnik v sistemu družbene sam- ozaščite DS in SLO namenila vso pozornost: — neposrednomu izvajanju določenih ukrepov za preprečevanje kriminalitete, skupaj z oddelkom za zatiranje kriminalitete, — odkrivanju hujših oblik kaznivih dejanj, odkrivanju in prijema- nju storitev takih dejanj, — izvajanju nalog s področja javnoga reda in mira, — varovanju določenih oscb in objektov, — izvajanju določenih nalog s področja urejanja in nadzora prometa, — nuđenju strokovne pomoći družbeno političnim skupnostim, krajevnim skupnostim, orgaiiizacijam združenoga dela in dru- gim organizacijam ter skupnostim na svojem območju glede varnosti in uresničevanja družbene samozaščite, — izvajanju drugih nalog, ki so jih narekovale naloge organov za notranjc zadeve kot strokovnih dejavnikov v sistemu SLO in DS. VAROVANJE Z USTAVO DOLOČENE URE- DITVE SFRJ IN SRS Beležili smo 1(1) primer izsiljcnega sestanka ter 2 (0) prekinitvi dela, vendar ni ničesar pomembnejše vplivalo na varstvo ustavne ureditve. Pri delu smo polagali veliko pozornost na razgovore z občani, pri tem preventivno delovali in bili v stalnih stikih z nosilci DS, izvajali nadzor nad varovanjem družbenega premoženja in izvedli nekaj preventivnih akcij. Obravnavali smo I kaznivo dejanje s političnim obeležjem (0)in je ostalo neraziskano ter 3 (3) prekrške zoper .IRM s političnim obeležjem, vendar sta 2 ostala neraziskana. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU TER SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA Kršitvc .IRM so bili v porastu in sicer smo sodniku za prekrške poslali 37 predlogov več kot leta 1985, kar predstavlja 21% po- većanje. V upadanju so bile kršitve po gostinskih lokalih, v porastu pa v zasebnih stanovanjih. Skupaj z referentom prijavno odjavne službe smo izvedli nadzor nad izvajanjem prijavno-odjavne službe in istočasno glede točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam po vseh gostinskih lokalih. Izvedli smo tuđi 2(1) preven- tivno varnostni akciji na področju varovanja družbenega premože- nja. kakšnih večjih nepravilnosti pa pri tem nismo zaznali. Preven- tivno smo vsako noč izvajali nadzor nad varovanjem družbenega premoženja po DO in o ugotovljenih nepravilnostih pismeno ob- vcščali odgovorne. V času turistične sezone smo izvajali vsa opravila po posebno izdelanem planu, ker pa nimamo turističnih objektov, smo največ dela namenili cestnemu prometu. Imeli smo primer hujše množične kršitve .IRM v diskoteki Ribče med skupino mladostnikov Litije in Domžal. Tu večkrat prihaja do raznih krSitcv .IRM, saj ima lastnik neprimerno redarsko službo. V tem primeru seje pretepalo cea 15 mladostnikov in ker na opozorilo miličnikov s tem nišo prenehali, je bil uporabljeno prisilno sredstvo sprej MK IV, potem seje skupina razbežala, intervencija pa je bila efikasno izvedena. Podrobnejši prikaz predlogov, prekrškov in kršiteljev po vrstah prekrška s primerjalnimi podatki za leto 1985. je razviden iz priloge št. I, pregled prekrškov glede na čas, kraj in način storitve s prime- rjalnimi podatki iz priloge št. 2, struktura kršiteljev s primerjalnimi podatki iz preteklega leta iz priloge št. 3 in prikaz predlogov ter kršiteljev po krajevnih skupnostih s primerjalnimi podatki za 1985 iz priloge št. 4. Smatramo, da osebna varnost občanov in varnost njihovega premoženja ni posebno ogrožena, ražen v nekaterih posebnih prime- rih. Bolj in večkrat pa je ogroženo njihovo družbeno premoženje od posameznih občanov in delavcev, ki naj bi družbeno imovino varovali. Najbolj so bili občani ogroženi in vznemirjeni zaradi nesreće v Ru- siji, saj nišo mogli uživati svojih poljskih pridclkov, nato pa še glede obvestila. da je na našem območju onesnažena pitna voda na obm- očju Litije in Šmartna. Na železnici smo imeli 7 (9) izrednih dogodkov, v nobenem prime- ru ni bilo telesnih poškodb, nastale so le zamude vlakov in pa manjša materialna škoda, znakov kaznivega dejanja pa ni bilo. Obravnavali smo 6 (2) primerov nezgod pri delu. od tega v 3 primerih s traktorjem kjer je en voznik umri I pa je bil hudo telesno poškodovan, lahko telesno poškodovan pa je bil tuđi otrok — po- tnik na traktorju. 3 nezgode pa so bile v DO v katerih so 3osebebile telesno poškodovane in sicer 2 hudo in 1 lažje. V nobenem primeru ni bilo znakov kaznivega dejanja. Pri rednih nadzorih varovanja družbenega premoženja smo v 22 (9) primerih ugotovili malomarnosti s strani varnostnikov, ki so na delovnih mestih spali, bili vinjeni ali pa delovno mesto zapustili. Po takojšnem ukrepanju so bili vinjeni varnostniki zamenjani, v vseh primerih pa je bila pismeno obveščena DO VARNOST Ljubljana in dolovna organizacija, kjer so bile nepravilnosti zaznane. Po Zakonu o nošenju orožja, smo sodniku za prekrške podali 6 (5) predlogov za 7 (5) kršiteljev, in zasegli več vrst orožja in municije. Za varova nje osobnosti smo opravili v 109 (126) primerih. varovali smo 2 (3) večji prireditvi, na zaprosila nekaterih DO pa smo poma- gali tuđi pri prcvozu-zavarovanju denarnih pošiljk in nadzor nad pronosom gotovine. 3 Pri intervencijah smo v 11(13) primcrih uporabi li sredstva za vkle- panje, v enem prjmeru tuđi sprej MK IV. Vse uporabe prisilnih sredstev so bile upravičene in pri njih ni bil nihče telesno poškodovan. Imeli smo' 1 primer napada na miličnika, ki je bil pri tem lahko telesno poškodovan, kršitelja pa smo ovadili za KDnaTLJ Ljublja- na, enota v Ljubljani. Pritožb na postopek delavcev milice nismo imeli. Pravno pomoč-asistenco smo nudili v 6(10) primerih, po prejetih odredbah za privedbo od sodnikov za prekrške, smo jim na za- slišanje in na prestajanje zaporne kazni v razne za pore, sprovedli 73 (84) oseb, na osnovi odredb za privedbo Temeljnih sodišč pa 55 (56) osumljenih ali prič. Na zaprosila sodnikov za prekrške smo občanom vročili 19 (9) pisemskih pošiljk, na zaprosila Temeljnih sodišč 24 (37) na podlagi zaprosil PM 5 (2) in drugih služb 2 vsc z obrazložitvijo, da občani potom PTT ne sprejmejo pošiljk. Pri vročanjih pa smo ugotovili, da občani pošiljk ne prejmejo zaradi nepravilnega vročanja podjetja za PTT promet. Zaradi ugotavljanja prebivališč smo prejeli 47 pismenih zaprosil in sicer od sodnikov za prekrške 20 (14), temeljnih sodišč 7(16), PM in UNZ 16 (25). Ker se postopki pri raznih službah mnogo predolgo vlečejo, priđe pri tem do sprememb bivališč. Občani odidejo nez- nano kam in ne prijavijo spremembo bivališča, miličniki pa to potem težko ugotavljajo. V vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost za reševanje drugih or- ganov, smo poslali tozadevna poročila v 113 primerih in sicer Centrom za socialno delo zaradi beganja otrok 6 (10), zaradi neurejenih družinskih razmer 44 (67), nepravilnosti otrok in mladoletnikov 7 in ostalih ugotovitvah 3. UNZ Ljubljana okolica smo poslali 20 (22) poročil, delovnim organizacijam 12(16), inspek- cijskim službam 5(16), ONZ, geodetski upravi in upravi za družbene prihodkc 6 (1) ter cestnemu podjetju 10 poroćil. Pripominjamo, da smo večkrat obveščali inspekcijske službe po telefonu, da so sprejeli v reševanje razne prodajalec oblačil, preprodajalec prašičev ipd. KRIMINALITETA Število kaznivih dejanj je bilo v upadanju, saj je bilo registriranih 49 kaznivih dejanj manj ali 14,7% kot leta 1985. Gospodarska krimi- naliteta je bila v porastu le za I kaznivodcjanje(7)ali 5(54). Mladin- ska kriminaliteta je bila glede na prejšnje ieto v porastu za 14 KD in je 25 (32) otrok in mladoletnikov storilo 57 (43) kaznivih dejanj in sicer so 4 otroci (11) storili 14 (II) kaznivih dejanj, 7 (9) mlajših mladoletnikov 8 (19) kaznivih dejanj in 14 (12) starejših mladole- tnikov 35 (13) kaznivih dejanj. Trend gibanja kriminalitete je v upadanju, kar pripisujemo večji aktivnosti miličnikov in delavcev oddelka za zatiranje kriminalitete in to predvsem zaradi večje preventivne dejavnosti, saj opravljamo redno opazovalno delo nepretrgoma tuđi ponoči, večji poudarek pa smo dali tuđi odkrivanju že storjenih kaznivih dejanj za katera storil- ci nišo bili takoj znani. Kazni«a ŠteTilo de;)anJa 198J 1986 + - % -gospodareva, kriminaliteta 20 21+1 1.05 -splosna kriminalitet« 31* t&h -5° °-^ Gmotna škoda, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji je v up- adanju za 43% in je znašala 24.441.346.— din (42.667.138!— din) kar pripisujemo temu. daje bilo registriranih manj kaznivih dejanj na splošno, hkrati pa tuđi manj kaznivih dejanj tatvin, velikih tatvin, odvzemov motornih vozil in poškodovanj tuje stvari. Tako je na I kaznivo dejanje povprečna materialna škoda 84.404.— din (127.606.— din), na škodo družbenega premoženja je bilo storjenih 84 (124) kaznivih dejanj. V 253 (299) primerih osumljcncc ni bil znan, ko seje zvedelo za kaznivo dejanje, v 159 (176) primerih je bil odkrit kasneje, med tem ko je v 94 (123) primerih ostal storilec neznan. Veliko kaznivih dejanj so storili povratniki saj primeri kažejo, da je 1 storilec osumljcn po 8, dva storilca po 6 in vcčstorilcevpo 4kaz- niva dejanja. Stcvilo kaznivih dejanj splošne kriminalitete je 264 (314) kar je pretežni del vseh kaznivih dejanj. Za kazniva dejanja je bilo obrav- navanih 241 (257) osumljencev, njihova starostna struktura pa je naslednja: 1986 1985 % od li* do 18 let 1*0 50 0.8O od 18 do 21 let ^9 55 0.89 nad 21 let 152 152 1.00 Od skupnega števila kaznivih dejanj splošne kriminalitete, ki jih je bilo 264 (314), je ostalo neraziskanih 94 (123) kaznivih dejanj. Od skupnega števila KD je bilo le 1 kaznivo dejanje storjeno po KZ SFRJ. Obravnavali smo 8 (6) samomorov, od tega 5 (3) z obešenjem, 2 (2) 7. zastrupitvijo oglj. monoksida I 1 (0) z ustrelitvijo, s skokom pod vlak nihče (1). Med samomorilci je bilo 7 (4) moških in 1 (2) ženski. Dva samomorilca sta bila v starosti od 20 do 30 let (3), ostali pa so bili starejši od 44 let. Vzrok za samomor je bil akohol. Poskusov samomorov nismo imeli (4). Ogled kraja kaznivega dejanja je bil opravljcn v 46 (51) primerih od tega so delavci OZK opravili 5 (2), delavci PM 18 (22) in oboji skupaj 23 (27). Kriminalistični tehniki so se na našo pobudo udeleževali ogledov krajev hujših kaznivih dejanj, v ostalih primerih lažjih kaznivih de- janj, pa so kriminalistično tehnična opravila opravili miličniki sami. Obravnavali smo 16 (24) požarov, explozij ni bilo, od tega 5 (3) v zasebnih hišah, 5 (3) na gospodarskih poslopjih, I (3)gozd-travnik, I (2) v delovni organizaciji in 4 (7) zanetkov požarov v delovni orga- nizaciji Prcdilnica Litija, kjer je zaradi izredne vnetljivosti bombaža večkrat prišlo do samovžigov, ki so jih sami takoj zatrli, smatramo pa. da so jih imeli mnogo več kot so nam poslali poročjl. Iz podatkov ugotavljamo. daje varnostna kultura delavcev v DO že precej boljša, saj je bilo manj požarov, med tem ko je varnostna kultura občanovšc vedgo slaba, saj je bil pretežni del požarov prav na zgraclbah, ki so v lasti zasebnikov. V enem primeru je pri požaru gospodarskega poslopja-kozolca 1 otrok izgubil življenje, ki je pri igri po vscj verjetnosti kozolec tuđi zažgal, poškodovanih oseb pa ni bilo. (1985: 1 otrok mrtev in 1 poškodovan). Vdvch primerih smo ugotovili, da je do požara prišlo zaradi malomarnosti, zatosmo zoper povzročitc- Ija poslali kazensko ovadbo na T.JT Ljubljana,enota v Ljubljani, v9 primerih smo na T.IT poslali le poročilo, ker ni bilo znakov kaznive- ga dejanja, medtem ko smo 5 primerov požara le evidentirali. Po nestrokovni oceni naj bi pri 14 požarih nastala materialna škoda v visini 19.575.000.— din, pri dveh pa ni bila ocenjena, smatramo pa, da je bila materialna škoda še mnogo večja, saj v njcj nišo vštete os- tale posledice, ki jih terja požar. Tuđi tokrat so splošne značilnosti vzrokov požarov malomarnost in nespoštovanje predpisov. PROMETNA VARNOST Stanje prometne varnosti cestnega prometa se je poslabšalo glede na preteklo Ieto kljub temu, da je bihi cna od največjih »crnih točk« na regionalni cesti R—328 v kraju Strmole, popolnoma odpravl jena, sicer sele proti koncu leta.dclno pa je bila sanirana tuđi »crna točka« na isti cesti na relaciji Litija—Zagorje v kraju Maljak, kjer je bil po- pravljen nagib ceste in se po odpravi navedenih »crnih točk« na teli krajih ni zgodila potem nobena prometna nezgoda. Većina asfaltira- nih čest, je bila po spomladanski odjugi moćno poškodovana. Tekom leta pa so bile ceste tuđi na našo pobudo in urgence, zadov- oljivo popravljene. Prometna signalizacija je bila zndovoljiva, čeprav šc ncpopolna, saj še do sedaj nišo postavljeni predpisani prometni znak i na prehodih za pešec. Kljub temu, da smo prcven- 4 tivno in represivno bolj aktivno delovali. kar je razv'dno iz kasnejših podatkov. je bilo slanje prometne varnosti slabše. Največja gostota prometa je na cesti R 328 Ljubljana—Zagorje in po mestnih ulieah. Najvcč prometnih ne/god je bilo prav na teh ces- tiili. Se vedno belcžimo precej kršitcv voznikov priklopnikov in pol- priklopnikov, ki vozijo na relaciji I.itija—Ribče in obratno, kjer je s prometnim znakom promet /a ta vozila prepovedan. Nekatcri kljub našim večkratnim ukrepom tu še vedno vozijo zaradi bližnjice. Smatramo, da so ostali dejavniki. ki bi tuđi morali skrbeti za varnost cestnega prometa, premalo ali pa ćelo ničesar naredili razen občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je v sodelovanju z naini in osnovnimi šolami organiziral nekaj akcij, predvsem po kaciji VARNA POT V SOLO in KOI.FSARSKI IZPITI. Po navodilu UNZ Ljubljana okolica, smo opravljali več sku- pinskega nadzora cestnega prometa, predvsem skupaj s PPM Lju- bljana okolica ter pogostejšimi kontrolami naše PM, ki sodelale iz- ključno po nalogah prometne varnosti. Ugotavljamo, da vozniki šc vedno ne uporabljajo varnostnih pasov, traktorji nišo opremljeni z varnostnimi loki ali kabinami, vozniki pa se vse pogosteje vozijo pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja in neregistriranimi vozili. Imeli smo 66 (50) pobegov pri prometnih nezgodan, od tega 1(1) pobeg, ki je imel za posledico I (2) telesno poškodbo in je ostal ne- raziskan ter 65 (48) prometnih nezgod z manjšo materialno škodo, od katerih smo jih 16(12) raziskali,49(36)pa je ostalo neraziskanih. Pobcgi so bili v glavnem pri manjših oplaženjih na parkirnih prosto- rih. razbitih stekel od kamenja, ki pada iz kasonov tovornjakv in /lo- mi avtomatskih zapornic na prehodu ceste čez železniško progo. Ukrepi: — sodniku za prekrške smo podali 553 (397) predlogov /a kršitev CPP, — na vožnji smo dobili 132 (XX) voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, 176 (146) brez vozniškega dovoljenja. II (9) jih je ne- pravilno uporabljalo luči. 90 (95) je bilo dobljenih z neregistrira- nim motornim vozilom, — na kraju prekrška smo izrekli kršiteljem 9I6( 1076)denarnih kaz- ni v znesku 992.700.— din (2X8.700.— din) ter izdali 126. (31) plačilnih nalogov, — imeli smo 8 (2) ugovori >v na izrečenedenaine kazni inso bili 4(2) ugodno rešeni, — 183 (133) motornih vozil smo iz različnih razlogov izločili iz prometa, — zaradi ugotavljanja alkoholiziranosti udeležencev v cestnem prometu, smo izdali 24 (18) odredb. — na strokovni pregled ter odvzem krvi in urina, smo napotili 19 (17) voznikov, — izvršili smo 68 (56) varnostnih ukrepov odvzema vozniškega dovoljenja (začasno) in izdali 272 (3) pisnih opozoril. Veliko ukrepov so na našem območju imeli ludi delavci PMM Ljubljana okolica in ZEM-a iz Ljubljane. Od 6 prometnih nezgod s smrtnim izidom je bila v treh primerih vzrok neprimerna hitrost. 1 nepravilna stran vožnje. I nepravilna vožnja mimo stojećega vozila in I zaradi nepravilnega srečanja. Žrtve nezgod so bili 3 vozniki osebnih avtomobilov. 2 potnika otro- ka v osebnem avtomobilu, I vo/nik motornega kolesa in 1 voznik tovornega avtomobila. Materialna škoda pri teli prometnih nezgo- dah je znašala približno 31.748.000.— din (8.448.000.— din). Kot prekršek ali dogodek smo beležili šc 233 (1 59) prometnih nezgod. od tega 9 (5) z večjo in 224 (154) z manjšo materialno škodo. Vdzrževalccm čest smo podali 16 (2) pismena obvestila in posredovali 43 (23) obvestil po telefonu. komiteju pri SO Litija za razvoj, organizacijo in delovanje narodne zaščite. Komisija je sestavila okvirni prcdlog nacrta narodne zaščitc v KS in OZD ter ga dostavila vsem komitejem. da so potem lažje izdelali nacrte o delovanju narodne zaščite. Pri komitejih za Sl.Oin DS v KS in OZD smo dosegli, da le ti vabijo naše vodje varnostnih okolišev na svoje sestanke, kjer jim dajejo varnostno politične ocene ozr. jim pomagajo pri njihovi izdelavi ter pri izdelavi varnostnih in obrambnih načrtov. Tako so bili komiteji pravočasno seznanjeni z metodami in oblikami ter drugimi družbeno negativnimi in Škodlji- vi mi pojavi. Sodclovali smo tuđi z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, z njim tesno sodclovali pri opravljanju izpitov šolskih otrok o poznavanju cestno prometnih predpisov za kolesarje. Na našo pobudo in pobudo sveta, smo preko občinskega komiteja za SLO in DS. angažirali člane narodne zaščite za varo- vanje otrok v prometu ob koncu in začetku šolskega leta. Ćlani NZ so pri tem dobro sodelovali. Sodelovali smo tuđi pri usposabljanju načelnikov in pomočnikov narodne z.aščite. Komandir PM je aktivno sodeloval v komiteju za SLO in DS pri SO I.itija ob pregledih in nuđenju pomoći v KS za izdelavo varnostnih in obrambnih načrlov. Pri teh nadzorih je bilo ugotovljeno. da imajo komiteji za SLO in DS v KS velike težave pri izdelovrinju varnostnih in obrambnih načrtov. saj za to delo v ko- mitejih nimajo usposobljenih ljudi. Skozi vsc leto smo imeli slab vozni park. Konce leta smo odpisali osebni avtomobil ZASTAVO 750. terensko vozilo LAND ROVER je precej dotrajano. v dobrem stanju sta le dva osebna avtomobila ZASTAVA 101 in LAĐA 1200. ki smo jo dobili na začetku leta. Izgledi kažejo, da borno v začetku leta 1987 dobili dva nova avtomobila pod pogojem. da oddamo terensko vozilo LAND ROVLR. V kolikor bo to realizirano, bo vozni park /adovoljiv. Stanovanjska problematika ni rešena. saj bi nujno rabili eno trosobno stanovanje za poročenega miličnika združino. ki sedaj sta- nuje v enosobnem solidarnostnem stanovanju z ženo in otrokom, meseca maja pa se bo družina povećala še za enega člana tako, da bo 35.10 nv dosedanje stanovanjske površine premalo za 4-člansko družino. Stanovanje bonto rabili tuđi za vodiča službenega psa. katero delovno mesto je trenutno šc nezasedeno. Tri je samski mili- čniki stanujejo v samski sobi na PM in bodo v bližnji prihodnosti rabili stanovanje, ko se bodo poročili. Prošnje za gradbene kredite imajo 4 naši delavci. ki si gradijo lastne stanovanjske hiše. ostali pa imajo vsi zadovoljiva stanovanja. Postaja milice Litija točka 3 AKTIVNOST ONZ KOT STROKOVNTH DEJAV- NIKOV SISTKMA SLO IN DS Komandir PM je stalni član komiteja in sveta za Sl.Oin DSv kate- rih redno in stalno sodeluje. daje pobude za aklivnejše delovanje te- ga sistema, je pa tuđi stalni član komisije, ki je ustanovljena pri tem POROCILO o delu občinskega sodnika za prekrške Litija v letu 1986 Občinski sodnik za prekrške Litija je samostojni organ družbeno politične skupnosti, odgovorcn njeni skupščini. z nalogo sankcioni- ranja kršitev. ki jih predpisujejo pozitivni predpisi o prekrških. I. Pri organu sta z novo sistematizacijo delovnih mest zaposleni le sodnica in vodja pisarnc s tem. da so se računovodska opravila prenesla v oddclck za splošne upravne zadeve in občo upravo SO Litija. II. Materialni pogoji dela so dobri. 5 III. V letu 1986 smo imeli v reševanju 1033 predlogov za uvcdbo postopka o prekršku (887 iz leta 1986 in 146 iz leta 1985), 226 zadev pravnih pomoći in 117 zadev izvrševanja kazni zapora. Koncem leta 1986 je bilo 159 zadev nerešenih, 9 nercšenih zadev pravne pomoći ter 17 nerešenih zadev izvrševanja kazni zapora. IV. Predlagetclji predlogov za uvedbo postopkov o prekršku so bili: Organi za notranje zadeve — 830 predlogov, Javni tožilec — 11 predlogov, inspekcijski organi — 15 predlogov, drugi organi in orga- nizacije 8 predlogov, oškodovanci (gospodarske organizacije in občani) 21 predlogov. V. Kaznovanih je bilo 543 fizičnih oseb. Od eta 1 zaradi žalitve dom- oljubnih in narodnostnih čustev občanov, 12 zaradi žalitcv uradne osebe, 1 zaradi predrznega, brezobzirnega in nasilniškega obnaša- nja, 33 zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju, 60 zaradi kalje- nja hišnega miru, 8 zaradi pretepov, 17 zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, 10 zaradi nepravilnoga zavijanja. 6 zaradi nepravilne up- orabe luči, 52 zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 50 zaradi odklo- nitve preizkusa z alkotestom, 10 zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, 144 zaradi vožnje brez opravljenega preizkusa o znanju cestno prometnih predpisov, 19 zaradi vožnje z neregistriranim vozilom, 11 zaradi vožnje stehnično nebrezhibnim vozilom, 34 zara- di drugih kršitevotemeljih varnosti cestnega prometa, 7 zaradi prov- oza nevarnih snovi, 4 zaradi kršitcv predpisov o nošenju orožja, 15 zaradi kršitev predpisov o stalnem, začasnem prebivališču in oseb- nih izkaznicah, 3 zaradi kršitev predpisov o gozdarstvu, 2 zaradi kršitev predpisov o cenah in obrtništvu, 7 zaradi kršitev predpisov o splošni ljudski obrambi in vojaški obveznosti, 4 zaradi kršitev pred- pisov o obveznem šolanju. 7 pravnih oseb je bilo kaznovanih zaradi kršitev predpisov oprcv- ozu nevarnih snovi. VI. Postopek je bil ustavljen v 85 primerih. VII. Izrečenih je bilo 113 varstvenih ukrepov prepovedi vožnje motornega vozila določene kategorije, od tega 2 nad 6 mesecev. VIII. 38 mladoletnikom smo pravnomočno izrekli vzgojni ukrep ukora. 3 vzgojne ukrepe strožjega nadzorstva staršev, 19 pa smo jih kazno- vali z denarnimi kaznimi. IX. V skupnom znesku smo izrekli za 4.437.830.— dinarjev denarnih kazni, plaćanih je bilo 3.515.400.— dinarjev, izterjanih pa 395.700,— dinarjev, skupaj 3.911.100.— dinarjev. X. Stroški postopka so bili odmerjeni na 954.100.—dinarjev, plaća- nih je bilo 670.800,— dinarjev, naknadno izterjanih tuđi za pretekla leta pa 77.200.— dinarjev, skupaj 747.000.— dinarjev. XI. Izdelali smo 22 pozivov na prestajanje zaporne kazni ter izdali 63 odločb o spremembi denarne kazni v zaporno. ZAKLJUČEK: Pripad zadev seje napram letu 1985 nekoliko povečal, kar sicer ne vpliva na reševanje zadev. Stiki s predlagatelji so zadovoljivi. Izterjava denarnih kazni v naši družbeno politični skupnosti je uspešna. Bistvenih problemov pri delu nismo imeli, prioritetne in nujne zadeve se rešujejo tekoče, zaostankov glede na pripad zadev, nimamo. Občinski sodnik za prekrške LITIJA točke 4—7 Gradivo bo posredovano naknadno točka 8 POROCILO o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljublja- ni za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kam- nik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika — za leto 1986, s tekočo problematiko in številčnim pri- kazom obravnavanih zadev Iz priložonega statističnega podatka je razvidno naše zastopanje, oz. obravnavanje zadev za vašo občino, krajevne skupnosti in sklade na vašem območju v premoženjsko pravnih zadevah. V letu 1986 smo obravnavali skupno 4703 zadev, od tega odpado na občino Litija 397 in sicer 74 iz vpisnika P. 46 iz vpisnika I, 161 iz vpisnika R, 47 iz vpisnika M, 37 iz vpisnika N, 31 iz vpisnika 0, I iz vpisnika RAZ ter — zadev iz področja sodnega izvedeništva. V poja- snilo temu statističnemu prikazu: P vpisnik zajema vse pravne zadeve, to je izterjava premoženjskih /ahtevkov in zastopanje pred sodišči. V I vpisniku so vodene premičninske in nopremičninske izvršbe, na podlagi sodnih in upravnih odločb v R vpisniku, N vpi- sniku, O vpisniku, RAZ vpisniku pa so za je ta nesporna zastopanja, med katerimi so zlasti mejni spori, dalje upravni spori in na podlagi posebnih predpisov vodeni postopki za določitcv odškodnin za odvzeta zemljišča in pregled upravnih in sodnih odločb, ki obravna- vajo razpolaganje z družbeno lastnino. Prcsojanjc pogodb o prome- tu z družbenimi nepremičninami, ki jih vršimo na podlagi posebnih predpisov pa se vodijo v M vpisniku. V ta vpisnik bi sodila tuđi pismena pravna mnenja, ki pa jih nadomeščamo z neposrednim kon- taktom z vami, to je dolavci upravne in krajovnih skupnosti tor skladov, ki želijo naš svet. Zato število takih pravnih mnenj oz. lo sodelovanjc iz statističnega podatka ni razvidno. To pojasnilo pri- kazuje tuđi temeljne pristojnosti javnoga pravobranilca. Probleme, ki so se pojavili na vašem območju, smo reševali v konkretnih postopkih in so bili tuđi v većini uspešno razrešeni, os- talo je odprto Ic manjše število spisov, ki sešeobravnavajo. Z vsemi, ki smo jih zastopali smo dobro sodclovali. Zaprošenc podatke, ki smo jih potrebovali za sodne postopko so nam delavci upravo, krajevnih skupnosti in skladov zadovoljivo dostavljali, v samih postopkih pa tuđi aktivno sodclovali. Problematika pri vsobinskem dolu pravobranilstva — kakor tuđi organov uprave občine s katerimi sodelujemo, pri razreševanju zadev v zvezi z varstvom družbenega premoženja, urejanjem okolja ter drugih premoženjsko pravnih podrbčij je bila nakazana že v lanskem letu in leti pred tem, ugotavljamo pa, da ni bila rešena. Te probleme, katerih razrošitcv tuđi pogojujc uspešno dolo organov občinskc uprave in javnoga pravobranilstva bi bilo možno resiti predvsem z ustreznimi vskladitvami predpisov. Ti postopki so se že začeli tako, da bi bila naloga vseh, ki lahko na te procese vpliva jo, da to incijativo tuđi podprejo. Opozoril bi, da na te probleme javno 6 pravobranilstvosprotno opozarja pristojne republiške organe preko Javnega pravobranilstva SR Slovenije. Vsa problematika, ki se poja- vlja pri vas, se pojavi prej ali slej tuđi v drugih občinah. Zatojo ob- ravnavamo javni pnivobranilci v SR Sloveniji na skupnih posveto- vanjih in po zavzctju skupnih stališe predlagamo pristojnim or- ganom sprejem ustrc/.nih ukrepov. Del teh problemov pa borno morali resiti sami, na ravni občine. Ugotavljamo namreč.da vnobe- ni naši občini ni dosleno urejena evidenca družbene lastnine, tako kot to predvidevajo zakoni. Res je, da so se predpisi, ki urejajo to področje, dokaj hitro menjavali in da so po določilih zakonov ze- mljišča prehajala od enega nosilca uporabe na drugega formalno, ne da bi temu lahko sledila, tuđi dejanski prenos in temu ustrezna evidenca, tako pri nosilcih uporabe in v posledici tega, v zemljiški knjigi. (Potrebno bo dosledno razdeliti vsa družbena /.emljišča med upravičenci, ki smejo po zakonu razpolagati znjimi.obtcm pa likvi- dirati in se dogovoriti o visini odškodnine oz. o povrnitvi ncamor- tiziranih vlaganj.) Po odločitvi o obliki postopka za zaščito zcmljišč v splošni rabi, ki je nekaj let sprcmljal našo problematiko na tem področju, ugotavljamo, da bo potrebno te procese nadaljevati ter pristopiti k prenosu oz. pripojitvam k zcmljiščcm v splošni rabi tuđi tistih zemljišč, ki so dejansko v splošni uporabi, vendar tega ne iz- kazuje niti kataster niti zcmljiška knjiga. Žedlječasa opozarjamo na potrebo uskladitve /emljiškoknjižnega stanja in druge evidenec, up- orabnikov družbenih stanovanj z nosilci razpolagalne pravice, zara- di eventuelnih f'inančnih posledic, ki izvirajo iz dolžnosli zdrževanja teh stanovanj. Kot zakoniti zastopnik skladov stavbnih zemljišč. bi vas opozoril na nujnost razščiščenja in prcvzcma pravic in obveznos- ti od dosedanjih nosilcev nalog za razpolaganjc in urejanje s stavbni- mi zemljišči v občini na novo ustanovljene skladc. Spomnil bi vas tuđi na lanskoletna priporočila, da se v okviru SR Slovenije dogovorite iz katerih sredstev in virov se bodo izplačevale odškodnine za po agrarni reformi odvzeta /emljišča, ki smo jih za ćeli izplačevati sedaj. Pooblastila in naloge javnega pravobranilca postajajo zopet vse bolj obsežna, vendar pa pri nas ne obstojajo moznosti. da bi te na- loge v taki meri, kot je to predvidel zakonodajalec tuđi lahko izvršili. To nam ne" omogočajo niti odobrena f'inančna sredstva niti kadrov- ska zasedba, ki ne odgovarja obsegu pripada zadev glede na norme, ki veljajo v pravosodju za obseg dela. ki ga lahko opravi v nor- malnem času pravosodni delavec. Da se bodo s predpisi naložene na- loge lahko izvršile, je potrebna obojestranska inicijativa javnega pravobranilca in organov skupščine, da se zato najdejo optimalne rešitve. Zaradi prihrankov na izdatkih je nemogoče zmanjšati obseg dela javnega pravobranilstva, ker bi bilo to v nasprotju z nalogami, ki jih ima po zakonu, praktično pa to ni mogoče zaradi tega, ker mo- ramo začeti postopek na predlog upravnega organa, sodišča ali kakšnega drugega pravnega subjekta. Ob lastnih zapažanjih nepra- vilnosti in kršitvah predpisov. pa je javni pravobranilec dolžan sam- oinicijativno sprožiti postopek za odstranitev opažnih nepravilnosli. Znano pa je. da je naše javno pravobranilstvo nepopolno zasedeno, saj smo do sedaj morali presegali sodne norme, ki določajo v pravosodju normalen obseg dela. ki ga more opraviti posamezni de- lavcc v pravosodju tuđi nad 150%, zato tuđi z imenovanjem names- tnika javpega pravobranilca. na to izpraznjeno delovno mesto ne predstavlja absolutne rešitve problema v tcj smeri, kajti sele tedaj. ko bo na letni obseg pripada zadev sistemizirano ustrezno število de- lavcev. sele tedaj borno lahko dela li v normalnih pogojih. Zato pro- sim organe skupščine, da proučijo ludi ta problem, saj nudim že več let ustrezno gradivo za obravnavo statističnih podatkih opravljene- ga dela v primerjavi tega z obsegom dela drugih pravobranilstev v SR Sloveniji, ter številom delavcev na našem pravobranilstvu. v primerjavi s številom delavcev na drugih pravobranilstvih. ki imajo zasedbo delovnih mest v skladu z normami. Javni pravobranilec: Benjamin Turk PRIKAZ REŠEVANIH ZADEV OBČINSKEGA JAVNiSGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI v letu 1986 po posameznih otičinah Ofcčine vpisniki ^le^" skupaj P I M R N 0 RAZ JP Cerknioa 23 25 112 348 17 32 15 23 595 Domžale 57 35 123 537 36 122 9 112 I031 Grosuplje 52 32 63 224 37 63 9 147 627 Kamnik 32 16 115 134 lol 41 8 26 473 Kočevje 46 17 15o 169 79 32 2 28 523 Litija ?4 46 47 161 3? 31 1 - 397 Logatec 23 - 31 Wl 2? 38 1 2o 281 Ribnica 30 16 56 111 76 43 7 25 364 Vrhnilca 30 17 71 lio 50 31 3 28 34o Ostale zadeve 72 72 S k u p a i : 367 2o4 768 1935 '+6o 433 55 72 4o9 4703 točka 9 Gradivo bo posredovano naknadno 7 9. seja zbora združenega dela občinske skupščine Litija 18. maja 1987 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14 PREDLOG DNHVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnoga reda c) Potrditev zapisnika 8. seje zbora 2. Poročilo o varnostnih razmerah in delu delavcev postaje mi- lice Litija v letu 1986 3. Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrškc Litija v letu 1986 4. Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Lju- bljana (za občino Litija) v letu 1986 5. Poročilo o delu Temeljnoga sodišča v Ljubljani v letu 1986 6. Poročilo o delu Temeljnoga javnega tožilstva v Ljubljani v letu 1986 7. Poročilo o delu sodišča združenega dela v Ljubljani v letu 1986 8. Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva v Lju- bljani v letu 1986 9. Informacija o uresničevanju resolucije o razvoju občine Li- tija v letu 1986 na področju osobnih dohodkov 10. Informacija o gospodarjenju OZI) v prvom tromesečju 1987 11. Poročilo o dolu Veterinarskega zavoda Ljubljana v letu 1986 12. Poročilo o delu, finančno poročilo, program dela in finančni nacrt Sklada stavhnih zemljišč občine Litija a) Poročilo o realizaciji programa dola Sklada stavbnih zemljišč občino Litija /a loto 1986 b) Realizacija finančnega nacrta Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za loto 1986 c) Program dola Sklada stavhnih zomljišč ohčino Litija za leto 1987 d) Finančni nacrt Sklada stavhnih zomljišč občine Litija za leto 1987 13. Prodlog odloka o podstanovalskih razmerij v občini Litija 14. Osnutek odloka o spromombah in dopolnitvah odloka o javnem rodu in miru ohčine Litija 15. Osnutek odloka o spromombi odloka o turistični taksi na območju občino Litija 16. Osnutek odloka o povprcčni gradheni coni stanovanj in povprcčnih stroških komunalnoga urejanja stavhnih ze- mljišč v ohčini Litija 17. Sklop o potrditvi zaključnoga računa davkov in prispevkov za leto 1986 18. Osnutok sklepa o določitvi kriterijev za razdelitcv pro- računskih sredstov namenjenih pokrivanju potroh krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebo krajevnih skupnosti opravljata občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun 19. Vprašanja in predlogi delegatov. PRKDSEDNICA ZBORA: Vida Vukovič, I. r. točka l/c SKRAJSANI ZAPISNIK 8. seje zbora združenega dela občinske skupščine Li- tija, ki je bila dne 30/3-1987 ob 11. uri v veliki sejni dvorani SO Litija. Sejo je vodila predsednica zbora Vida Vuković, zapisnik seje je vo- dil sekretar občinske skupščine Tinc Brilcj. Seja je potekala po dnevnem redu, ki je objavljen vskrajšanem za- pisniku seje zbora krajevnih skupnosti. K l/;i Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v ses- tavi: Olga Gradišek, Mito Avbelj in Mihacla Amršck je ugotovila,da je od 27 delegatskih mest na seji navzoćih 19 delegatov, seje se nišo udeležili delegati iz naslednjih delegacij: 1. KOI' Komunalci Litija 2. TOZD Industrija apna Kresnice 3. Mizarstvo Gabrovka 4. TOZD Gozdni obrat Litija 5. Gostinsko podjetje Litija 6. Mesarija Litija (delegat je odsotnost opravičil) 7. TOZD Pletilja Litija X. VII. kont'erenca delegacij. K 1/b Na predlog predsednice zbora Vide Vuković je zbor združenega dela soglasno, brez ra/.pravc, sprcjel naslednje SKLLPI.: 1. Zapisnik 6. seje zbora združenega dela se dopolni s tem, da se v 3. točki dnevnoga roda: Predlog resolucije o politiki izvajanja družhonega plana ohčino Litija doda naslednje hosodilo: V drugom odstavku 16. člena Ljudska obramha in dru/.bena sam- ozaščita, se dodata dve novi alinei in sicer: — zagotavljanjo matorialnih pogojov za i/vajanje nalog SLO in DS, — ure janje teritorija za potrebo DPS in I") PO tor ohorožene komponente SLO in DS. 2. Na naslednji seji družhenopolitičncga zbora je potrebno ugotoviti, kaj je z amandmaji, ki sta jih druga zbora sprejela. 3. Zapisnik 7. sojo zbora se dopolni v8. točki ssprejemom amandmajev izvršnoga sveta k 20. člonu Odloka o organizaciji in delovnem podr- očju občinskih upravnih organov in strokovnih služb izvršnoga sveta in skupščine občino Litija: — v 20. členu se v peti alinei crta »delegatskoga sistema v«, v zadnjom odstavku pa se v zadnjem stavku beseda »sporazum« nadomosti z »aktom«, — v istom člonu se za prvo in drugo alinoo doda besedilo »kadar število primerov to opravičujc«. 4. Zapisnik 7. sojo se popravi tako, da se pri točki 2. na koncu drugoga odstavka hoseda »poslovnimi« precrta, za zadnjo hesedo »rošitva- mi« pa se dodata besedi »poslovnih prostorov«. 5. V bodoče naj strokovne službe zagotovijo, da hodo zadeve, ki jihob- ravnavajo vsi (rije zbori medsebojno usklajene. 6. Zapisnik 7. sojo zbora se s tem sprejme. K 2. Zbor je brez ra/.prave soglasno sprcjel Poročilo o realizaciji prog- rama Skupnosti za urosničevanjc III. občinskega samoprispevka za obdobje 19X0-19X6 in Sklep o zaključnom računu III. občinskega samoprispevka za obdobje 19X0-86. 8 K 3. Poročilo o realizaciji programa občinskih blagovnih rezervza leto 1986 je obrazlo/il predsednik občinskega komitcja /a planiranje in družbenoekonomski razvoj Viki Šcšok, razpravljal je delegat Pred i I - niče Litija Vinko Keržan. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLKP: Zbor sprejema Poročilo o realizaciji programa občinskih blagovnih rezerv za leto 1986. K 4. Poročilo o i/.vujunju programa samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 19X6, razpra- vljal je delegat Prcdilnice Litija Vinko Keržan. Zbor je soglasno sprejcl naslednje SKLKPK: 1. Zbor sprejema poročilo o izvajanju programa samoupravnega skla- da /a intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane za leto 1986 in ugotavlja, da sredstva za intervencije pomembno prispevajo k veča- nju tržne kmetijske proizvodnje. 2. Zbor sprejema razpravo delegata Predilnice Litija in jo posreduje predlagatelju v nadaljnjo ohravnavo. 3. Zbor ugotavlja, da je bilo v skladu /branih več sredstev od planiranih in da je bila ludi realizacija večja od planirane. 4. Zbor priporoča skladu, da naj se premije in regresi i/plačujejo v di- narjih in ne v honih. Sklad in zadrugi morala zagotoviti, da se bodo sredstva kmetom izplačevala takoj in v celoti. 5. Pospeševalna služba naj še vnaprej krepi delo na terenu. 6. Sredstva sklada naj se iiporahljajo strogo namensko, prioriteto naj ima neposredna tržna proizvodnja. 7. Nadzorni odbor naj spremlja delo sklada in porabo sredstev. 8. Pri eventualni reorganizaciji sklada naj se upošteva tuđi usmeritev, da se stroški poslovanja ne hodo povećali. K 5. Uvodno poročilo k poročilu o deJu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v letu 1986 je podal predsednik izvršnega svetu Bojan Mihelič. Delegatom so bila posredovana tuđi pisna poročila Komisije za dru/benockonomske odnose. Komisije za varstvo ok- o!ja in Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Razpravljali so: delegat Predilnice Litija Vinko Keržan. predsed- nik občinskega komitcja za planiranje in družbenockonomski razvoj Viki Šešok, načelnik oddelka za ljudsko obrambo Karlo Lemul. Soglasno so bili sprcicti naslednji SKLEPI: 1. Zbor ugotavlja, da je izvršni svet dobro delal in da se poročilo sprejme, vendar brez ugotovitev in predlogov o novih zaposlitvah. 2. Zbor sprejema predlog Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in sicer: Komisija predlaga, da se v občinski upravi eimpreje sprejmejo us- tre/ni ukrepi in nacrti za izholjšanje kadrovske strukture zaposlenih. Ukrepi in nacrti za izholjšanje kadrovske strukture naj se izvajajo v okviru dovoljenih sredstev za splošno porabo. pri lem pa komisija tuđi predlaga, da se prouči možnosli za reševanje kadrovske struk- ture tuđi /. racionalizacijo organiziranja strokovnih služh SIS in možnosti za povezovanje strokovnih služb SIS z občinskimi upravni- mi organi. Smotrnejša organiziranost bi lahko prispevala k zma- njšanju administrativnih del v korist strokovnega (npr. inspekcijskih služb, ki so v ra/pravi večkrat i/postavljene). 3. Vsa razprava komisij in na zboru se posreduje izvršnemu svetu in upravnim organom, ki naj jih upoštevajo pri svojem delu. K 6. Informacijo o gospodarjenju OZD in izvaianju rcsolucije o družbenockonomskein razvoju občine I .itija v letu 1986 je obra/ložil predsednik občinskega komiteja za planiranje in dru/benoekonotn- ski razvoj Viki Šešok. Delegatom je bilo posredovano tuđi pisno poročilo Komisije za družbenockonomske odnose. Na seji pa je bilo razdeljeno na miže pisno gradivo: sklepi 21. seje izvršnega sveta z dne 26. marca 1987. Razpravljali so: delegat Predilnice Litija Vinko Keržan, sekretar Občinskega sveta ZS Litija Franci Kajba. predsednik izvršnega sveta Bojan Mihelič. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema informacijo o gospodarjenju OZI) in i/vajanju res- olucijc o družbenoekonomskem razvoju občine Litija v letu 1986. 2. Zbor podpira stališča in aktivnosti Predsedstva Ohčinskega sveta /veze sindikatov Litija. 3. Zbor sprejema sklepe 21. seje izvršnega sveta občinske skupščine in sicer: 1. Informacija o gospodarjenju OZD in uresničevanju resolucijskih usmeritev za leto 1986 je dobra osnova /a poglobljeno obrav- navo. Občinski komite mora izdelati anali/o inprimcrjavo list ih kazalnikov gospodarjenja, ki najbolj odstopajo od načrtovanih ciljcv in so osnova za hitrejše posodahljanjc proizvodnih procesov — analiza obratnih sredstev. 2. IS sprejema dopolnitve, ugotovitve in predloge občinskega ko- miteja za planiranje in družhenoekonomski razvoj in sicer: da se stran 28. točka 4. 9. dopolni /. dvema alineama: — priprava dokumentacije za Partizansko magistralo, — rekonstrukcija ceste Gradiške Laže — Podmilj, na strani 29. se pod točko 4. 14. napiše naslov: »Železniško gospodarstvo«. Tabela 14. se popravi: — delovna skupnost SO 145.687 IND 100,5% — preseganje gospodarstva je 0,5%, — strokovne službe SIS 139.357 IND 101,2% — preseganje gospodarstva je 1,2%. Delavski univerzi Litija se da pobudo, da organizira izobraže- vanje lakih profilov, ki so deficitarni, OZD pa naj bi na podlagi ankete i/kazale potrebe po izohraževanju svojih delavcev. IS predlaga, da se v ugotovitvah in predlogih občinskega komite- ja /a planiranje in družhenoekonomski razvoj v drugem odstavku četrtega predloga popravi formulacija, ki se glasi: »vzroki za izredno slabo stanje ekonomskih odnosov so prcdvscm objektivne naravi1«.. 3. IS ugotavlja. da kljub vsem naporom, ki so bili vloženi v sanacijo TOZD Transportni1 naprave Dole, nišo doseženi zadovoljni rezultati, zato daje pobudo Centrali SDK, da pregleda poslo- vanje DO Kovinarske Krško in TOZD Transportne naprave Dole. TOZD Transportne naprave'Dole naj takoj pripravi sanacijski program, s katerim se bo zagotovilo nemoteno poslovanje in pok- rila i/guba i/ leta 1986. 4. IS po/iva vse OZD, ki nišo dosegle zastavljenih resolucijskih ciljcv, da analiziraj« vzroke in na podlagi analiz pripravijo predloge za izboljšanje gospodarjenja. Analizo stanja z ukrepi naj ohravnavajo ob ohravnavi gospodarjenja za prvo tromesećje 1987. Anali/o stanja z ukrepi morajo organizacije /druženega dela posredovati na izvršni svet do 30/4-1987. 4. Zbor združenega dela sprejema stališča Komisije za družbenoeko- nomske odnose. 5. Pristojni upravni organi naj prouči jo dodatno pridobivanje podatkov v smislu predloga delegata Predilniee Litija. 6. V naslednjo informacijo naj se vključijo že sprejet i sklepi Zbora zd- ruženega dela o ecnah storitcv izvajalcev na području druzbenih de- javnosti in i/račun amortizacije v OZD v gospodarstvu. 7. Zbor ugotavlja, da so gospodarske razmere še vnaprej težke in daje treba v maju pripraviti poročilo o i/vajanju resoluei je s prognozo fi- nanciranja druzbenih dejavnosti. ki jih prinaša nova zakonodaja. 8. Delegacija SO Lilija naj tuđi v Zboru /druženega dela Skupščine SR Slovenije opo/.ori na prohlematiko. ki nastaja v gospodarstvu kot poslediea sprejemanja nekaterih interventnih in nedodelanih zakonov. 9 K 7. Zbor združenega dela je soglasno, brcz razprave, sprejel zaključno poročilo o uresničcvanju samoupravnoga sporazuma o združcvanju in uporabi sredstev za zadovoljevanjc skupnih potrcb dclovnih ljudi in občanov v krajcvnih skupnostih za obdobjc 1982—1985, skupaj s prcdlaganimi popravki v tabeli na strani 25. pod točko 7. ter na stra- ni 26. pod točko 2. in 4. K8. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel petletni na- crt gospodarjenje z ribiškim okolišem Ribiškc družine Litija za obdobje 1986-1990. K9. Predlog zaključnoga računa proračuna občine Litija za leto 1986, razpravljal je delegat Prcdilnice Litija Vinko Keržan. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema Odlok o zaključnom računu proračuna ohčinc Litija za leto 1986, v tabeli tekoča proračunska rezerva se navede strošek ob 100-letnici Predilnice Litija posebej. K 10. Predlog Odloka o proračunu občino Litija za leto 1987 je obrazl- ožila članica izvršnega sveta Božena Manfrcda. Razpravljali so: predsednica zbora Vida Vuković, delegat Prcdil- nice Litija Vinko Keržan, delegatka Mizarstva Litija Stasa Kokalj, članica izvršnega sveta Božena Manfreda.član izvršnega sveta Karlo Lemut, delegacija VIII. konfcrcncc delegacij je predložila pisne pripombe. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Pri rebalansu proračuna naj imajo prednost agrokarta. Glasilo občanov in vzdrževanje poročne sobe, obenem pa naj se vrnejo sreds- tva skladu za financiranje obrambnih priprav. 2. Zbor združenega dela sprejema Odlok o proračunu občine Litija za leto 1987. K 11. Soglasno in brez razprave je zbor združenega dela sprejel Odlok o priznavalninah udeležencev NOV s tem, da se v 22. členu odloka do- da drugi odstavek, ki se glasi: »Stalne priznavalnine in druge oblike pomoči se med letom valorizirajo v skladu z merili, ki jih določi odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV«. K 12. Zbor združenega dela je brez razprave in soglasno sprejel predlog izvršnega sveta, da se osnutek Odloka o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji prekvalificira v predlog in tuđi sprejel Odlok o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji v pred- laganem besedilu. K 13. Osnutek odloka o pogrebnih slovesnostih na območju občine Liti- ja je obrazložil član izvršnega sveta Radovan Pctje. Razpravljala sta delegat Predilnice Litija Vinko Keržan in predsednica zbora združenega dela Vida Vuković. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema osnutek Odloka o pogrebnih slovesnostih na območju občine Litija in ga daje v dvomesečno javno razpravo, pripombe iz razprave se posredujejo predlagatelju odloka. K 14. Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel osnutek Odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščitc vobčini Litija in ga dal v javno razpravo do 10/5-1987. Pripomba Komisije za varstvo okolja se posreduje predlagatelju odloka. K 15. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Litija je obrazložil načelnik oddelka za ljudsko obrambo Karlo Lemut in predlagal, da zbor osnutek pre- kvalificira v predlog in po razpravi sprejme. Razprave ni bilo ter je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Zbor sprejema predlog, da se osnutek Odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Litija prekvali- ficira v predlog in odlok sprejema. K 16. Predlog Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor soglasno brcz razprave sprejel. (objavljeno v točki 16. zapisnika seje zbora krajcvnih skupnosti). K 17. Delegacija Osnovne šolc Litija je dala pobudo, da se podrobno pr- oučijo posledice negativnih vzgojnih vplivov na šolsko in izvenšolsko mladino. Predsednica zbora Vida Vuković je opozorila vodje delegacij na pisne odgovore občinskega komiteja za planiranje in družbenoeko- nomski razvoj glede uresničevanja sklepov zbora združenega dela. Predlagala je, da posredujejo pojasnila o uresničevanju drugih sklepov in pobud zbora še drugi občinski upravni organi (tuđi ure- sničevanje stališč komisij in delegacij). Predscdnik obćinskega komiteja za planiranje in družbenocko- nomski razvoj Viki Šcšok je podal informacijo o stanju pitne vode. Vodo je treba šc vedno prekuhavati, na naslednji seji bo predloženo pisno poročilo. točki 2—3 Gradivo je objavljeno na straneh 3 in 5 točke 4—7 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 8 Gradivo je objavljeno na strani 6 točki 9—10 Gradivo bodo vodje delegacij, prejeli naknadno 10 točka 11 POROCILO o delu veterinarskega zavoda Ljubljana v letu 1986 1. ORGANIZACIJA DELA Veterinarski zavod Ljubljana deluje na področju občin Ljubljana Mostc-Polje, Šiška, Bcžigrad, Centcr in Občine Litija. Je enovita delovna organizacija. Zavod je pooblaščen in verificiran s sirani Republiškcga komiteja za kinctijstvo, gozclarslvo in prehrano. Zavod ima sledeče slrokovne oddelkc: — otklelek za epizootiologijo in zdravstveno varstvo — oddelek za higieno živil — ocldclck za reprodukcijo — oddelek za veterinarsko higiensko službo in ugotavljanje vzrokov pogina. 2. KADROVSKA STRUKTURA V oddelku /a epizootiologijo in oddelku za reprodukcijo je zaposlenih 10 diplomiranih veterinarjev in 2 veterinarska tehnika. V oddelku za higieno živil je zaposlenih 12 diplomiranih veteri- narjev in 2 veterinarska tehnika. V oddelku za veterinarsko higiensko službo 1 diplomirani veteri- nar in I veterinarski higienik. V upravi 4 delavci. V letu 19X6 smo zaposlili 2 pripravnika — diplomirana veterinarja za določen čas in 1 pripravnika — diplomiranoga veterinarja. za nedoločen čas. En pripravnik je v letu I986odšel na služenje vojaške- ga roka, cn delavec je odšel v drugo DO, en delavec pa je bil zaradi kršitve delovnih dolžnosti izključen iz DO. Skupno je bilo v zavodu na dan 31. 12. 19X6. zaposlenih 35 delavcev. Kvalifikacijska struktura delavcev je sledeča: — 4 magistri znanosti — 20 diplomiranih veterinarjev — 3 pripravniki diplomirani veterinarji — 4 veterinarski tehniki — 3 delavci s srednjo šolsko izobrazbo — 1 kvalificirani delavec — higienik 3. POROCILO O DELU V LETU 1986 — Oddelek za epizootiologijo in zdravstveno varstvo je opravil sle- deča preventivna ccpljenja in diagnostilne preiskave: a) — zaščitna cepljenja živali steklina 8.837 psov Nevveastle bolezen 152.000 komadov perutnine Infekciozni bronhitis perutnine 10.000 komadov klasična prašieja kuga 1.634 prašičev rdečica 10.711 prašičev slinavka in parkljevka 2X6 goveđi atipična kokošja kuga 872 komadov perutnine myxomatoza 359 zajcev b) — Diagnostičnc preiskave tuberkuloza 7X40 goveđi in 13 kokoši bruceloza 5.815 goveđi goveja levkoza 1.026 goveđi IBR/IPV 370 goveđi leptospiroza 195 goveđi in 49 konj nalezljiva malokrvnost konj 147 konj durina 9 konj smrkavost 10 konj vrtoglavost 2 skupna vzorca rib VHS 2 skupna vzorca rib huda gniloba čebelje zalege 83 družin Pri pfoizvajalcih mlcka je bilo odvzctih pri 676 proizvajalcih 676 skupnih vzorcev mleka za pregled na celice in od tega je bilo 109 vzorcev pozitivnih. Pri pregledu na higiensko kakovost mlcka je bilo ugotovljeno pri 676odvzetih vzorcih. daje pri 133 vzorcih število mikroorganizmov v 1 ml. ma nj kot miljon. v 126 vzorcih od enega do tri milijonc, v 345 vzorcih od 3 do 50 milijonov in v 72 vzorcih več kot 50 milijonov mikroorganizmov v 1 mililitru. V letu 1986 smo poslali zaradi suma stckline na pregled 61 lisic. 4 srne. 3 pse. 2 mačke. 1 pižmovko. 1 kuno, I prašiča. 1 veverico t.j. skupno 74 živali. Pregledi na steklino so bili pri vseh živalih negativni. Zaradi ugrizov in poškodb ljudi je bilo zaradi suma na steklino pregledanih in na opazovanju 194 psov in 7 mačk. Vsa cepljenja in diagnostičnc preiskave se opravljajo zaradi odkri- vanja in preprečevanja kužnih bolezni. Celoten program se izvaja na podlagi odredbe republiškcga komiteja za kmctijstvo.gozdarstvoin prehrano in Odredb Izvršnih svetov občinskih skupščin. Zdravljenjc živali se opravlja v gospodarskih individualnih proiz- vajalccv in pri živalih last KZ Litija. Zdravljenjc se opravlja neprekinjeno ćelo leto. V letu 19X6 smo nadaljevali s sistematičnim odkrivanjem in izkoreninjenjcm latentnih mastitisov zaradi povećanja mlečnosti in zagotovitve normalne količine neoporečnega zdravega mleka. Na- vedeno delo je bilo omogoćeno s podporo zavarovalne skupnosti Triglav in skupščine mesta Ljubljana, ki so finansirali predložene programe. V občini Litija opravlja delo v KZ Litija delavec našega zavoda. Ugotovitev je. da seje izboljšalo zdravstveno stanje govejih plemenic in prašičev. prav tako pa se je povećalo število rojenih telet in prašičev. zmanjšalo pa se je število poginov. pregonitev in vzrejnih bole/ni. ( — Oddelek za reprodukcijo: Dela in naloge obsegajo prcdvsem umetno osemenjevanje, pregle- di na brejost, odkrivanje in zdravljenje neplodnosti in spremljanje reprodukcije. Osemenjevanje se opravlja izključno v gospodarstvih proizvajal- cev. Zdravljenjc govejih plemenic zaradi neplodnosti je bilo tuđi finan- sirano s strani mestnega sklada. Tekoče smo sprcmljali vso proble- maliko in odpravljali vse ugotovljene probleme. — Oddelek za higieno živil: Dcla in naloge obsegajo veterinarsko sanitarni nadzor živali, živalski proizvodov in živalskih surovin v proizvodnji, skladiščenju in prometu. Delavci zavoda so opravljali stalni veterinarsko sanitar- ni nadzor v klavnici Emona MI Zalog, klavnici Šmartno pri Litiji, perutninski klavnici .lala, Mercator Mesni industriji. Ljubljanskih mlekarnah, tržnicah, skladiščih in prodajalnah mesa in mlečnih izdelkov. Prav tako smo redno opravljali v dveh skladiščih preglede divjačinc in preglede zaklanih prašičev v gostiščih. Na mestu proizvodnje in skladiščenja je bilo pregledano v izvoz- nih objektih, objektih. ki nišo registrirani za izvoz in v zasebnih objektih naslednje količine mesnih izdelkov, mleka. mlečnih izdelkov, rib, jaje, perutninskega mesa in drugih živil živalskega izvora Kollfiina prag« proizvoda lzvozal objekti objekti kl nlso registrirani za Izvoz zasebni objekti mesni lzdelki kg 5.961.047 17.555,456 515.898 mleko 1 96.879.545 mleSnl izd. kg 65.181.859 2.958.788 ribe *g 54o.o57 Jajca kos 19.667.550 druga zlvila zivalskega Izvora 1.427.076 77.2o9 parutnlna na tržnlel-koa 50.245 11 Zaradi pregleda na antraks je bilo pregledanih 1.892 govejih kož. Pri veterinarsko sanitarnem nadzoru higiene proizvodnje in ugotovitve zdravstvene neoporečnosti so bili odvzeti vzorci za analizo. — Veterinarsko higienska služba in ugotavljanjc vzrokov pogina: Deia in naloge veterinarsko higienske službe so neškodljivo odst- ranjevanje poginulih živali in pokončavanje necepljenih in neregist- riranih psov, izvajanje ukrepov kontumaca psov in mačk, izkožc- vanje kožuharjev, dezinfikacija prostorov, naprav in opreme. Za ugotavljanjc vzrokov pogina ima zavod sklenjeno pogodbo pri VT- OZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Veterinarska služba je v letu 1986 neškodljivo odstranila 220 govc- di, 65 telet, 635 prašičev, 34 konj, 92 psov, 32 mačk, 17lisic,6ovac, 2 osla, 24 komadov divjadi, 2 zajca, 8 kokoši, opravila 24 prevozov konfiskata, 29 krat opravila razkužcvanje prostorov, naprav in opreme in sodelovala v 9 akcijah lovljenja in pokončavanja potepu- ških psov in mačk. Poleg navedenega je občasno opravljala prevoze za ostale veteri- narske zavode. Za odvoz kadavrov in konfiskata ima zavod dvoje specialnih vozil in enega veterinarskega higienika. Pri odstranjevanju potepuških psov in mačk predstavlja poseben problem lovljenja predvsem v urbanih naseljih, kjer je uporaba strelnega orožja prepovedana. Za posodobitev je nujna nabava puške za omamljanje, za kar pa so potrebna velika finančna sredstva — predvsem devizna, katera pa zavod nima. — izobraževanjc posestnikov živali: Delavci zavoda so izobraževali posestnike živali v zimskem času. Predavanja so bila s področja proizvodnje higienske neoporečnosti mleka, reprodukcije, pravilne prehrane zaradi prehrambenih in presnovnih motenj. ( Predavanja so bila na celotnem področju zavoda. POROČILO o delu veterinarja na farmi Grmače in hlevskih skupnosti v letu 1986 Delo na farmi in hlevskih skupnostih ima svojo specifiko, saj mo- ra veterinar poleg svoje osnovne dejavnosti, to je preventive in zd- ravstvene zaščite živali sodelovati tuđi z agronomi in pomagati reše- vati tehnološko problematiko. Prav tako je farmska patologija spe- cifična tako v mlečni proizvodnji kot v proizvodnji bekonov, saj se srečuje z problematiko, ki je posledica intenzivne proizvodnje. Delo poteka na naslednjih obratih Kmetijske zadruge Litija in Kmetijske zadruge Gabrovke-Dolc. - mleSna farma Grmače 180 krav » u n 145 telio - pitališče bekonov Ponovice,letna kapaciteta 2000 praSičev - Hlevaka akupnost za vzrejo pujskov - skupa;] štiri gospodarstva 120 plemenskih svinj. - Hlevska skupnost za proizvodnjo mleka (Golob.Zajc) 55 krav Farma Grmače: Poudarek je dan tištim področjem, ki so aktualna, to je predvsem preventivna obolenja mlečne žleze, metabolična obolenja in reprodukcija. Obolenja mlečne žleze so ta trenutek najbolj pereč problem, saj je v letu 1986 obolelo 17% krav in bilo porabljeno za zdravila cea 400.000.— din. poleg tega določen procent krav ne o/dravi, nekaj krav je bilo zaradi obolenja izločenih in čc se vzamc v obzir tuđi mleko, ki je bilo zavrženo zaradi vsebnosti zdravil se ugotovi,daje farma samo zaradi tega obolenja prikrajšana za cea 1,200.000 din dohodka. Ugotavljamo, da se okoli 10% mastitisov pojavi po poro- du. Zaradi tega smo pričeli vsem kravam aplicirati zdravila v dobi presušitve. Z laboratorijsko diagnostiko smo natančno determinira- li povzročitelje obolenja, narejen je tuđi antibiogram. Metabolična obolenja zaenkrat še nišo dosegla alarmantne točke. Krave imajo dobro izbalansiran obrok, za to področje skrbi agronom na farmi, občasne obiske na farmi pa opravlja tuđi prof. Orešnik. Na področju reprodukcije je viđen napredek, saj se je skrajšal po porodni premor, indeks osemenitev na brejo kravo. Najboljši kazalec dobre organiziranosti na tem področju je prav gotovo porast proizvodnje mleka. Nekaj vaznejših podatkov o proizvodnji na farmi : - skupna proizvodnja mleka 99^.050 litrov ind. 143 - proizvodnja na kravo 5-5^ " ind. 111 - rojenih telet 176 - pogini 23 - 13 % indeks osemenitev 1,78 VB ( do vključno devetega meseca) 74,82 % poporodni premor 110 dni zakoli v sili 7 krav poglnov ni bilo. Proizvodnja pujskov (Hlevske skupnosti) Proizvodnja, kakor je omenjeno, teče na štirih kmetijah. V lanskem letu nišo bili doseženi planirani rezultati. Rezultati pr- oizvodnje bodo ćelo nekoliko slabši, kot v letu 1985. Na vseh štirih kmetijah se pojavljajo podobni problemi predvsem opazen in daleč najtežji je veliki procent izgub od rojstva pa do odstavitve, saj znaša to povprcčjc za vse štiri kmetijc 24,6%. Sprejemljivo in tehnološko upravičeno 14%. Vzroki tako velikih izgub so predvsem polegi svinj, verjetno bo treba razmisliti o ustreznosti oziroma neustreznosti porodnih boksov. Na dveh kmetijah je posebej problematično oblenjc atrofični rinitis, ki sicer samega rejca direktno ne prizadene, to obolenje se pokaže sele v pitališču, saj takšne živali občutno slabše konzumirajo in priraščajo. Nekaj važnejših proizvodnih rezultatov: (US) Živo rojenih pujskov 1419 odstavljenih 1070 živorojenih na gnezdo 9,46 odstavljenih na gnezdo 7,13 izgube 24,6% Pitališče Ponoviče: Ker je bila vzreja pujskov manjša od planirane je bilo zaradi tega spitanih ustrezno manj prašičev. Spitanih prašičev je odšlo lansko leto v zakol 905 kom. v povprečni težki 96 kg. Za kg prirasta seje pokrmilo 3,91 kg krmila. Od zdravstvene problematike bi omenil atrofični rinitis, ki je po našem mnenju eden važnejših l'aktorjcv po- daljšancga časa pitanja in konversije krme. Kakor je omenjeno pri- hajajo ti prašiči predvsem z dveh kmetij. Živali, ki so najbolj prizadete in tuđi kažejo organsko okvaro se sicer izločajo, vendar je število obolelih kljub temu šc zmeraj visoko. (cea 25%). Sicer je procent izgub, to so predvsem pogini, spreje- mljivo in znašajo 1,2%. Kakor je iz tega kratkega poročila razvidno smo se izključnoome- jili na problematiko, ki je stalna in aktualna. Po naši presoji so še velike rezerve tako v proizvodnji mleka kot v proizvodnji mesa. V mlečni proizvodnji smo omenili obolenja mlečne žleze. To obolenje dejansko in direktno prinaša velike izgube. V leto.šnjcm letu borno opravili še već laboratorijskih pregledov glede na povzročitelje in njih občutljivosti na zdravila. Jasno je, da mastitisa ne borno izkore- ninili. Treba je pa to obolenje stalno nadzirati in se prilagajati predvsem z uporabo ustreznih zdravil in scveda z uslre/.no higieno molže. 12 Prevelik je tuđi procent pogina pri teletih, vzrok poginovsodriske v prvcm tednu življenja (collienteritisi, collisepticemia, toksična disperzija). Individualni boksi za teleta so redno oprani in ra/kuženi. mislimo pa, da higiena napajanja še ni na tišti ravni kot bi morala biti. Poporodni premor pri kravah je še vedno prevelik, večjo pozornost bo treba posvetiti kravam, ki ne kažejo znake pojatve po porodu oziroma nišo v estrusu v šestih tednih po porodu. V proizvodnji pujskov je potrebno striktno voditi evidencoovz.ro- kih pogina, ker borno na ta način dejansko ugotovili ali so porodni boksi ustrc/.ni. Tehnologija je na vseh štirih kmetijah ista. Atrofični rinitis bi se dalo z ustavno mikroklimo in ventilacijo privesti v nor- malne okvire. Veterinarski zavod Ljubljana točka 12 POROČILO o realizaciji programa dela sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1986 I. Uvod Program dela Sklada stavbnih zemljišč občine Litija (vnadaljeva- nju: sklad) za leto 1986 je sprcjel Upravni odbor sklada 4. 3. 1986. Program sklada za je ma: — pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino — pripravo stavbnih zemljišč — urejanje stavbnih zemljišč in — oddajo pridobljenih, pripravljenih in urejenih stavbnih zemljišč. II. Pridobivanje stavbnih zemljišč 1. Sklad je reali/.iral nalogo, da je predlagal odkup vseh stavbnih ze- mljišč namenjenih za gradnjo slanovanjskih hiš in drugih ob jek tov v me ja li I Jrbanističnih zasnov mesta Litija i n Sina rt na in zazidalnega nacrta Kresnice. 2. Nerealizirana je naloga pridobitve stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na Graški Dobravi (območje določeno z zazidalnim nacrtom GS-4 Praprošče). Razlog za to je v še vedno nedokončanem zazidalnem nacrtu GS-4 Praproče. 3. Realizacija pridobitve stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno blokovno stanovanjsko gradnjo je Ic delna in sicer: — za gradnjo stanovanjskih blokov z oznako H in I med Maistrovo ulieo in Grbinsko cesto je v postopku pridobitve stavbncga zemljišča za zunanjo ureditev blokov na zahodni strani. Vjanuarju 1987 je bila izdelana parcelacija, ki je osno- va za nadaljni postopek. Naloga bo realizirana v letu 1987. — za gradnjo stanovanjskih blokov,avtobusnega postajališča in parkirišča med Zasavsko cesto in Cesto komandanta Stnneta so že odkupljena stavbna zemljišča in stanovanjske hiše las- tnikov Grošelj in Kralj. V postopku realizacije pa je odkup siavbnili zemljišč in objektov lastnie Gradišek ("irile in Zupa- nčič Pavle. Odkup leli stavbnih zemljišč in objektov je v ka- snitvi zaradi ncurejenih zamljiško-knjižnih razmerij sedanje lastnice (iradišek Cirile in zaradi nasprotovanja lastnice Zu- pančič Pavlc pri cenitvi in sploh proti sporazumnemu odkupn stavbnega zemljišča in objektov. Realizacija naloge se bo nad- aljevala v letu 1987, vendarbo moral sklad zagotoviti dodatna lastna sredstva zaradi valorizacije vrednosti siavbnili zemljišč in objektov od dneva cenitve do plačila odškodnine. 4. V letu 1986 sklad ni pridobival stavbnih zemljišč za druge gradnje, ker za to ni dobil pobud. III. Priprava stavbnih zemljišč Na področju priprave stavbnih zemljišč je sklad nadaljeval z ak- tivnostmi za dokončanje zazidalnega nacrta GS-4 Praprošče, vendar naloga še ni zaključena. Urbanistična služba pri KOPKomunala Li- tija še ni pridobila soglasja ŽG Ljubljana. Vzroki za takšnozavlače- vanje končanja te naloge so poleg objektivnih tuđi neefikasnost Ur- banistične službe, ki izhaja iz neustrezne organiziranosti. V realizaciji je naloga izdelave sprememb zazidalnega nacrta za Kresnice. Naloga je trenutno v fazi javne razgrnitve osnutke. Ka- snitev realizacije teh nalog je bila zaradi nereambuliranih kart merila 1:1000 za Kresnice, ki so osnova za izdelavo zazidalnega nacrta. Nerealizirane so tuđi naloge izdelave zazidalnih načrtov za Litijo levi breg, Miško dolino v Šmartnem in za Sitarjevško cesto. Vse tri naloge je Upravni odbor sklada pri pripravi spremembe finančnega nacrta zaradi pomanjkanja linančnih sredstev izločil. Vzrok za pomanjkanje finančnih sredstev je v povećanju investi- cijskih vlaganj v: — komunalno ureditev zazidalnega otoka št. 5 v Kresnicah za 4.125.000,— din, — dokbnčanjc izgradnje stanovanjske ceste v GS-4/1 Graška Dob- rava za 3.823.000.— din — ureditev odvodjavanja dela Partizanske poti za 679.000.— din. IV. Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč 1. Realizirane so bile naloge: — ureditev stavbnih zemljišč v zazidalnem otoku GS4/1 Graška Dobrava v rednosti 8.301.058,— din. — ureditev odvodnjavanja dela Partizanske poli v vrednosti 6.641.098.—din! — komunalna ureditev v zazidalnem otoku št. 5 v Kresnicah v vrednosti 9.125.035.— din Vse investicije so imele višjo obračunsko vrednost od planirane. Vzroki_/a to so v prenizki oceni investicij, v časovnem odmiku pričetka del v Kresnicah zaradi nasprotovanja gradnji bivših las- tnikov zemljišč, v dodalnih in več delili ter podražitvah. Sklad je kot investitor moral zagoloviti finančna sredstva za končanje investicij- skih del, zaradi česar je bil program sklada za leto 1986 skrčen. 2. Nova naloga na področju urejanja stavbnih zemljišč v zazidalnem otoku GS-4 Praprošče ni bila realizirana, ker stavbna zemljišča nišo bila pridobljena. Vzrok je opisan v točki II. 2. V. Oddaja stavbnih zemljišč 1. Nerealizirana je naloga oddajc stavbnih zemljišč v zazidalnem otoku GS-4 Praprošče, ker zemljišča nišo bila pridobljena in urejena. Vzroki so opisani v prejšnjih točkah poročila. 2. Nerealizirana je naloga oddaje stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih blokov H in I med Maistrovo in Grbinsko cesto, ker del zemljišča še ni pridobljen. Naloga bo realizirana v letu 1987. 3. Sklad je sporazumno pridobil slavbno parcelo v ZO GS-4/1 Gra- ška Dobrava, katere pravico uporabe je imela Sekirnik Roža iz Ljubljane. Sklad bo slavbno parcelo oddal na natečaju v letu 1987. VI. Opravljanje administrativno tehničnih del Slrokovna m administrativno tehmčna opravila za sklad nišo iz- vajali pristojni občinski upravni organi, kot je bilo določeno s prog- ramom dela, ampak Skupna strokovna služba komunalne in stano- vanjske skupnosti občine Litija. Ta opravila se s 1.1. 1987 prenašajo na pristojne občinske upravne organe. PRHDSFDNIK UPRAVNHGA ODBORA SKLADA STAVBNIH ZLML.1IŠČ OBČINI LITIJA: Gusti Grošelj 13 REALIZACIJA finančnega nacrta na dan 31. 12. 1986 I. PfUHOOKI Plan ReallzaclJa Indeks 1. Ostanak srdstav iz leta 1985 , 15.359 15.J5S.ooo.- loj 2. Nedcmstllo za uporabo stavbnega zemljlšča *K«.ooo_ _ 21.479.289.- .. 9A 3. Prlspavak lnvstitorjev po že sklenjenlh pogodbah 3.o8o '' 2.283.820.- 75 4. Prlspevek lnvestltorjev po pogodbah iz tekočaga Jata ls.ooo 28.17o.oo4.- 121 - lnvestltorjl po pogodbah 3.17o.oo4,-- SKS občlne Lltlja po sporazumu za pridobitev stavbnlh žmljlšč med Zasavsko cesto ln Cesto komandanta Staneta v Lltljl 15.ooo.ooo.-5. Prenos salda uklnjenega računa sredstev za nadomestiio te za zemljica občine Litlja 2.983 2.982.845.- loo t. Ramo - 954.5o5.- -S kupaj 59.422 61.229.463.- Io3 1. Kradit Ljubljanske banke, Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana za pridooitev jtavonih zemljlič ln odkup hlš med Zasavsko cesto ln Cesto komandanta Staneta 57. 78o 57.78o.ooo.- loo V S E S K U P A J 117.202 119.009.463.- Io2 II. 00H0OK1 1. Odplačllo kredltov 2.46S 2.466.35o.- loo 2. Uredltev odvodnjavanja dela Partizanske poti 6.518 6.641.o98.- Io2 3. Dokonačnje Izgradnje stanovanjske ceste v GS-4/1 Craika Oobrava S.343 8.3ol.o58.- loo A. Komunalno opremaljnej v ZO št. 5 v Kresnicah 9.125 9.125.035.- loo 5. Izdelava psrememb zazldalnega nacrta Kresnlce 2.85o 2.85o.ooo.- loo 6. Komunalno opremlajnje v CS-4 Praptoiie 462 461.$6o.- loo 7. Pridooitev stavbnlh zemljlič za blokovno stanovanjsko gradnjo, avtobusno postajalllfe ln parkirliče med Zasavsko cesto in Cesto komandanta Staneta 1.7.o}2 22.noo.ooo.- lio 8. Stroiki poslovanja sklada ?.J8o 1.836.026.- 77 9. Nerazporejena sredstva za pokrivanje podražltev, neplaniranih izdatkov in drugih stroškov poslovanja sklada 7.264 /.515.726.- 35 lo.Nadomestiio za odkup zemlilič 2.983 668.217.- 23 S k u p a J 59.422 56.865.47o.- 96 11. Poraba krdlta LB SKB za pridobivanje stavbnih zemlHSi od iasavskl cesti 57.78o 43.284.719.- 75 VSE S K U P A J 117.2o2 loo.150.189,- 8« SESTAVILA: Tatjana Pantar OBRAZLOZITEV Indeks realizacije dohodkov Sklada stavbnih zemljišč občine Li lija v letu 1986 je 103 ali skupno 61.229.46.1— din. Pri dohodkih po posa- meznih virih ni bistvenih odstopanj od planirah višin. Neplanirani phhodki sklada so sredstva iz ukinjenega računa sredstev za nadomes- tiio NP za zcmljišča občine Liti/a. Skupa/ s sredstvi so se prenesle tuđi obveznosti iz tega naslova. Poleg teh sredstev je sklad pndobil kredima sredstva ljubljanske banke — Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana za odkup stavbnih zemljišč in stanovanjskih hišmeci"Zasavsko cesto in Cesto komandanta Staneta v visini 57^780.000.— din. Indeks realizacije odhodkov sklada v letu 1986 je 95. Indeks porabe najetega kredita za pridobitev stavbnega zemljišča med Zasavsko cesto in Cesto komandanta Staneta je 75. Vzrok za to je vneurejenih zemlji- ških zadevah stavbnega zemljišča in stanovanjske hiše last Oradišek Ciri/e in v težavah pri odkupu stavbnega zcmljišča in stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem last Zupančič Pavle. Naloga se bo realizira- la v letu 1987, vendar bo sklad moral zagotoviti dodatna finančna sredstva zaradi valorizacije cenitev od dneva cenitve do dneva plačila odškodnin. Visina sredstev bo znana z izdelavo valorizacij. Pri odhodkih ni bistvenih odstopanj od planiranih višin. ki bi vplivale na realizacijo programa Sklada stavbnih zemljišč ohčine Liti/a. Predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Litija: Gusti Grošelj PROGRAM DELA sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1987 I. UVOD Na podlagi Družbcnega plana občinc Litija /a obdobje 1986—1990 in Resolucijc o politiki i/.vajanja Družbencga plana občine Litija v letu 1987 Sklad stavbnih /emljišč občinc Litija (v nad- aljevanju: Sklad) sprejme Program dela Sklada /a leto 1987. Program dela Sklada zajema: — predloge Skupščini občine Litija za pridobivanje stavbnih /c- mljišč v družbeno lastnino, — pripravo stavbnih zemljišč, — opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnim! in drugimi objekti in napravami, — oddajanje stavbnih zemljišč v družbeni lastnini /a graditev. II. PRIDOBIVANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ V DRUŽBENO LASTNINO V letu 1987 bo Sklad predlagal Skupščini občine Litija pridobitcv stavbnih zemljišč v družbeno lastnino: 1. Stavbna zemljišča v prostorski planski celoti LS-1 v KS Litija de- sni breg: — za blokovno stanovanjsko gradnjo in izgradnjo avtobusnega postajališča in parkirišča med Zasavsko cesto in Cesto ko- mandanta Staneta od bencinske črpalke do ulice Mire Prcgljeve. — za predviđeno večnamensko dvorano med Ulico Mire Pregljeve in poslovno-stanovanjskim objektom Jerebova 14, Litija in Vrvarsko ulico, — za blokovno stanovanjsko gradnjo ob Maistrovi ulici (zahodno od stanovanjske hiše Vidovič), — za gradnjo dostopne stanovanjske ceste v Krcsnicali — za hod ni del. 2. Stavbna zemljišča v prostorski planski celoti GS-4/2 Praprošče v KS Litija levi breg: — za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na Graški Dobra vi. 3. Stavbna zcmljišča za katera bodo pobudniki druge družbeno pravne osebe. 4. Stavbna zemljišča na katerih ima občina Litija predkupno pra- vico po 25. člcnu Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS 14/84) v mejah Urbanističnih zasnov naselij Litija, Šmartno z Ustjem, Zavrstnik, Breg, Tcnetiše in Zazidalnega nacrta Kresnice. Sklad bo potrebna finančna sredstva za pridobitev predlaganih stavbnih zemljišč zagotovil iz lastnih sredstev in sredstev bodočih investitorjev. III. PRIPRAVA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V DRU- ŽBENI LASTNINI 1. Izdelava geodetskih podlag za prostorske izvedbene akte: — GS-1 in GS-6 v KS Litija levi breg (območje med železnico in Savo)6 ha — LS-1 v KS Litija desni breg (območje med Savo in Grbinsko cesto od Ceste Dolenjskcga odreda do spomenika NOB— 2 ha — LS-5 v KS Litija desni breg (območje ob Sitarjevški cesti ) — 16 ha — SS-3 v KS Šmartno (območje predviđenoga zazidalnega na- crta za Miško dolino) — 5 ha — ŠS-1 v KS Šmartno (ožje območje Šmartna) — I ha — LK-1 centralna čistilna naprava — 2 ha. Naloge izdelave geodetskih podlag za prostorske izvedbene akte v merilu 1:1000 bo Sklad realiziral v sodelovanju z Geodetsko upravo SO Litija. Finančna sredstva za realizacijo nalog bo zagotovil Sklad in 14 Skupščina občinc Litija. 2. Izdelava proslorsko izvedbenih aktov za območja na katerih je z Družbenim planom občinc Litija predviđena kompleksna gra- ditev o/.iroma drugi posegi v prostor: — dokončanje izdelave Sprememb zazidalncga nacrta Kresnice, — dokončanje izdelave zazidalncga nacrta GS-4/2 Praprošćc, — izdelava zazidalnega nacrta za Litijo desni breg (območje LS- 1 in LS-5), — izdelava zazidalncga načita za Litijo levi breg (območje GSj-1) — izdelava zazidalnega nacrta za Šmartno (območje ŠS-1 in SS- Sklad bo naloge realiziral v letu 1987 v obscgu razpoložljivih finančnih sredstev. IV. OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ V DRUŽBENI LASTNINI S KOMUNALNIMI IN DRUGIMI OBJEKTI IN NAPRAVAMI Opremljanje stavbnih zcmljišč bo Sklad v letu 1987 izvajal na območju predviđenoga zazidalnega nacrta za GS-4/2 Praproščc. Opremljanje zajema: — stanovanjska cesta — kanalizacijsko omrežje — vodovodno omrežje — elektroomrežje — javna razsvetljava — PTT kabelsko omrežje. Naloga bo realizirana pod pogojem, da bo pravočasno sprejet odlok o zazidalnem nacrtu GS-4/2 Praproščc, ki bo osnova za vsc nadaljne aktivnosti v zvezi s pridobivanjem, pripravo in oprc- mljanjem stavbnih zemljišč. V. ODDA.IANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADITEV V letu 1987 bo Sklad oddal stavbna zcmljišča: 1. Ob Maistrovi ulici za gradnjo slanovanjskih blokov /oznako H in I. 2. V zazidalnem otoku GS-4/1 Graška Dobrava (eno stavbno parcelo). 3. Ob Grbinski cesti nasproli I.esnc industrije I.ilija (eno stavbno parcelo). 4. Na Graški Dobravi v zazidalnem otoku GS-4/2 Praprošćc (15 stavbnih parccl) v primeru, da bo stavbno zcmljišče pravočasno pridobljeno in opremljeno. 5. Druga stavbna zcniljišča, ki jih bo Sklad pridobil med letom (plombe). VI. ZAKLJUČEK Program dela Sklada zajema aktivnosti na področju iirejanja prostora za i/.vajanje nalog iz Družbenega dogovora občinc Litija na področju stanovanjske in druge graditve. Sestavni dcl programa je finančni nacrt Sklada za letci 1987. FINANCNI NACRT sklada stavbnih zemljišč občinc Litija za leto i 987 PRIHODKI V 000 din 1. Ostanek aredntev iz leta 1986 4.364 2. Nađomeatilo za uporabo stavbnega zemljlfiča 42.000 3. Prlspevek investitorjev po že aklenjenlh pogodbah 1.3oo 4. Prispevek investitorJev po pogodbah iz tekocega leta - investitorji po poRodbah 75.000 - inveatitorji po uporazumu ~ samoprispevek K3 Litija lovi In desni breg 5o.ooo - Samoupravna komunalna akupnost občine Litija 7.455 - Samoupravna stanovanj3ka Bkupnoat obeine Litija 27.463 5. Prihodok od ođđanlh stavbnih zemljlsč 19.000 6. Razno 1.000 S k u p a 1 227.582 0D1I0DKI I. Odplačilo kredltov 13-650 II. OdSkodnine za pridobltev stavbnlh zemlJiSS v druzbeno laatnino 1. Prekoračitve pri odkupu Btavbnega zemlJlSSa mod Zasav«ko cesto in Cesto komandanta Staneta 30.000 2. Odkup zemlJiSSa in objektov za gradnjo ve5nanBn»k.e dvorane iz programa oamoprispevka 5o.ooo 3. Odk\jp zemljlsč za blokovno gradnjo ob Malatrovl ullol 75o 4. Odkup zemljls6 za gradnjo stanovanjake ceste v Kreanloah - zahodni del ]-5o° 5. Odkup zemlJlBC za ljidividualno stanovanjsko gradnjo v GS-4/2 Praprošce 15.000 6 OdSkodnine za odkup zemljisc po 25. Slenu Zakona o stavbnih zemlJlSclh 2-5oo 7. PlaSllo stroskov oenltev za odkup zemlJISc 1.000 III. StroSkl priprave stavbnih zemlJlS6 31.382 1. Izdelava geodetskih podlag za prostoroko Izvedbene akte v merilu l:looo 2. Izdelava zazidalnega nacrta Litija desni breg LS-1 3. Izdelava zazidalnega nacrta Litija desni breg LS-5 4. Izdelava zazidalnega nacrta za Smartno - MiSka dolina SS-3 5. Izdelava zazidalnega nacrta za Litijo ljvl breg GS-1 6. Izdelava zazidalnega nacrta za SBartno SS-1 Naloge se bodo realizirale po napisanom vrstnen redu glade na rMpoloMJlva finanfina sredstva. W. StroSkl opremljanja stavbnih zemljišc 1. Izgradnja komunalnih in drugih objektov In naprav v sklopu opremljanja stavbnih zemljisv v GS-4/2 Praprošoe 75-000 V. Drugi StroSkl poslovanja sklada stavbnih zemlJISe 1. StroSkl poslovanja sklada 4.8oo 2. Drugi nepredviđeni StroSkl 2.000 S k u p a J 227.582 OBRAZLOŽITEV Ni: podlagi določil i.l. člcna Zakona o suivbnih zcmljiščih (Ur. 1. SRS ši. 1H/H4) občinska skupščina potr ju je program drla. finančni na- crt, zaključni račun in poročilo o delu sklada stavhnih zcmljišč (v nad- aljcvanju: Sklad). Zaradi tega Upravni odbor Sklada pred/aga občin- ski skupštini v razpravo in potiditcv: — Poročilo o realizaciji programa dela Sklada za leto 1986, — Realizacijo j'inančncga nacrta Sklada za leto 1986, — Program dela Sklada za leto 1987 in — linančni nacrt Sklada za leto 1987. Sta/išča Upravncga odbora Sklada s prcdlogi sklcpov za občinsko skupščino bodo posredovana naknadno z vubilom za sejo skupščine. 15 Sestavll: Mali Marjan Strokovna aluJba 3KSS točka 13 Predlog Na podlagi 77.člcna zakona ostanovanjskih razmerjih(Ur. list SRS, št. 35/82, 14/84), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji Zbora združenoga dela dne ..........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne............sprejela ODLOK o podstanovalskih razmerjih na območju občine Litija 1. člcn Ta odlok ureja: — oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, — evidenco podstanovalskih razmerij, — vsebino podstanovalskc pogodbe, — način določanja podstanarine, — uporabnino za skupne prostore — odškodnino za opremo. — dejanske stroške za uporabo podstanovalskega prostora, — izvajanje nadzora, — kazenske določbe. S tem odlokom se zagotavlja podstanovalcem varstvo njihovih pravic in položaja. 2. člen Imetnik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja kot posamezne- ga dela stavbe in lastnik družinske stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalec) lahko odda podstanovalcu v uporabo po- samezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovalskc pogodbe, ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas, ter na način ob pogojih, ki jih prcdpisujc zakon in ta odlok. Imetnik stanovanjske pravice lahko odda v podnajem posamezne stanovanjske prostore le, če v odločbi o dodelitvi stanovanja v skla- du s splošnim aktom stanodajalca ni drugače določeno. 3. člen V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanj- ski prostor, ki meri najmanj 7 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca brez prostorov, ki jih uporablja v souporabi (sanitarij, hodnika, kuhinje itd). Najemodajalec ne more oddati brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor. V prostoru mora biti električna napeljava, izvedena v skladu steh- ničnimi predpisi, prostor pa mora biti suh in dovolj svetcl. Podstanovalec ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti delno podstanovalski prostor, ki ga uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe. 4. člen Najemodajalec in podstanovalec morata skloniti pismeno pods- tanovalsko pogodbo že pred vselitvijo podstanovalca. Najemodajalec mora dostaviti zaradi cvidence po en izvod pods- tanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu pristojnomu za stanovanjske zadeve, hišnemu svetu in stanodajalcu družbenega stanovanja v 15. dneh po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje do vselitve stanovalca. 5. člen Podstanovalska pogodba mora vsebovati: 1. priimek in ime najemodajalca ter naslov stalnega bivališča, 2. priimek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov, 3. priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov, 4. označbo zgradbe in stanovanja v katerem so v podnajem dani podstanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem, 5. katere druge prostore v stanovanju srne uporabljati podstano- valec in v kakšnem obsegu (kopalnica, kuhinja, klet itd), 6. opis podstanovalskega prostora, s točno navedbo opreme, 7. način ogrcvanja podstanovalskega prostora. 8. znesek podstanarine in uporabnine za skupne prostore, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu, t 9. način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike,cent- ralne kurjeve in čišćenje skupnih prostorov v zgradbi oz. stano- vanju ter morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, 10. znesek odškodnine za uporabo opreme, 11. čas za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok, če je pogodba sklonjena za nedoločen čas, pa tuđi način odpovedi te pogodbe, 12. način valorizacije podstanrinc. 6. člen Podstanovalska pogodba, sklonjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Za odpoved podstanovalske pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi. 7. člen Podstanovalska pogodba, sklonjena za določen čas, preneha s pretekom tega časa. Za podstanovalsko pogodbo, sklonjeno za določen čas, se šteje, da je molčo obnovljena za ncdolčen čas, če podstanovalec v petnajstih dneh po preteku časa, za katerega jo bila pogodba sklonjena, še na- prej uporablja stanovanjske prostore, najemodajalec pa temu no nasprotuje. 8. člen Na dan potoka časa za katorega je bila sklonjena podstanovalska pogodba, mora podstanovalec izprazniti podstanovalski prostor. Če podstanovaloc no izprazni podstanovalskega prostora, kot je določeno v pogodbi, lahko zahteva najemodajalec pri občinskom upravnom organu pristojnom za stanovanjske zadove po 50. člcnu zakona o stanovanjskih razmerjih uvedbo upravnega postopka za- radi izsclitve. 9. člen Ob oddaji opremljenoga podstanovalskega prostora, mora ta vsebovati ležišče, mizo, stol, omara in umivalnik, če podstanovalec za opravljanje higicne nima na razpolago drugoga prostora. Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stano- vanju, v zgradbi oz. sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci. Cc jo v istom prostoru voč / podstanovalcev, mora biti v prostoru toliko ložišč in stolov, kolikor je podstanovalcev tor omara, v kateri mora imeti podstanovalec možnost zakloniti svoj dol omaro. V podnajem dan podstanovalski prostor mora imeti možnost ogrcvanja. 10. člcn Podstanovalec jo dolžan plaćati najemodajalcu podstanarino, ki jo sporazumno določita, njena visina pa ne smo prosogati vrednosti ekonomske podstanarine. Ekonomska podstanarina je ekonomska stanarina, ki se ugotovi na osnovi pravilnika o točkovanju in samoupravnega sporazuma o prohodu na ekonomsko stanarino v občini Litija. 16 11. člcn Za uporabo opreme in pohištva v oprcmljencm prostoru pods- tanovalec plača posebno odškodnino glede na kvalielo opremljenos- ti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največdo 25 odstotkov povprečne ekonomske stanarine v občini Litija. 12. člen Podstanovalec posebej plačuje najemodajaleudejanskestroškeza porabljeno vodo, električno energijo, plin, kurja vo torza odvoz sme- ti, kanal.ščino, pripadajoči del prispevka za nadomestila za uporabo stavbnega zcmljišča in obratovalnih stroškov hiše, čišćenje skupnih prostorov, čišćenje podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, čc jih ne čisti podstanovalec sam. Če dejan- skih stroškov za storitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajaleedogovorita o pavšalnem mesečnem plačilu, vendar je treba /a vsako storitev v podstanovalski pogodbi določiti način, kako bo obračunana pri čemer se obvezno upoštevajo tišti normativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko nišo. pri SO Litija je v sodelovanju s SSS občinc Litija pregledala nsnulek odloka in pripravila nekaj sprememh in to: 1. V.?. členu je dodan no v tretji odsiavek ki opredeljuje, da mora hiti v prostoru izvedena električna nape/java, prostor pa mora hiti suh in svete/. 2. Tretji odstavek 4. člena je spremenjen tako, da imetnik stano- vanjske pravice na družhenem stanovanju lahko odda slanovanjski prostor v podnajem, v kolikor pridohi soglasje stanodajalca. i. Varianta v 4. členu je čitana. 4. V 9. členu je opredeljena oprema prostora, čc se podstanovanjski prostor oddaja opremljen. 5. V 12. členu je pri plačevanju dejanskih stroškov dodan še pripadaj- oči del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 6. V li. členu je točno opredeljen nadzor nad izvajanjem tega odloka. 7. V 14. členu so ddane še kazenske sankcije za neizpolnjcvanje dopolnjenega 3. člena. ORČ1NSKI KOMITI. ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOLKONOMSKI RAZVOJ SO LITIJA 13. člcn Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo tržna, sanitarna in davčna inspekcija ter občinski upravni organ pristojen za stano- vanjske zadeve pri SO Litija. 14. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se ka/nujc za prekršek najemodajalec: — ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena, — ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odst. 3. člena), — ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odst. 3. člena), — ki odda podstanovanjski prostor v nasprotju z tretjim ods- tavkom 3. člena, — ki sklone podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim ods- tavkom 4. člena ali take pogodbe sploh ne sklone, — ki ne dostavi podstanovalske pogodbe pristojnomu občinskcmu upravnomu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi ods- tavek 4. člena), — ki podpišc pogodbo, ki nima vseh sestavin 5. člena, — ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (12. člen). 15. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se ka/nujc za prokršok podstanovalec: — ki ne sklene podstanovalske pogodbe ali je ne sklone šc pred vse- litvijo (prvi odstavok 4. člena), — ki sklene pogodbo zdrugačno vsebino kot jedoločeno v 5. členu. 16. člen Obstojcča podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mesecih od njegove uveljavilve. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradncm listu SRS. PR1-DSHDNIK SKUPŠTINA OIKMNF. I.1T1.1A KAI'I.JA MIRKO Obrazložilcv Zbora občinskc skupščine sta dne 16. 2. I9S7 ohravnavala osnutek odloka in nanj dala nekaj pripomb. kat ere so v predlogu tipoštevane. Po javni razpravi predlagatelj ni dohil nobenih pripomb. Delovna skii/)i/ui točka 14 Osnutek Napodlagi 3. točke, 1. odstavka 3. člena 4odstavka 25. člena in 241. člena Zakona o prokrških (ur. list SRS št. 25/83 in 42/85), 17. člena Zakona o ravnanju i odpadki (Ur. list SRS št. 8/78) 19. člena in 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnom in bivalnem okolju (Ur. list SRS, št... 15/76), 9. člena zakona o uporabi fjrba, zastave in himne SI-R.I (Ur. list SFR.l, šl. 21/77) in 206. člena Statuta občine Li- tija (Ur. list SRS, št. 28/83), je Skupština občine Litija na seji zbora združenoga dola in zbora krajevnih skupnosti dne.............. sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o javnern redu in miru občine Litija 1. člen V odloku o javnem redu in miru občinc Litija (Ur. list SRS, št. 47/86) se črtajo naslednja določila: 1. 6. člen, točka 9 2. 10. člen, točka II 3. 10. člen, točka 28 4. 23. člen, točka 13 5. 24. člen, točka 6 t 6. 25. člen. točka 7 2. člen V prvem odstavku 25. člena odloka o javnem redu in miru se v prvi in drugi vrsti pred zneskoma 5000 in 10.000 črtata besedi »do«. 3. člen Ta odlok začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS PREDSEDN1K SKUPŠČINE OBČINE LITIJA MIRKO KAPLJA Obrazložite v Odlok o javnem redu in mini ohčine Litija je hi/ sprejel na zhorih občinske skupščine IS. novembra 19X6 leta. objavljen pa je hi! v Uradnem listu SRS. št. 47/H6). Ugotovljcnojehilo.da9. točko 6. člena 17 in 11. točko 10. člena odloka vsebuje republiški zakon o javnem redu in miru in da se ta določila lahko u-porabijo tuđi namesto navedenih v občinskem od/oku. V od/oku je v 10. členu, točka 28, opredeljeno čišćenje snegu s plo- čnikov in stopnišč, nišo pa opredeljeni drugi postopki v zimskem času. To določilo bo potrebno izločiti iz od/oka in zimsko službo v celoti opredeliti v od/oku o komunalni uredi/vi in zunanjem videzu naselij. Po pripravi in sprejetju predloga odloka je v 25. členu nastala napa- ka. Kazni, ki se izterjajo lakoj na kraju prekrška, mora/o hiti točno določene in pri njih ni možen razpon. zato je potrebno besedicn »do« pred zneskom 5000 in 10.000 crtati. V 28. točki 10. člena je opredeljeno čišćenje snega. Sedaj veljavni odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij opredeljuje ne- katera vprašanja zimske službe. Da ne bi bila določila o zimski službi razdrobljena, je potrebno določilo iz tega odloka prenesti v odlok o ko- munalni ureditvi in zunanjem videzu naselij. Določila, ki se z odlokom o sprememhi in dopolnitviodloka o javnem redu in miru občine Litija črtajo so naslednja: 1.6. člen Za zagotavljanje javnega reda, miru in družbene discipline je prepovedano: točka 9. vznemirjati, moliti ali kako drugače nadlegovati ohčane z zbiranjem podatkov ali izjav brez ustreznega dovoljenja. 2.10. člen Da bi se zavarova/o življenje in zdrav/e ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: točka 11. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem misli, idcj in naukov po stanovanjih ali na javnih mestih. točka 28. najkasneje do 7. ure zjutraj odstraniti sneg s pločnikov in stopnic in posuti omenjene površine s peskom in soljo. 3. Vkazenskih do/oči/ih se iz 23. člena. točka 13., 24. člena, točka 6 in iz 25. člena točka 7, črtajo ka ženska do/oči/a za točke ukrepov pod zaporedno štev. 1, 2 in 3 te obrazložitve. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE točka 15 Osnutek Skupščina občine Litija je na podlaci 1. in 4. člena zakona o komu- nalnih taksah (Ur. I. SRS, štev. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, štev. 28/83) na seji /bora zd- ruženega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela ODLOK o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija (Ur. 1. SRS, štev. 24/86) tako, da se glasi: Turistična taksa znaša za nočitev v gostišču in zasebnih sobah: din — za domaće goste 150 — za tujc goste 300 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988. Štev.: 010-5/66 Datum: 6. 4. 1987 Predsednik Skupščine občine Litija: Mirko Kaplja Obrazložitev Visina turistične takse za /cio 1987je določena vodlokuospremem- bi odloka o turistični taksi na območju občine Litija. ki je hi/ sprejet na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1986. Vod/okuje določena turistična taksa za domaće goste v visini 70 din. ter za inje goste v visini 110 din. Odbor udeležencev Družhenega dogovora o namenski porubi luris- tične takse pri Turistični zvezi Slovenije nam je posredova/ pred/og za poenoteno visino turistične takse v SR Sloveniji za /eto 1988. Odbor udeležencev priporoča razvrstitev krajev v ih kategorije in sicer: 1. kategorija: kraji z večjim turističnim prometom in bol/ urejeno tu- rist ično infrastrukturo — za domaće goste: 250 din — za I uje goste 500 din II. kategorija: urejeni turistični kraji: — za domaće goste 200 din — za tu/c goste: 400 din III. kategorija: ostali kraji: — za domaće goste: 150 din — za luje goste: 300 din Ohčina Litija je vseskozi razporejcna v III. kategorijo, tako ho znašala turisiična taksa za domaće goste 150 din ter za tuje goste 300 din. V družbenem dogovoru o namenski porubi turistične takse je opreljeno, da se 9O"/o zbranih sredslev turistične takse nameni za finan- ciranje predhodno na ohčinski ali medobčinski ravni usklajenih prog- ramov s področja turist ičnih storitev splošnega značaja, medi em ko se 10% vsako/etno zbranih sredslev turistične takse nameni za sofinanci- ranje nalog s področja splošnih turist ičnih storitev na ravni republike za ce/olno območje Slovenije. V lolu 1986 se je iz naslova turistične takse v občini Li lija zbra/o 213.523 din. od tega je bilo l(f/o, to je 21.352 din namenjeno Turistični zvezi Slovenije, 9(P/i, pa je bilo v enukih deležih razdeljeno na Turis- tično društvo Litija oz. Turislično društvo Vuče. PRED LOG: Skupščini občine Litija, zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti predlagamo v obravnavo in sprejem osnutek odlo- ka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine I.i lija. s predlogom da se posreduje v javno razpravo 30 dni. Litija. 6. 4. 1987 Ohčinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj točka 16 Osnutek Skupščina ohčine Litija je na podlaci 40. člena /akonaora/.lastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v dru/heni lastnini (Ur. I. SRS, št. 5/80) 7., 12 in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremi- čnin (Ur. I. SRS, štev. 8/87) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, štev. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnoga urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987 1. člen S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena stanovanj, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbncga zemljišča in ko- rist za razlaščeno stavbno zcmljišćc za območje občine Litija za lelo 1987. 18 2. člcn Za stavbno zcmljiščc na območju občinc Lilija seštejejo naslednja zemljišča: — za ožji gradbeni okoliš Litija in Šmartna 7. Ustjcm zožjo okolico, to je območje, ki ga ureja urbanistični nacrt ter območja določc- na z zazidalnimi nacrti in prostorsko ureditvenimi pogoji, kol iz- kazujc prostorski del družbenega plana občinc Litija za obdobje 1986—1990, — vsi drugi kraji občinc Litija, na območju katerih se nahajajo ze- mljišča, ki so po veljavnili prcdpisili stavbna zemljišča. 3. člcn Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na obm- očju občinc Litija znaša 223.605 dinarjev. 4. člcn Povprečni stroški komunalncga urejanja zemljišč v občini Litija znašajo za komunalne naprave individualne rabe 5.303 din za m2 ko- ristne stanovanjske površine, za skupne komunalne naprave pa 7.627 din za in? koristne stanovanjske površine. 5. člcn Korist za razlaščena stavbna /cmljišča se določi v odstolku od povprečne gradbene cenc določene v 3. členu tega odloka in znaša za: — ožji gradbeni okoliš 0,8% — za druge krajc pa 0,6%. 6. člen Zdnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povpre- čni gradbeni ecni stanovanj in povprcčnih stroških komunalncga urejanja stavbncga zemljišča v občini Litija (Ur. I. SRS.štev. 5/86). 7. člcn Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v llradncm Isitu SRs. Štcv.: 010-2/84 Datum: 2. 4. 1987 Predsednik Sktipščine občinc Litija: Mirko Kaplja Obrazložitev Osnutck odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprcčnih stroških komunalncga urejanja stavbnega zemljišča v ohčini Litija dol- oča elemente, ki služijo za izračun valorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in elemente za določitev visine odškodninc za razlaščena stavbna zemljišča. Odlok daje osnovo za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zem/jišče in osnovo za izračun cene za prodajo alinakup slan/ivanjskih hiš ali stanovanj v družbeni lastnini. Po pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosli stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin obsega gradbena vrednost objektov stroške gradbenih, gradbenoobrtniških instalacij- skih in montažnih del, stroške priključkov na komunalne objekte ter naprave, stroške neposredne zunanje ureditve, ki omogoča uporabo objekta in investitorske stroške. Pri izračunu povprečne gradbene cene je bila upošlevana cena, dosežena na 31. 12. 1986 za stanovanja na Maistrovi ulici 6 v I.i liji. Stroški gradbenih in zaključnih ter instalacijskih del na dan 31. 12. 1986 so skupoj s stroški priprav/jalnih gradbenih del in ostalimi stroški znašali 223.605 din. l'olna povprečna prodajna cena s ceno zemljišča, zunaje ureditve in stroški priključkov na komuna/ne naprave pa je znaša/a 269.445 din. Vzroke v dok oj visoki ceni je iskali v zamudi pri roku izgradnje, načinu in kvaliteti gradnje, ki se stalno spreminja (de- mit fasade) ter število stanovanj, ki seje iz 17 povećalo na 29. Stanova- nja so manjša, stroški gradnje pa so bili večji. Za povprečne stroške komunalnega urejanja se štejejo stroški, določeni na 1 m2 koristne površine cenitvnega objekta po obračunskih cenah doseženih ob koncu koledarskega leta za povprečno stopnjo opremljenosti na območju z gostoto poselitve 100—200 preb./ha. Po- datki, na pbdlagi katerih so bili izračunani povprečni stroški komu- nalncga urejanja zemljišč, se nanašajo na komunalno ureditev stano- vanjske soseske (iS 4/1 iz leta 1982, preračunano na gostoto 100—200 preb./ha (zaradi nižje goslote so dejanski stroški seveda višji) in noto valorizirani z indeksom rasti cen, ki za nizke gradnje v letu 19H6 v primerjavi z letom 1985 znaša I7H. Na tejpodlagi znašajo stroški za skupne komunalne naprave 7.627 din/m2 ter 5.303 din/m2 za indivi- dualne komunalne naprave. Po pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se cena stavbne- ga zemljišča (korist) določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v pretek lem letu za 1 nr koristne stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta, naselja mestnega značaja oziro- ma drugega območja, s tem, da ta odstotek ne srne biti višji od 1,2 in ne nižji od 0,6%. Ta cena se med letom valorizira v skladu z analitičnim indeksom cen. K ceni stavbncga zemljišča se prištejejo tuđi stroški, ki so nastali zaradi minulih vlaganj v zem/jišče in lahko znašajo do 2% od povprečne gradbene cene. V letu 1985 je bi I ta odstotek v visini 0,6 eno ten za ćelo ino območje občine Litija. Za I eto 1986 pa je bil odstotek na pred log cenilcev ločen oz. različen za zemljišča v zazidalnih obm- očjih in izven teh. Ta predlog smo u post cvali tuđi pri pripravi odloka za leto 1986. Odstotek od povprečne gradbene cene za razlaščeno stavbno ze- m/jišče v zazidalnih območjih znaša 0,8%. izven tchpa 0,5%,, kot je to opredeljeno v 5. členu tega odloka. Sprejetje tega odloka ne predstavlja novih nalog kot tuđi finančnih obveznosti. PREDLOG: Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija se pred/aga v obravnavo predmetni osnutck odloka s predlogom, da se ga po razpravi na seji posreduje v javno raz- pravo 15 dni. Po javni razpravi bo na osnovi pripomh oblikovan predlog od/oka in posredovan v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Litija, 2. 4. 1987 točka 17 Predlog 20. 4. 1987 Na podlagi 261. člena Zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 32/85) in 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. I. SRS, š(. 2/73, 1/82 in 2/86) in 205. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je skupščina občine Lilija na seji zbora združene^a dela dne ........ in zbora krajevni skupnosti dne .........................sprejela SKLEP 0 potrditvi zaključnoga računa davkov in prispevkov za leto 1986 Potrdi se zaključni račin davkov in prispevkov občanov za leto 1986. II. Zaključni račun obscga bilanco, brutto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in prcdplačil zavezancev in za- 19 pisnik strokovne komisije o pregledu letnega davčnega zaključnega računa. III. Zaključni račun izkazuje za leto 1986 sledeči promet: — zaostanek iz leta 1985 11.592.560 din — pripis po odmeri 754.662.029 din — obresti in stroški prisilne izterjave 6.019.706 din — odpisi 364.318 din _ plačila 720.608.563 din — zaostanek na dan 31. 12. 1986 51.301.414 din IV. Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986 je pregledala strokovna komisija in nanj ni imela pripomb. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITI.IA Miro KAPLJA točka 18 Osnutek Na podlagi 127. člena Statuta občinc Litija (Ur. list SRS 28/83) in 20. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju ohčinskih uprav- nih organov in strokovnih služb izvršnoga sveta in skupščine občine Li- tija (Ur. list SRS ) je skupščina občine Litija na seji Zbora krajevnih skupnosti in seji Zbora združenega dela sprejcla SKLEP o določitvi kriterijev za razde)itev proračunskih sredstev namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajev- nih skupnosti opravljata občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo up- ravo in proračun. i. Sredstva za financiranje funkcionalnih potreb krajevnih skupnos- ti v občini Litija se krajevnim skupnostim zagotavljajo iz sredstev za splošne družbene potrebe v občini Litija, ki jih združujejo dclovni ljudje in občani za pokrivanje ten potreb. II. Občinska skupščina vsako leto v proračunu občine določi visino sredstev za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti. Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih namenjenih za funkcionalno de- javnost opredeljuje 127. člen Statuta občinc Litija, ki za osnovna kriterija razdelitve sredstev upošteva: — velikost območja krajevne skupnosti — število delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. III. Delež sredstev za funkcionalno dejavnost posamezne krajevne skupnosti se določi tako, da se na podlagi razmerja 1 : 2 zgoraj na- vedenih kriterijev določi delež posamezne krajevne skupnosti od sredstev, ki se v proračunu občine namenijo za funkcionalno de- javnost vseh krajevnih skupnosti. IV. Krajevnim skupnostim za katerc večino funkcionalnih nalog opravlja občinski upravni organ v krajevnih uradih in se stroški za opravljanje tega dela pokrivajo iz drugih namenov občinskega pro- računa, se dcl sredstev nameni za pokrivanje potnih stroškov dele- gatov in funkcionarjev krajevnih skupnosti, v visini polovice deleža, ki ga za to dejavnost pridobivajo najmanjše krajevne skupnosti. Sredstva se letno valoriziraj« /. visino rasti sredstev namenjenih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti v občinskem proračunu. V skladu s 129. členom Statuta občine Litija so sredstva, ki se na- menjajo za funkcionalno delovanje krajevnih skupnosti namenska in se uporabljajo za financiranje: — materialnih izdatkov za delo samoupravnih organov krajevnih skupnosti, zborov delovnih ljudi in občanov ter raznih drugih oblik delovanja interesnih zborov, — materialne izdatke za delovanje delegacij za skupščino družbeno politične skupnosti in skupščine SIS, — osebne dohodke in sredstva za skupno porabo zaposlenih de- lavcev v krajevnih skupnostih oz. letne nagrade delavcem, ki te naloge za potrebe krajevnih skupnosti opravljajo neprofesional- no, — informiranje občanov v krajevnih skupnostih, — zagotavljanje sredstev tistih funkcij družbenopolitičnih orga- nizacij, ki predstavljajo skrb za usposabljanje delegatov in delegacij, — nadomestilo potnih stroškov delegatom in funkcionarjem krajevnih skupnosti, ki nastajajo v krajevnih skupnostih, — vzdrževanje prostorov krajevnih skupnosti. VI. Občinska skupščina lahko kot podpisnica družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke vobčinah regije Ljubljana okolica v skladu /.določi- li 2. in 19. člena dogovora zagotavlja krajevnim skupnostim poleg sredstev za funkcionalno dejavnost 8c sredstva /a nagrajevanje funk- cionarjev, ki neprofesionalno opravljajo dela in naloge predsed- nikov skupščin oz. svetov v krajevnih skupnosti. Sredstva se posa- mezni krajevni skupnosti zagotavljajo v visini enega poprečnega mesečnega dohodka tekočega leta v gospodarstvu SR Slovenije. VII. Občinska skupščina bo za potrebe vseh krajevnih skupnosti letno namenjala 1.000.000 din za nabavo pisarniškein tehničneopreme, ki jo krajevne skupnosti potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Omcnjeni znesek se letno valorizira v visini rasti sredstev namenje- nih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti v občinskem pro- računu. Občinska skupščina pa lahko v skladu / 128. členom Statuta SO Litija iz.|emoina omogoči posamezni krajevni skupnosti, da pridobi dopolnilna sredstva občinskega proračuna takrat, kadar ji sistemska sredstva ne zadošćajo za financiranje tistih nalog, ki so določene v njenih delovnih programih in so usklajene s planom občine Litija. VIII. Občinska skupščina v soglasju s krajevnimi skupnostmi v katerih so organizirani občinski upravni organi v obliki krajevnih uradov določa. sa se v okviru teli uradov za potrebe ene ali več krajevnih skupnosti opravljajo: — štiri ure dnevno administrativno — tehnična in organizacijska opravila za potrebe uresničevanja prograrnov krajevne skupnos- ti in delovanja njenega samoupravnega sistema, — pokrivajo vsi materialni in tehnični stroški za funkcioniranje krajevne samouprave, ražen potnih stroškov delegatov in funk- cionarjev krajevne skupnosti. IX. Med organizacijska, tehnična in administrativna dela za potrebe krajevnih skupnosti se štejejo: 20 — opravljanje tchničnih in administrativnih opravil pri izdclavi srednjoročnih in Ictnih programov krajevnih skupnosti, — skrb za i/vcdbo usklajevanja srednjeročnih in Ictnih planov krajevnih skupnosti s družbenim planom občine in programi SIS, — spremljanjc uresničevanja sprejetih programov, — izdelava poročil o uresničevanju programov krajevnih skupnosli. — tehnična in administrativna priprava javnih ra/.prav v krajevnih skupnostih, — tipkanje zapisnikov s scj samoupravnih organov krajevnih skupnosti in organov družbenopolitičnih organi/acij v krajevnih skupnostih, — tehnična in administrativna i/vedba nalog/a realizacijo sprejetih sklepov samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, — kontaktiranje s posamezniki in organizacijami glede realizacije sklepov samoupravnih organov krajevnih skupnosti, — kontaktiranje z vodstvi občine, družbenopolitičnih organizaeij in SIS glede uresničevanja tekočih nalog, obveznosti in sprejetih programov, — udeležba na sejah, posvetili in sestankih, ki scvdclovnemca.su za potrebe krajevnih skupnosti organizirajo na nivoju občine. regije ali republike. — sodclovanjc z vodstvi družbenih organizaeij in društev v krajev- nih skupnostih, — sodelovanje z vodji delegacij in opravljanje tchničnih in administ- rativnih nalog za potrebe delegacij skupščinskega sistema v krajevnih skupnostih, — opravljanje tchničnih in administrativnih opravil pri sklicevanju scj vseh samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, — opravljanje tehničnih in administrativnih opravil pri realizaciji nalog s področja SI.O, narodne in civilne zaščite, — sprejemanje in razporejanjc prispele pošte, — seznanjanje odgovornih f'unkcionarjcv krajevnih skupnosti z vse- bino prispele pošte. X. Za uspešno izvrševanje in opravljanje v IX. točki opredeljenih dcl je odgovorcn predstojnih občinskcga upravnega organa za notranje zadeve SO Litija. Za ocenjevanje kvalitete opravlja v IX. točki opredeljenih del je pristojni Svet krajevne skupnosti v kateri setadc- la opravljajo. Svet krajevne skupnosti z oceno najmanj enkrat letno seznanja predstojnika upravnega organa in predsednika Izvršnega sveta SO Litija. XI. Delovni čas za opravljanje v IX. točki opredeljenih del in nalog sporazumno določita predstojnih občinskega organa za notranje zadeve in Svet krajevne skupnosti. Delovni čas začne veljati, ko ga potrdi Izvršni svet SO Litija. XII. Pri občinskcm organu za občo upravo in proračun se organizira opravljanje nalog finančnega knjigovodstva za potrebe poslovanja krajevnih skupnosti in vođenja krajevnih samoprispevkov. XIII. Med opravila finančnega knjigovodstva za krajevne skupnosti in vođenje krajevnih samoprispevkov se štejejo naslednje naloge: — sestavljanje finančnih načrtov. — vođenje in knjiženje sredstev na žiro računih — vođenje sredstev na žiro računih krajevnih samoprispevkov ter njihovo porabo — sestavljanje periodičnih poročil — sestavljanje zaključnih računov z bilanco — vođenje vseh finančnih postopkov v zvezi z investicijami. XIV. Odgovorcn za organizacijo in opravljanje nalog finančnega knjigovodstva za potrebe krajevnih skupnosli in vođenja krajevnih samoprispevkov je predstojnik občinskega organa za občo upravo in proračun. Stroški za opravljanje teh opravil se krijejo iz sredstev za redno dejavnost občinskega upravnega organa. XV. Skupščinc krajevnih skupnosti se same opredelijo ali bodo vođenje finančnega knjigovodstva in krajevnih samoprispevkov or- ganizirale preko občinskega organa za občo upravo in proračun pri SO Litija oz. bodo opravljanje teli nalog organizirale drugače. PREDSEDNIK Mirko Kaplja HAČIU FIHAUCIRANJA FUNKCIOHALUIH HRITč'G'J/ mea.06 »Mi KV I PKDL06 S..&-V- . fPHiOLOC 6«H M. I mbCoe S K.U- fm dl oe^M putoCošl t>u _x u. _ s «..it___ POTHEB KRMVNIH SKUPNOSTI SPR£J£T V LETU 198-3 1 :1 2 i.1 . . ..J?Jl_. V measTM v 6 £ L PRCĐLOG v O0DA7HA pom. pov.f.onoot* PW6,t2Sax> ft.,9.SM»lt £ 19S6 1381 SREDSTVA. ^_ PK6 X000000. mibbtttm pr i, tu ne *:f.JM.3»l DOLE 2 13J.0JO 1.tt 1S0O00 Al?M°?— 195 i.sti ne Z50O00 ■1.151.950 250000 1.2111lk ■ ZSOOOO 6ABR0VKA 2 92.130 Ut ___130000 2J9O.OOO , *n iso.ooo 1>tik.619 ISO.OOO 1.2015IZ 250.000 VEMICA I t310 5.90 «M2S_ 190 591116 _ 161.559 SS1.19I 151095 ! SAVA_________ 2 396.310 5L90 fflMS r ji 532 50511,1 _St2J£9_ v 101IS1 M9.3TS M2. T« __Š.HARTUO 3 3ti.i10 1.11 260.000 _»_ 1900 *.010%3 250.000 !5t.7/IS_ 250.000 JMM 912 ' 250.000 ; _M4££... . ... .. 2 _3%J>P s». ________ 120 H1206 .. 1,001.606 tn.oso _ 1:/*».va i bii.tig j I9}.W : i KRESUICE....... HOTIĆ___..... \j/fi±}KA ŠTAU6A \ 5%.:r{o S.90 ... mm-i. ____ gnus Li.. 162 k(,U611 _ k».Hk mkft 506.659 6i9.m I 336HO 590 i 51% 361206 knose 359.221, ltti.916 kii.ns, 1 2,15.310 2.95 kikotl « 190 301031, k 20.133 361 US 501.321 Z5klO0_ 3kO.1kS ! pm čuik 1 ^66-370 5* tU 125 I eoe 1. 20J 1W \ M.31Z [i.kozisz 1.959.W6 1on ooi i.3k9.m i/F/ KCl^TRFVUlfA 1 jge, sto 5* t!i 115 ik 562 515 537 bib.iik ', 5k2.lDk 13ISE ktt.iia bumt Vu- L- i\ kA.' > * • 1. V *v IK. 'f* 3ABLAUICA 2 396.310 5® MS.125 1E gzk ili.601 m/199 ; Oek.291 mi. koi bil.553 _. _»»1191 VINTARJEVEC 1 Ml, 310 5.« m.MS 11 ikO 512G0£ lttTf-1 622.516 S5Z.121 5nski 6K39B PP IM BK OVO 1 XiC- lp 5» i;.i,i;s n 5bi ČUJ 422 •32SG01 TT1 :« 1, 060 T32. 603 553 VtbMlo . .. P'BČe -1 210310 A. 3" WY*. ijK, 2 ■!CB ICCIX. \ 13T9H V9H5 117,112. 115 J01 -:1 2.555 (»0 ^ LITIJA- lav, braj | h j MUoo '4110 , ',' £-Sf) 250 , T?.1 T?0 i, * 2US5 * ",99920 1.1,61913 A 059 096 . i1:SZ5.i1i_ 1.S1I 516' 5 K U !' A 3 1310 UOO