List 35.
Tečaj
XVI.
gospodarske, obertniške
S», S
fl i - ■ - ffl

naro
Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za cetert leta 55 kr.;
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 10 kr.
V Ljubljani v sredo
septembra 1858.
seji akacije
V

Dostikrat naletimo v lesoreji na naznanila, v kterih se mnogotero lesovje zavolj kake posebne koristi na vso moč
priporočuje in vsled tega priporočevanja
tudi
s posebno
y
ker
je hvalilo, zlasti takrat, kadar
skerbjo saditi začne, pa včasih kmalo spet opusti skušnje niso poterdile, kar se se ni prav ž njim ravnalo.
Tako se je godilo tudi akacii ali aha ci i. Ni še dolgo kar so ji učeni in neučeni ljudje veliko hvalo peli in so mislili, da je edino drevo, s kterim bodo svoje lesovje v krátkém času na visoko stopnjo povzdignili. Ce bi se bilo povsod tištim širokoustnikom verjelo, ki so akacijo
y
'v
čez vès drug les priporočevali, gotovo bi že ne bilo
ne
sledů ne tirú
od druzega lesovja
y
vse bi bili neusmi
Ijeno posekali in poruvali, da bi bili le več prostora za akacijo dobili. Po takém ravnanji bi si bili pa veliko škodo
napravili in gojzde več ali manj uničili.
Res ni nikjer vecje pazljivosti in vecjega nezaupanja potreba, kakor ravno pri gojzdnarstvu. Tu je treba varno
postopati, in skušnje
le morajo edino vodilo biti.
vse
Ravno tako je pa tudi nasproU res, da smo veckrat pri novih rečéh preterdovratni. Ce nam le ena skušnja spodletí, ker smo po nevednosti ravnali in nismo gledali na posebno naturo novega sadii, pa tudi na kraj in zemljo ne, kamor smo ga sadili, berž potem radi rečemo: „to ni
nič I44 To pa je napčno in velika škoda, ker marsiktera dobra reč po taki nečimernosti ne pride k veljavi in se njena korist prav ne spozná.
Tako je bilo tudi z rejo akacije.
Kakor se je akacija v svoji mladosti po svoji spešni in hitri rasti, koristnem lesu in morebiti tudi po svoji lepoti in prijetnosti gospodarjem hitro prikupila; ravno tako so jo v starosti hromota, revni stan in slabo množenje lesa ob
vso veljavnost pripravile in iz naših host po krivici od-pravile.
In vendar so skušnje tako očitno kazale: akacijo
Ze nje lahko zasajenje, in ker je njeni les
godaj
za rabo, se lahko prodá za nogradške kole itd., bi moglo
, da ni prav, da se akacija tako
drevorednikom
oči odpreti
zanemarja, kakor do zdaj
,.Allg. Land
und Forst-Ztg
u
Prednica, velika nadloga na deteljših
9
Prednica (Flachsseide, cuscuta europea) se izperva na deteljših vgnjezdi le na majhen kraj, ki se že oddeleč spozná po svoji golicavi. Ce gospodar tega pervega gnjezda
berz ne zatare, se razsiri ta nadloga kmali po rceli njivi in pokončá vès pridelk. Gosp. Weyhe, deželni kmetijski sve-
pomocek, od
kte
tovavec, priporoca zoper to nadlogo neki rega bi se izperva utegnilo misliti, da je predrag, — al gotov je in tudi drag ni. Priporoca pa to-le: Gospodar naj skerbno poiše na deteljšu vse mesta, ktere so preprežene a predníco; potem naj povsod, kjer koli je kaj te škodljivke zapazil, raztrosi
sožgal, sožgati do dobrega in čisto vse rastlinje
toliko slame, da je bo dosti, ko jo bo
y
ki na takem mestu raste, pa tudi deteljo, kar je je ondi v drušini s prednico. Le ogenj je gotov, pa tudi edini po-
moček; vse drugo ne pomaga nič. Komur se trohica detelje
v
smili, ki jo bo s predníco vred požgal, se bo pozneje kèsal
y
y
ker bode prepozno. Če nočeš, da ti ogenj pokončá pred
pa ta pokončala detelje veliko več; zakaj ko
níco, ti bo
likor prej se lotiš predníce, toliko manja bo zguba.
Povémo pa še to, da prednica se ne nahaja samo na deteljših, temuč tudi grahorco napada. Pomoč zoper to je pa ravno ta. Tudi le oginj tukaj pomaga.
7)
Landw. Zeit. filr Nord- u. Mitteldeutschl."
Kmetijska novíca

v
Časnik marske c. kr. gospodarske in natoroznanske
družbe piše, da v okolici Nikloviški na Marskem so najdli v pšenici veliko klasja tako ulomljenega, da so na pervi
rabi, dokler je mlada, pa ne cakaj njene sta- pogled mislili, da je toča pšenico morebiti enkrat
rosti !
V takih krajih
kjer
» tamu majiu,	imajo v^iinv u u 51 a u u v ut uhu uiu znano ; pri iiaiaiijcuisi preiSKavi pa so nasu,
obilo vina prideljujejo, potrebujejo tudi obilo tertnih kolov. neki kakor češnje rudeč červ pšenične bilke pohabil.
veliko nosrradov in
ponoći nevedoma pobila, ker od ocitne toče jim ni
pri natanjčniši preiskavi pa so našli, da je
bilo nič
znano
Ce pa se v takih krajih le po maleni lesa
raste, kakor,
po
stavimo, na Ogerskem, gotovo
ni boljše pomoci si potrebnih
količev pridobiti, kakor akacijo si izrejati.
Da je marsikdo opustil akacijo in je ne terpi več
Gospod profesor dr. Kolenati, kteremu so poslali nekoliko
da je
takega klasja
y
pa brez červov
y
v preiskavo, meni,
y
to
ta červ ravno oni, ki ga je lani v več druzih krajih Mar-skega najdel, letos pa dr. Wankel tudi poleg Blanskovega
delà pa le v svojo škodo. Obljubim, da ga ni drevesa od in Rajca. Je pa ta sila majhen červiček od tistega žitnega
, ki se mu po nemško „Getreide-Blasenfuss" ali v
■
bi se tako naglo obrastlo in zarastlo, da bi mu v malo letih tako lep zarod nogradških količev zaredilo.
akacije, da
v
vesa, da bi se tako težko zamoriti in pokončati dalo kakor
mercesa
/	1	//
učenem jeziku „Thrips cerealium Hali day" ali „Thrips phy
(C
Akacija terpi in terpi in skor bi rekel, da ga ni dre- sapus Kirby" pravi, in je 3 linije dolg, rudeč kakor češnje
a černo glavico. Podá se ta červiček, ko se je v žitném ravno akacija; ona pokriva že v svoji mladosti zemljo s klasji izredil, da svojo červičjo podobo sleče, pod zemljo svojim gostim perjem in jo krepča. Obdana z ojstrimi terni
se zgosti kmalo tako, da se ne dá skoz priti.
Ze dorašene akacije dajejo prav korišten les, kterega veliko m i zar j i za razne reči porabijo; tudi strugarji pogostoma po njem poprašujejo.
tikama korenin, in tù bilkam živeža (Jberž ko ne proste křemenice) toliko odvzeme, da bilke oslabijo in se ulomijo.
Ni nam znano, da bi se bilo kje pri nas od tega mer česa kaj slišalo. 1 '	*	' ' *
.
Pohvala domačega zidarskega raojstra
Dobra peć in dobro ognjiše ste pri hiši velika dobrota Ktere lastnosti pa mora dobra peč in dobro napravljeni
naj dobro
# #
pazijo, da ga
zasačijo. Za vednost modrijana mora
• • V v
ognjisce imeti ? veliko toplot
Pog
lastnost je: z m
d
poslanka plaćati 15 grošev. Potem hiti domů, okradencu vse pové, kar je zvedila. On sam tri večere zvesto pazi, in najme tudi druge, da pazijo, od kod in kdaj da bo přišel
praviti, in tak
y
d
se p
k
Pa vse zastonj Í
hi nj
ne kad
tat in prinesel ukradeno blago, zdaj ni, dasiravno je preteklo več tednov, in
Tatú
se
ga
na za
v
ce
Lončar ti utegne peč dobro napraviti ; pa kaj pomaga, ti jo zidar slabo postavi, da moraš veliko derv va-njo
navaliti, preden ti hišo
sogreje
Se
ečja umetnost pa je staviti tište ognj
• v
nove
poved Ostrizencovo tudi ne bo. Tako je okradeni revez zavoljo vere v vedeževanje še mogel piačati kaka dva gol-dinarja, ter čuvajem. ki so pazili na tatu, je mogel tudi piti dati.
sorte, ki so tako napravlj
i
da
genj ne gon na
• • V
Serčno želim, da bi ta
prisrodba
e?
ljudi saj nekoliko
nj isu
y
ognjisu
in se „šparovei" (Sparherd) imenujejo.
prihrani
, ce
ampak v
Nočemo ravno preiskavati: ali se s temi ognjiši veliko derv
to pa je gotovo, da po takih ognjiših
se
azširja toplota na več str
se
greje,
čeravno ni
so dobro napravljene, kuhajo jedi na ognjišu, kotel z vodo se obešen nad ognjišem, in pečenka se peče brez raželjna; zraven pa je tudi pozimi kuhinja in tudi kakšna bližnja
zmodrila. Da bi se ne dali za nos voditi od takih sleparjev, in da bi tudi tišti, ki imajo oblast, take sleparije ustavljati in kaznovati, si kolikor je moč prizadevali jih odpraviti, in s tem marsiktero škodo odverniti.	Janez Jažirk.
izba topla kakor da bi bila zakurj
in kuhinj
ni pi
vsem tem nič zakaj
i
pak čedna kakor hiša
Vse te dobre lastnosti pa ima tako
d
• • V
le tedaj, kadar je umno postavlj
Rekli smo
• • v
"J
ker „šparovci
Ci
se
pravljajo ali zid
ognjtse i d a n o ali pa
je
zgol
1
brez zidanj
O tej stavbi zidanih ognjiš moremo
po spričbah
Jezikoslovne řečí.
Dve tri Jugoslavenom v prevdar!
(Dalje.)
Ime to „Illyrius" (illyricus itd.) so stari na slovenske narode, kadar so prišli v „Illyrikam", ravno tako po-tegnili kakor na Slovene v Karnijo prišle, ime „Karni,46 Al stari horvaški pisatelji, dobro vedoč, da toto ime za slovenske narode ni pravo, ampak ie da se ne bi zaterlo
gih
gospodarjev in tudi po skušnji v svojem lastnem Slovencom „Illyrik" poselim přišito, in zato, daje nekako
stanovanji
pohvaliti mojstra Mat
G
s
1 - n a
y
ki
se je te umetnosti pred
mnogimi
naučil in je poslednj
leta
letí od zvedenega mojstra m v Ljubljani in tudi drugod
veliko takih ognjiš in peči tako dobro postavil
le synonimum s pravimi i meni „Slavus, Slavanus, Slavenus, Slavinus, Slavianus, Slovenus, Slovinus*4 itd. z všemi od-tod izpeljanimi pridavniki, ki so samo občne in ne zadosti
da ga med ograjene imena, prestavljali so
ga
z izrazom
domač
krajnskimi zidar ji moi
perváka imenovati in
, ki si imajo ognjiše nove sorte, pa tudi navadne hisne peči v izbah ali za peko kruha itd. postaviti
ga vsein priporočiti
ali pa sploh „slovinski, slovenski, slavinski." 2) Novější
razumejo pod
horvaški pisatelji, rabec izraz njim jezik
naroda serbskega
..slo vinski", in horvaškega:
dati
Gro šel stanuje v Ljublj
na
tare m
v hiši Nr. 15
t e r g u Vred.
Neboje se Slo vin kinje vile Uz šestoper da će poginuti ;
Vedeževanje.
Pače znadi
y
da
gdi

njega nije
y
Vedeževanje je vera
y
da veš ti ali da vé kak drug
člověk iz domišljenih znamenj take prihodnje reči preroko
Tu ni pjesan slovinska nezrije poje slavni J. Mazuranic.
In kdo ni prebiral milih Vraz o vi h pesem, v kterih
vati, ktere so le Bogu znane. Ce na priliko ti veruješ
y
da
so le-ti izrazi navadni?
Sem
v
se
ti more ciganka z ogledovanjem rok, ali kak drug člověk s pokladanjem kvart itd. srečo ali nesrećo v tvojem stanu prerokovati, ali kdo da ti je kaj ukradel ali kaj druzega, si vedeževanja kriv. Da je vedeževanje greh zoper
gré njegov „SI o vin ski C vi etnik", kteri že toliko časa joče v temni šamoti za-grebaške ječe. Kaj nek mislijo
Zagrebčani
z Vrazovo
zapuščino ?
Semkaj še bi
mogel prišteti
g. Kure lac a.
pervo Božjo zapoved, sta ti gotovo že tvoj učenik ali duhovnik povedala.
Koliko pa da je še te neumne vere med Ijudmi in kako da je škodljiva, naj ti kaže naslednja prigodba. V ni.
hlapec ob času
kteri, čeravno si sam, gledé kajkovskih Horvatov, pro-tigovarja v „greškah Hrv. pisac", ker jih enkrat imenuje Horvate pa drugikrat vendar ne, pravi, da je Dalmacija od česti Slovenija", torej Dalmatinci so Slovenci, ali kar
5?
?
še ni dolgo, neki
bila škrinja z oblačilom; zna
P. na Dolenskem je bil večerje okraden. Vzeta mu je biti, da je tudi kak krajcar bil vmes. Tat jo odnese kako četertinko uro deleč, jo razbije in pobere iz nje, kar je v nji bilo, pa pobegne. Okradenec si prizadeva zvediti tatu, pa zastonj. Kmalo mu ljudje svetovajo, naj pošlje posla do Ostriženca (Ostriženec, ako se ne motim, je nek zvit vedež v češenski podfari nad Krašnjo; prav za prav
je vse eno, S lovine i in govore slovenski. Izrazi torej
* in odtodi zpeljani pridavniki
v
Slovinac, Slovenac, Slovjenac
pridevajo se posebno in per excellentiam narodu in jeziku h o r v a š k e m u. 3) Primorski Horvat kakor i k a v e c pravi slo vin ski, severni pa kakor ekavec veli slovenski, in književni se piše po jekavsko slovjenski. Nadalje
illyricus" per excellentiam, kakor smo vidili, ni nič dru
Y)
zega
kakor ..croaticus"

y
m
55
illyricus" je tudi synonimum
bi se mu moglo reči Strižec, ker
• v
je marsi kterega bedaka
Med tište, kteri se to tim izrazom služijo, gré tudi blažega
spomina frančiškan F
v
ze
ostrigel)
y
zakaj on vé vsacemu povedati tatu in mu g a
G1
(lstrijan)
kteri
* •
provincij
horvaško - kranjsko, temuc tudi za knjiž
ni samo za st horvaško
tudi pokazati v vodil! Okradenec se dá kmalo pre- dosti storil. Bil je za res bistra gla\
kvantati, najme neko žensko
in
reden, da bi ga zdanji
y
ki
je vedla za tega imenit-
Poslanka
goldinar.
prigodbo, in raz
nega preroka in ji plača za pot en zvesto opravi sporočilo, natanko razodene svitljeni mož ji obljubi vse povedati, česar želí, in ji tudi tata pokazati. Prinese kozarec vode, ji velí gledati v vodo ter jo vpraša: ali vidi tata. Od konca sicer
učeni frančiškani njegove provincije verlo posnemali! ) Gun dul v pesmi na slavo Ferdinanda II., kneza toskanskega. Pal m o ti
erom
Gjorgjic s svojim „salt govor ugodni naroda 6lovinskoga venec, in na koncu svojega besednjaka
slovinskim
B
ln komu ni znan .,raz
Mi^H sio
slo
Illy
pravi o .,kincu jezika
skoga
To
Mik
v
yy
zboru dugovanj vsakoverstnih44
da ga
pravi, ■■
ne vidi; ker ji pa mož zmiraj veli, naj le dobro gleda, poslednjič udá in pravi, da ga že vidi in pozná. Prerok
(Zagreb 1836). In vendar nobeden tih Slovencov ni bil Kranj
in
se
ni pisal kranjski. 3) Gl. J. K. S. op. cit. Jamb thographia illyrica sive croatica." Ardelio De
B
pravi
ji obljubi
y
da
bo
tatu zapovedal
y
naj ukradeno blago
ali' Illyrica. vinsko" in S
ïllvrico vestitu indutus, obučen po horvasko
■ » o r-
vestito po slo—
pervi
y
drugi ali saj tretji večer nazaj prinese, ter pristavi, vatski"
vsi trij
v
illyr
v
slo vinski, harvatski. horvatski, hro ojih besednjakih.
275
S
n
slavonicus"
n
illyricis loco slavonicis vestibus indutus"
n
opravljen po horvatski
y
slovenski"
pravi Belostenec,
ker vemo, da so stari večkrat Slavonijo istovetvali s
22. Ktere ljudske šege so pri vas pri porodih, kerstih, ženitbah, kumovanjih (botrinjah), pri smerti in pogrebih? ktere dalje pri koledovanji, ob novem letu, o velikonoci, o
Horvaško. *) Kar nam tudi A. Mazur an i é poterjuje v binkostih in sv. resnjem telesu? Kaj delà ljudstvo na vernih
horvaškem slovstvu (v „Novicah" 1855), kjer pravi
y
da
duš dan, na sveti večer in na božični dan? ktere pesmi
je sedanja gradjanska Horvatska nezadosti po postavah se pevajo o tacih prilikah?
branjeno ime Slovensko (kar je s Slavonsko vse
23. Ali se dobé tiskani zemljovidi (karte) vaše okolice
eno)
zaměnila s pravim Horvaskim.
Torej
r>
illvricus" ali podobe posamnih delov? Kje bi se mogle dobiti?
m
»
slavonicus44 (slavenicus, slavinicus, slovenicus
nicus i. t. d.)
ništa nič
imena
j?
croaticus"
in
per excellentiam niso
y
druzega, „slovenski, nič druzega
y
slovi
24. Kaj pripoveduje pri vas ljudstvo o Vilah, vešah
y
kakor synonima pravega copernicah, copernikih? Kaj o Rojenicah, o Kurentu
y
o
slovinski, slovjenski" ko synonima pravega
Skrateljnu, Mori in druzih tacih bitjih? Kaj o Svetinjah, o
v •
zivem ognji itd.?
imena „horvaški." Le-ti izrazi „Illyrus, illyricus, slove
slovinicus" itd. so nekako samo v latině či ni do
meus
y
duje
25. Ali je kako posebno mesto, o kterem se pripove
5
da se tam shajajo Vile ali pa copernice, ali da tam
V V
y
v slovenskih jezikih se jim pa morajo pravi stanujejo?
pusceni
pomeni podtikati. In ker so izrazi slovjenski" tako občni, kakor to dobro
Ali
se
nahajajo gore, šume (gojzdi),
špilje
„slovenski, razlaga gospod
z e n c a il v
v
Po-
Novicah44 1854, da se vsacemu slovenskemu
slovinski, (jame) in rudarske jame, kjer se po narodnem pripovedo-
vanji nahajajo hudi duhovi in mitologičke bitja?
26. Kaj pripoveduje ljudstvo o svojih basnih ali pesmah

narodu z ne manjšo pravico kakor kranjsko-stirskemu mo rejo pridavati, nas celó
o mitologičkih pticah in
slavcu, beli
nič ne
motijo nekteri, ki pišejo
n
hor
zviradih: o sovi
t
kukavici, golobu,
kaci, kuščarjih,
o zmaji (lintvernu) itd.? Kaj
vasko-slovenski

ali pa
„horvaški Sloveni",
ker se ravno o zori
i
soncu, mescu, zvezdah, o mlaji? Kaj o vetrovih in
tako dobro reče „rusko-slovenski" se tudi piše.
5 »
cesko-slovenski", kar
oblakih, o toči m gromu
27.
2
Kako imenuje pri vas ljudstvo posamne zvezde, Od kod pa to pride, da nekteri pisatelji kranjsko-štirski kaj mu je rimska cesta ali nebeški pas? Kaj pripoveduje
narod sploh Slovence in njih jezik slovenski imenujejo, ne vem še zdaj gotovo ; al če pomislim tisto zgodbo, ko se
«
y
o repatih zvezdah, o utrinjanji zvezd?
28. Ktere verste narodnih pesem poje pri vas ljudstvo? Kaj se pripoveduje ali poje o starih junakih in vitezih? Kaj
je kranjsko-štirski narod hotel šteti tudi pod „natio illyrica
ktera edina ima v Rimu do zavoda sv. Jeronima pravico, o bojih in razbojih? in če se spomnim še na tisto, da je Napoleon spravivši pod narečje se govori, ali štokavsko, kajkavsko ali čakavsko?
Kakosna
je nošnja pri vas, kakošno
se kranjsko zemljo. horvasko južno itd. vse te dezele z en im občnim imenom
„Konigreich Ulyrien
nazval
y
kteri
29. Kteri znameniti clovek, bodi si pisatelj, umetnik, duhovnik, vojak ali kaj druzega, se je rodil v vašem kraji?
izraz so horvaški pisatelji s „Slovinac, Slovenac, slovinska, Ali bi se mogel dobiti njegov življenjopis?
slovenska deržava4' prestavljali, je pač jasnejše od
V
y
belega
30.
Ali se pečá kdo v vašem kraji z zberanjem ali
dueva, da so Kranjco-Stirci od llorvatov per excellentiam popisovanjem starin? Ali bi Slovincov, Slovencov" zvanih le-to ime na se přenesli.
se moglo od nje
ga kaj kupiti
R a z u n
V
reci
y
tega da po
ali v dar dobiti za narodni muzeum zagrebški?
Vsaki prijatel starin in povestnice, posebno pa členi
nikoli ne čuješ Kranjca, Korošca in Goričana
slovenski", ampak vselej le da po kranjski družtva za povestnico jugoslavensko se prosijo uljudno
n
y
da
govori
Ce pa
kterega
Stirca slišiš
A v •
reci
y
da po slovensko
v _	_ _
vsaj na euo, ako je pa mogoče, tudi na vec gori stavljenih
tudi
iruči, naj te to nič ne moti, ker vemo, da so Štirci potomki vprasanj pismeno v kterem kolj jeziku odgovore in svoj
pervobitnih stanovnikov Slovencov, in da strogo vzevši odgovor pošljejo podpisanemu. ne spadajo pod Kranjce. To tudi njihovo narečje spričuje, ktero se dosti, ne le v tistem Kranjcu celó neznanem ý
V/
V
Ivan Kukuljevic,
načelnik družtva za jugoslavensko
povestnico v Zagrebu.
(Û)
't*
in v
naglasku
v konjugiranji glagolov, ampak tudi
v pomenu in rabi pojedinih besed od
kranjskega
loči.
Stirec bi na priliko djal: „jas s"n bya zdačkaj pr njen
pa s'il jemi pověda (reka), da de
moga
iti y tri itd. pa
y
V
se
Potovanje po izhođnem
letu
jutrovih deželah
ba
ga
rad itd. ;i4 Kranjec
gotovo
ne bi tako djal, se manj
pa Korošec in Goričan. Stirec delà tempora praeterita in optativ vselej le na a, Kranjec pa na o, včasih tudi na au
y
OU
y
v čem se ločita obadva od llorvatov
vsacega
v «
narečja
Spisal Mihael Verne.
XLIX.
V saboto, 18. aprila, se začnejo tovarši
že zgodaj
na
Stirec skoro povsodi tisti m, ki je na koncu besede, izgo-varja kakor n. počem je jako blizo čakavcom. V tem pa se Kranjec in Štirec zlagata, da nektere glasnike požirata na priliko: s'm,
y
s'n
itd.
2
daïjno pot v Nazaret odpravljati; pa pri takem odprav-Ijanji je toliko opraviti, da so še le po enajsti uri iz Jeruzalema odrinili. Se vé, da ostali se nismo vès čas do odhoda od njih ločili in pred poldnem nikamor šli.
Po poldne pa grémo že ob
eni
v cerkev Božjega
Domaće reci.
Vprašanja družtva za jugoslavensko povestnico in starine na vse prijatle domaćih starin jugoslavenske povestnice.
groba, gledat čudež svetega
ognja
gerskih in drugih raz
koljnikov
y
ker je
bi!a ravno gerška velika sabota. V cerkvi je bilo že sila veliko ljudi, in čedalje več jih je prihajalo, in okrog
Božjega groba
pod veliko kupio jih je bilo po
slednjič toliko, da se je vse terlo.
(Konec.)
21. Ali je kaj tacih tiskanih knjig ali rokopisov
y
V
Nas in nekoliko fran-cozkih romarjev, še vec pa katoličanov iz raznih jutrovih dežel, peljejo frančiškani v lepo shodišče ali na mostovž
kterih so popisane gori omenjene stvari?
nad samostanom, da smo od zgorej doli gledali. Spodej v cerkvi je bil že toliki šum in krik in
toliko rogoviljenje,
da
Gl. v Jambrešićevem besednjaku pod ,JlIyricum"5 in v Carol ov i Germanii avstrijanski (Dunaj 1701), kjer na 33 strani
ne morem verjeti, da bi se bili nekdanji molikovavci v svojih tempeljfiih kedaj tako nespodobno obnašali kakor tù
pravi: ,.Styriam ab oriente ambiunt Hungaria et Slavonia. 2) V hor-vasčini najdemo tudi v nekterih sostavljenih besedah take sledove na pr.: s'oćiti, s'leviti, s rediti, s uziti, na rčmati, na rnjivati itd. Pis.
Tudi Krajnci tam pa tam na Đolenskem in na Notrajn-
nevedni in
zanemarjeni gerški kristjani
pri
grobu Zvelicarja
y
*) Tudi iz naših krajev se bo dalo na te vprašanja marsikaj od-
in da bojo marljivi slovenski pisatelji tudi radi to
govoriti,
skem imajo u.
Vred.
storili, ni dvombe.
Vred.
A
'r

î
Sedaj pa pride nek oddelk tur
rešil.
„Ko pa Peter na hišne vrata terka, gré neko dekle
od
eto mož, ki kapelo Božjega groba v
ali Spasitelja svojega
skih vojakov, cez dve
dvojni versti obstopijo. Pa to ne zdá veliko, ker vojaki v lepem krogu mirno stojé in se ne ganejo. Razkoljniki, zlasti Gerki, se vedejo kakor da bi noreli. Vse upije, vse skače, Ona pa terdi, da je gotovo tako.

z imenom Rode poslušat. In ko Petrov glas spozná veselja ne odpre vrat, ampak teče noter in oznani, da Peter pred vratmi stojí. Oni pa ji pravijo: Meša se ti v glavi.
Oni pa pravijo: angelj
vse raja in pljoska z rokami. Pri tem se pa sèm ter tjè njegov je. Peter pa le terka. In ko odpró, ga vidijo in
tudi tepejo in hudo lasajo.
Tam pa tam stopijo po trije ostermé.
On
pa jim z roko migne,
da bi molčaii, in pri
ali štirje korenjaki v krog, in po dva ali trije drugi se jim splazijo na rame, in take žive kope se verté veselo okrog. To pa je bilo Turkom vendar preveč, pa ne prostakom, ki so stali ko zid, ampak častnikom ali oficirjem, ki jih je bilo mnogo med ljudini s palicami v rokah. Kjer se je taka
živa kopa napravila, je bil kak turšk častnik hipoma pri
• • - ~ --
nji
poveduje, kako ga je Gospod iz ječe izpeljal, in pravi: Povejte to Jakobu in bratom. In izidši sré
dru gam."
Ne delec od vrat sv. Štefana stojí na levi strani neka
popuščena turška mošéja, o kteri
pripovedujejo, da na tem mestu je stala nekdaj hiša sv. Ane, in da tù je bila rojena
Marija, mati Gospodova.
Ker pa ne verjamem
?
in je mahal s palico, kamor je. priletelo, in ko bi trenil, sv. Ana v Jeruzalemu kedaj lastno hišo imela, se nisem se je kopa poderla in razkropila. Dostikrat se res nisem hotel tii muditi, ampak sem šel precej memo prelepe ka-
?
mogel smehu uhraniti, ko se je kakosna taka kopa poderla.	pelje bicanja in memo nekdanjega Pilatovega sodnisca v
Turški vojaki pa so gledali vse te norosti in nespodobnosti,	kot med hriboma A kra in Be zeta, kjer je stalo o Kri-
in nobeden se ni še nasmehnil ne. — Poldrugo uro že	stusovih časih krasno Herodovo poslopje. V to poslopje
uganja nevedno ljudstvo take nespametne burke, al svetega	so peljali serditi morivci Jezusa, ko ga je Pilat k Herodu
ognja vendar še ni.
pol trejih pa gré gerški patriarh
poslal. Vikši duhovni in farizeji so tožili namreč Jezusa ko
z nekterimi popi v kapelo Božjega groba, in se zapre va- šuntavca in zapeljevavca ljudstva. Od Galileje do tù, so
njo. Pred majhen predor ali okroglo okence na desni strani
djali

zapeljuje ljudstvo.
Pilat
i
ki bi se bil te neugodne
kapele stopi sedaj gerški, na levi pa armenski dijakon v sodbe rad znebil, praša tedaj: ali je Jezus Galilejec? in ko cerkveni opravi, in čez nekoliko hipov švigne ogenj skozi mu to poterdijo, jih pošlje k Herodu, da bi ga sodil po
i
okenca ter užge šopek tankih sveč, ki jih dijakona v rokah
V •
da
postavah knezije svoje, zakaj Her od s pridevkom An tipa sin nemilega krutega kralja Heroda, kteri je dal po Go-

derzita, ljudje pa to vidsi, zazenejo tak peklenski hrup, se ne dá nikakor popisati. Gerškemu dijakonu napravijo spodovém rojstvu v Betlehemu nedolžne otročiče pomoriti, turški vojaki lepo pot med ljudmi, in dijakon teče, kar je bil četerti knez Galileje in takrat zavolj velikonočnih
najhitreje more
?
sopek gorecih svec visoko kvisk derzaje,
praznikov ravno v Jeruzalemu.
In od tistega dné sta se
med Ijudmí iz cerkve, ter nese sveti ogenj v samostan Herod in Pilat sprijaznila, zakaj prej sta si bila sovraznika. gerški. Med Gerki v cerkvi pa je taka zmešnjava, da se — Zavolj zasramovanja, ki ga je Gospod tu terpel, je čuditi, da se med seboj ne potarejo. Vsak hoče svoje obiskovali že pervi kristjani pogostoma to poslopje.
so Po
svece pervi prižgati, pa ko svoje prižiga, sosedove, in divjega suvanja ni konca ne kraja.
ugasne večkrat
razdjanji Jeruzalema pa sozidajo pobožni verni na tem mestu
Armen- lepo cerkev

ki je dolgo dolgo stala.
Ko se pa Arabčani
cani se pri tem veliko spodobnise obnasajo, in na njih in Turki dezele polasté, razdenejo cerkev in jo nadomestijo strani so že vse svece gorele, ko so se Gerki še dolgo z nekim pohištvom, ki še stoji, in ki mu Jeruzalemčani
suvali in svece svoje prizigali. — Ko poslednjič ljudjé nekoliko potihnejo in se umiré, gré razkoljniška duhovščina
v slovesnem obhodu trikrat okrog in obhod ta je konec svečanosti svetega ognja ljudstvo meni in veruje, da ogenj ta naravnost z nebés
poslopje" pravijo kažejo, kakor
kapele Božjega groba,
— Nevedno
še dan današnji „Herodovo
V Jeruzalemu pa
sikaj, kar ni gotovo, nemilega bogatina, ki ni hotel ubogemu Lazaru še drobtinic dati, ki so z mize njegove padale. Tudi kraj, kjer je stala
povsod, tudi mar-Kazali so mi namreč tudi poslopje
prihaja, in ga ima za tega voljo v veliki časti. Daleč v hiša omenjenega Lazara, in celó Iškariotovo pohistvo Carigrad, in še dalje na Rusovsko ga jemljejo v lučirnali so mi kazali, in nihče ne premisli, da, ako bi bil Lazar ali svetilnicah seboi. in nek koft ga je z nami tudi v v sredi jeruzalemskega mesta lastno hišo imel, bi mu ne
Egipt
svetilnicah seboj, in nek koft ga je z nami tudi v nesel. Da bi si bil pa kdo s tem ognjem roke ali
bilo treba pred poslopje terdoserčnega bogatina hodit
m
noge ali celó persi žgal in palil, kakor nekteri pripovedu- milošnje prosit. Se vé, da take negotove kraje sem le
JeJ°
tega nisem vidil.
naglo in le na debelo ogledal.
Zanimiva, jako zanimiva pa mi je bila tii Jezusova prilika o bogatem možu in o revnem Lazaru. Poslednja ogledovat. Naj prej ogledam lepo angležko cerkev na S ionu, polovica prilike pravi: .,In on upije ter pravi: Oče Abra-
Ta nespametna in nespodobna svečanost mi je bila za danes zadosti, in precej grém spet mesto po raznih krajih
m potem še enkrat prelepo bogato arménsko cerkev svetega

ter
ham! usmili se me in posli Lazara, da pomoci konec persta v vodo, in ohladi jezik moj, ker grozovito terpim v tem
Jakoba. Od tod grém dalje po hribu proti izhodu pridem do neke majhne cerkve, ki stoji, kjer je stalo nekdaj plaménu! Abraham pa pravi: Sin, pomisli, da si prejel Anavo poslopje.
Tù je
prašal Kajfov tast Jezusa po dobro v živijenji svojem, in ravno tako Lazar hudo; sedaj
von
r>
učencih njegovih in po nauku njegovem. Jezus mu odgo-	pa je on oveseljen, ti pa terpis. In verh tega je med nami
Jaz sem svetu očitno govoril: vselej sem učil v	in med vami velik prepad postavljen, da, kteri hočejo od
shodnici in v tempeljiiu, kamor se vsi Judje shajajo, in na	tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod sem priti.
skrivnem nisem ničesa govoril. Kaj mene prašaš ? Prašaj	In pravi: Prosim te tedaj, oče! da ga pošlješ v hišo mo
m M	mm V J»*	«	k ^	__	___ -	«	_ .	_	_	V.	«	V#	«	• t	• V	i
te. ki so slisali, kar sem jim govoril: Glej
, oni vedó, kaj
jega oceta; pet bratov nanirec imam; da jim šprica

da
sem govoril.
Ko
pa Jezus to reče, mu dá eden
zraven tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja. Abraham rece:
se
stojećih služabnikov eno za uho rekoč: Tako odgovarjaš	Imajo Mojzesa in preroke; nje naj poslusajo. On pa pravi:
vikšemu duhovnu? Jezus pa mu praví: Ce sem hudo go-	Nikar, oče Abraham! če kdo iz mertvih k njim pojde,
voril, spričaj hudo; če pa prav, zakaj me biješ?"	bodo spokorili. Odgovori mu pa: Ako Mojzesa in prerokov
Nekoliko dalje nad judovskim oddelkom mesta je v	ne poslušajo, ne bodo tudi verovali, ceravno kdo od mertvih
neki ozki ulici
tudi še na S ionu, ne daleč od Ano- ustane."
Bogatinov namen je bil brez ugovora
dober
vega poslopja proti severju

druga
majhna cerkvica, o kteri brate namreč je hotel resiti
in vendar mu ni bilo do
pripovedujejo, da stoji, kjer je stalo nekdaj pohistvo Ma
voljeno, da bi kdo od mertvih ustal in brate njegove svaril
i
rije, matere sv. Janeza,
kteremu je bilo tudi Marko ime. da bi se poboljšali in spokorili. Kako bi mogel tedaj ne
V ti hiši je bilo veliko vernih zbranih, in so molili
angelj
?
ko je
skončno modri Bog mertvim dopustiti, da bi hodili
?
žive
Gospodov Petra iz Herodovih rok otel in iz ječe ponoći v potrebnem počitku motit in jih strašit?
To je
271
prazna vraža! Mertvih na»n ni treba
Mojzesa imamo in
Hn
*
grofa jo začea strah prijemati no si je
mislo, kaj
preroke, ali
marvec Jezusa in aposteljne; nje slusajmo
7
m
bo zdaj napravo. On bi bio rad škatlo mea, ali je nej
ničesa se nam ne bo bati!
vedo, kak bi bio njo
7
zadržo. Dobro', jaz vem kaj bom na
O podnožji gore Kalvarije proti izhodu, že blizo cerkve pravo; pa posle po te naj mocneše soldate po same kojaj
*	^	m m	i	»»##*#	«Vit	• •	^
ke
Gda so kojajniki prišli no jim je grof totega pavra
Božjega groba, se vidijo se podertine nekdanjega krasnega poslopja junaških Joaniterjev. Škoda, da stojé ti ime
nitni ostanjki v eni najnesnažniših in najsmerdljiviših ulic so rekli: kaj smo sem prišli tega nurca gledat? Grof pa
pokazo, so vsi
zaceli nad njim mrmrati, ka jih je nuro, no
celega mesta. V ti ulici stanuje namrec nekoliko strojbarjev ki nesnage rokodelstva svojega nikdar spred hiš ne spravijo
7
jim je reko: le kcoj, Oni so začeli po njem,
še bote viđali ka še je vse premalo ali on je hitro reko svojemi klabiiki
Tii je bila nek o časih aposteljnov tudi tista terda jeca, „klabuk, daj zdaj same te naj mocneše železnigare viin!"
•	, . ^	-,	.	V «1	Y X K	11^1	„n^rtl!	^ i •	1 • 1 • V 1	.	«
i z ktere je angelj Gospodov sv. Petra resil.
(Dalje sledi.")
Narodna pripovedka

V
(Štajerska.)
Skatla, daj jesti no piti,
zdaj !
a

klabuk, vudri
Hoho

s klabiika so zaceli takvi močni no veliki železni
viin vreti, ka so vse potukli. Zdaj je
vido
nej mogo s sveta spraviti
7
jemi je mogo to
grof, ka pravo
o
nazaj dati
Ja
y
da jemi ne bi bio grof te p
ga je
škatlo škatle
nazaj dao, se bi bio jega morti k smrti vbo. Potle je ti božen paver s tom škatlom sebe, ženo no svoje otroke redio, no či še je nej vmr, še zagvišno
z d a j
živi.
Zapisal M. Kračmanov
Enkrat je bio en božen paver, je meo svojo ženo no
pa
dosti otrok. Vsi so že bili tak na nič pt
• v « •
da so nej
meli kaj več živeti. Driige živadi je tiide nic nej meo kak samo dva jiinčeka. Gda je enkrat v hosto po drva hodo
110
jih že bio naložo ka je mislo domu pelati
i
gledne
tam eno veliko kaco. On pa njo na drva nalozi no njo domu pela, te pa je reko ženi: čiiješ ti, žena! toto kaco
borna miia redila, ki nič dri

živine nimama
že t
Onija sta njo resem noter v eno kad djala no sta njo ri leta redila v tisti kadi.
Te pa je žena enkrat rekla: čiiješ, ti moreš toto kaco
nekam vkraj spraviti ali pa nj
vbiti
kajti njoj ze nimama
več kaj davati, no pa nas tude prevec dol spr
Gi
resem ti paver enkrat ka bi njo
bio
?
ali jemi je
kaca rekla: moj liibi ti božen paver, nič me ne vbij
»
jaz
še te bom prav bagatega napravila, ki že me tri leta redis, pa se me ne smeš nič bati, samo tak moreš storiti kak te bom jaz podviičila, samo me tri kíaftre od tvojega srrunta
7
zanesi, potle pa te bom jaz k mojemi oči nesla jaz doma, kajti jaz som že nej sedem let doma bila pa ti bodo moj oča kaj davali kako samo tisto škatlo
»
kej som
Ci
j
ne smeš nič driis-o vzeti
7
ki je gor na pol
driigo no pa
tisti
Novičar iz avstrijanskih
Od sv. Trojice na Štajerskem 22
avg
Vceraj
je bil pri nas vesel dan. Ko smo zvedili, da je presvitli Cesar sinčeka dobil, so zaceli zjutraj na Slatini (Rohitsch)
moznarj
pokati
7
da se je vse treslo. Ob 10. uri je bila
pi
elika sv. masa v kapeli na Slatini. Na noc je bila Slatina azsvetljena; bilo je 1600 lucic okoli studenca obešenih;
veselo godli; gospod dr. Frohlih so pa dali
, pri
godci so jo kaj
ojem posestvu nad Slatino velik ogenj napraviti
kterem so tudi godci godli in ljudjé popevali in juskali, kterim so dobri gospod vinca poskerbeli. Na donački gori je gorel zlo velik ogenj, kteri se je daleč po svetu vidil. Mi smo tudi Oesarju pismo poslali po slovensko tako-le:
Vaše c. kr. apostoljsko Veličanstvo! Preljubi Oče!
v
Ta nar manjsi del na Štajerskem Mi spoznamo vsi Rojenca
7
Se prederzne Njih častiť In k podnožju Njih cesarskem' To vošilo položiť.
Iz habšpurske rodovine, Kinč je sveti ega Njih venca In Nanos prihodnine.
stari klabuk, ki za
dvermi na klini
Dnes veselje serce gine Vsakem' zvestem' Slovencu
7
visi, kajti Či boš peneze Ki želi, da bi z visine boš same viiši mea. Da boš Bog dal srećo Cesarj
vzea te da boš domu pr
pa ti lačen, te pa le reci: „škatla, daj mi jesti no piti te pa se ti bo vse gor Ci pa ti bo gdo kaj reko,
Bog daj srećo Cesarji
Ino tud Cesarici!
V' zdravji mlad'ga sina varji l
Prosimo te Slovenci.
U i f"
narihtalo, kaj ti bo srce poželelo
ali ci bo gdo kaj s tebe htea
7
te pa le reci: ,,klabuk, vudri zdaj, te pa ti bo vse potuko
Prihod mlađega Cesarja V hišo vel'ke vojvode Nam je nove luci zarja Ino sreća za rodé.
Mi obljub'mo, o car mili! Ker skerbijo Oni za nas, Kri hoćmo preliti v sili In zvěsti Jim biť vsaki čas!
On je resem enkrat doma vso gospodo na bal povaho.
Gospodje so si mislili, kaj bo le on
nam gor
narihto
7
no
jih je prav vnogo prišlo. Gda so k jemi prisli no so nidre
Preljuba Mati!
Draga! Oni so nam dělili Že zopet prelubi nam cvet,
nič nej viđali, so se zaceli norca delati. Paver pa jim je Prelepa Mať, ker so rodili reko: dol si sete. Resem so si vsi dol seli; te pa je ti Žerno, ki nam sreći svet.
Bog Jih zderži, draga Mati! Oni nas veselijo! Dab' z nebes Jim hotel dati. Kar pričakat si želijo.
paver škatli reko: „škatla, zdaj le daj jesti no piti!" njo je odpr, no je taka rihta ž nje viin se narihtala je komi srce poželelo.
7
On kaj
Da bi drevce k sreći rastlo Avstrijanom v lepi sad!
Njim
in nam sveto bogastvo
Gospodje so se zgledovali no so mislili kak bi oni to Lepši kine ko venec zlat.
7
reče jemi grof, ka
škatlo 'ž njega dobili.
Gda so se že bili najeli no napili bi jemi njo posodo, da se bo njegova či oženila. On jemi
potli je nej htea te škatle nazaj dati
Slovenci! vsi zdaj zaklicimo Slava! Slava! iz serca, In se enkrat ponovimo : Živi srećna Avstrija!
Vemo sicer, da priprosta naša beseda ni merjena po pravilih učenega pesništva, pa ker iz serca pride, upamo
njo resem
posodi, ali
vendar, da bode milostno sprejeta.
Vinski ters je pri nas
le dao je eno driigo
napraviti, no
jemi je njo dao.
7
zlo velik zrastel
7
tak
7
da ga moramo pri verhu odrezovati;
ker
Paver pa je včasi reko: „škatla, daj jesti no piti!K Ali kaj? tota škatla jemi je nej nič dala. On pa se je
grozdja se je obilo prikazalo, pa je že gnjiti začelo,
zmiraj dežuje; vina bomo dosti imeli, pa kislo bo, ako se
vreme bolj ne zbrihta. Korun že tudi na nekterih krajih zder nad grofa no reče: daj ti mene mojo pravo škatlo, gnije. Pšenica je lepa in smo je obilo naželi, le na nekterih
kero som ti jaz posodo. Ja, ali kaj? Grof jemi je nej htea mestih se je je rija přijela; tam je drončka in černa, tedaj
Ali on še se je bol zder nad njim, ali vse je bilo tudi plenjala ni. Sena je bilo letos dosti; tudi otava je
dati. ■■■■■■■■■■^^^■^(■■^■■■■■■■■HH zapstoj. Grof je vse svoje hlapce vkúp pozvo no jim reko:
lepa
zgrabite ga no
ga vbite.
Paver pa je hitro reko:
7
če nas le vreme ne bo motilo ob košnji. Ajdina lepo
„klabuk,
vudri zdaj!" S klabiika pa so začele tak batice biti, ka so srednjo mero.
kaže. Hrušek in sliv (češp) je dosti
7
jabelk nič
7
orehov
Pšenice vagan
veljá 3 fl. 30 kr. do 4
r
vse hlapce potukle.
vino se še dobi štertinjek po 50
J. Zurman
7
zupau
2Î8
Od sv. Ane v Slovenskih goricah 24. avgusta.
Šestnajst let je minulo, kar smo v naši fari zadnjikrat
V Toplice pridši sem se močno začudil jih tako prazne
najti
y
da že
dolg
ne tako, česar Toplič
y
slovesnost nove meše obhajali. Slava pokojnima učnikoma dobri in postrezlj Zernecu in Verleču : v zahvalnem sporninu omenujem per- za zdravj
od
ivi ljudje arskterih
y
in pa Topi
. tud
y
kteri sa
ktere so bolje
drugih
eprijatel ne more
vega, ki je našemu novomešniku v tretjem normalnem razredu želeti. Da so zdravilne toplice tako zlo zapušcene ućnik bil; ponosito omenujem tudi
menim
drugega
ki je že mnogo da so dolga pot in okome ceste kr učencov za gimnazij prigojil, kteri so zdaj že deloma na peljejo in člověka tako neusmilj
ktere večidel
h ribe
pretresejo. da zdr
vseučilisčih, deloma v zadnjih gimnazijskih šolah.
cr »
derznem se Vam,
drage
„Novice",
Pre-
nekoliko priobčiti od
cloveku ni ljubo, bolniku pa
V
se
se b (
y
da vse to bode že drug
toliko manj všeč. Nadja leto drusrače. kad
nove meše gospoda Kukovca na vélike meše den: naj bo rojakom veden spominek, in hvala vsem, ki so Ančanom v D čast slovesnost povikšali. Bila je mariborška mestna muzika z voditeljem gosp. Martini-om, ki je god počastila z blagimi
nova ravna
v Topi
ta od Grosupelj
Videm na
dok
tudi
y
da bi se v Toplicah, kakor
Želeti bi pa bilo dalje
za kratek čas
drugod,
gostov sploh bolje skerbelo in da bi se napravile kakošne
glasi Hayden-ove mese F. ; zloženi Martini-ov ofertori ; voditelj sam je
pri darovanji smo ćuli slavitno reci
y
ktei
bi utegnile ljudi bolj vabiti in jim tukajg
pre
zanimivo igral
bivanje veselo in kratkocasno narediti
N
priliko hočem le
svoj violin-solo in milo je alt-solo spevala njegova hčerka opomniti, da bi tukaj
fantj
kaj lahko, ako se petj
Ivana; med pevci se je posebno skazal gosp. Ruri. Pesem muzike poprimejo, večkrat pred gradom peli ali
za god nove meše je zložil
gosp
prof. Ilaič, za čvetoro- bi tudi za-nj
bi
igrali ;
dobička ne bilo! Dobro bi tudi bilo
in
saj da
glasbeni zbor jo je zložil gosp. Miklosić, učitelj realnih šol. bi se poti za sprehajanje
P
in popi

prijazni
Vse pričujoče je serčno ganil slovesni nagovor
ki
- V nt? [HlVUjUtU JU OUI V/Iilř jailli OIUVUOIH llU^UVUl y JY1 ^tl	*	' VB	UM* vmih Ml	v f jv
je imel gospod profesor Raič. Govoril je: kaj je duhovnik bolniki, če v bližnjo hosto iti ne morejo
rozni vertici pri hisah
edili in drevje zasadilo, da bi se
, tù sprehajali. Se
# v
ljudstvu glede etičnega,
ziianstvenega in materijalne
ga bla
ene potrebne naredbe moram opomniti, in stavim, da mi
gostanja, dokazovaje vse na zgodovinski podlagi, in kako bodo Toplicani prav dali, in mi vsi da se ima ljudstvo vesti proti duhovnikom. Prav vredno stanujejo, bojo hvaležni. Če dežuje
HQ
gosti,
ktei
J
o-
rada
aj
bolniki. kadar iz
našega goda je bila cerkev napravljena.
K cesti Ancanom
kop
grejo
kteri pr
so večidel le na pol na
in gospodoma župniku in kaplanu se naj šteje, da se ništa pravljeni in v kaksnih copatah), do doma po luzah in blatu
ne stroskov ne truda bala, Božjo hišo z novim kinčem olep
gaziti,
kar gotovo ni zdi
Prav bi tedaj bilo, da bi top
šati.
Napisi nad vratami in nad altarom opletene maje
y
ki
liški kerčmarji in posestniki od
grada
do
ojih his kam
so stale od farne hiše do cerkvenih vrat: vse to je slo- nitne steže napi
Kamna tukaj ne manjka
y
in
gotovo
vesnost povikšavalo. Po dokončani meši smo vsi gostje šli se jim bodo stroski povernili
Rojstni dan presv
na Kuk ovce v dom, kjer je gostovanje bilo v lepo okin- cesarja
je tudi tukaj slovesno in veselo obhajal ; zveeer
canem šatoru. Vesela godba, napivi in napevi so nas razve
poprej je bila soldaška kosai
seljevali tri dní do pozne
sto
_ V ř »V V»/
n o c i. v )
Gostov je bilo okoli dve
itlj
in
ka je po vasi
s transparenti kaj
rala,
lepo

drugo jutro pa so
i
štirje profesorji, sosedni župniki in kaplani, mnogo zvonili in moznarji so pokali, da je bilo kaj. Ob desetih
drugih
fr
ospodov, tudi dijaki so gostoljubno bili sprejeti
i
in
je bilo slovesno cerkveno opravilo za srečo in blagor našega
slava jim! v svojem veselji
niso pozabili rojstvenega árodú
ry>
našega milega cesarja: sarsko pesem" in vsi nazoči ž njimi. selice pri gostii pripovedovati bi
s gorečim sercom so popevali

ce
Cesarja prida
y
vse
Letina ni slaba; le pšenica in oves ništa veliko
) dobro obeta, posebno ajda, proso in tur-
d r u g
Naše igre in ve- šica; repo so bolhe in gosence zlo objedle, pa se
se utegiie
me preveč oddálilo od popi
y
tudi sadja bo dosti
PÍ
predmeta svojega; rajše bom drugokrat kaj o tem in če bi sv. Duhu je toca to leto
m nog
i Strazah, Semicu in pn škode naredila; sicer pa
Vam prigodno
bilo,
V/
nekaj o imenu naše
gore
Kri
nogradi dobro kazej
y
ce bo le toliko toplo
y
da
jagode
o
hen berg (Kremberg) govoril in od lepega razgleda na nji
Šumanov.
íz dolenskih Toplic 20. avg. Si
N
em
y
ali
je vsake
mescanu tako veselo pri sercu, kakor je meni
bilo
y
ko sem přetečeni teden po dolenski cesti iz Ljublj
z namenom odrinil, prijetne pa že zdavno ne obhojcne kraje
vnovič obiskati
znance in prijatle svoje pozdi
in pn
ti priložnosti tudi svoje zdravje v Toplicah okrepčati. Mislil sem si, da tako mora ptičici pri sercu biti, kadar iz kletke
hosto letí, pozdravit ljube svoje
uide in vesela v
• V
in stare znanke. Ljubo mi je bilo tudi o tem potvanj
svojega prijatla, ucenega gospoda J. za tovarša
imeti. kteri
je
v zgodovinskih
rečéh zveden kakor malo ktei
Izvolila
sva pot v T
V
v
z e
cez Zuzemperk, od kodar sva se
P
n o v i
P
r a v n i
t i na Dvor peljala
sem priložnost imel fužine ogledati,
v f
tere zdaj večidel le
peci
y
vodonose za železnico in
mašine
za kol od v
lijejo
Po to v
unid
s predragim prijati
t *
_ — ~ - ~j~ —^ j/i vu.M^iiu pi ijuuuui SVOJIH! ^ gjuspuu pi
Terste njakom, po Gorenskem so nam častiti gospod kapi Krajnskogorski prav""
(Kronau) tudi
dokaz
kako
m
teljev na Krajnsk
ki
da ljudstvo v okolici Krajnske Gore
spet nov skih pisa-
namesto „masa" govori m
1J0.
iz Mii
peci na Doienskeni. J. J
Letina je
pri nas letos dosihmal slaba, ker petkrat je ze to leto toča bila, nikolj sicer po celi fari, vendar vsakikrat v kakem kraji močno; plohe so bile tako hude, da so po brežinah strašno veliko nersti oclnesle in nanravile škodo veliko ; tudi
ija je žitu
škodovala
Zatega volj
dosti
rr »
podarjev
ni imelo kaj žeti in tudi semena niso přidělali. Kar zdaj še na polji stoji, dobre pridelke obeta, če še kaj
hudeg
ne pr
krompir pa bo goto
cr
nj i I
y
ker krompirjevec je
hipoma vès čem postal, kar je
adno znamnje bolezni
Y
v
adih
toča ni pobila
y
pi
bogato
kaže
al lanske kaplji
ne bo, ker je vreme premerzlo
Verhnike. Přetekle

23
gusta
ste tukaj dvé
posebne slovesnosti skupaj zadele: ena bolj za samo doma
V • •
CIJO
y
namrec
ka preskusnj
y
drug
velj
za
trijanske dežele, namreč obhajanje veselega rojst
presvet
C
Pac pr
primerjeno se je po
gospod prof, kazalo, da je oboja slovesnost prišla v eno jutro, in da je
god
mlađega cesarskega
sinka obhajala ravno tudi mladost
y
ki utegne
kdaj živeti pod njegovo, Bog daj I blaženo vlado
vredno je ravnanje tistih
YTeliko mašno opr
so imeli častitlj
gosp. dekan A
P
ozkem kopitu kakoš
lega kota hočejo stroj iti obsirni slovenski jezik

m
drej P
z duhovnimi pristojniki vred; razun mnozega
Vred
• V
**) Z gosp. prof.vTerstenjak-om sva bila unidan tudi na slovesni
novi meši v fcenčurji poleg Kranja. Tù so nam gospod pro-
fesor pravili, da gostovanje na novih mešah terpí na Štaj skem večidel po 3 d
in da
gi m n a z ij s k
šol
ljudstva so bili vpr
Strohmaier-jen
pa je bila prišla pr kterem rucleč križ med belim
y
z gospod predstojnikom, Fran com vsi kantonski uredniki. Solska mladost
• V
oblečena s svojim banderom
na
blagom
v
edišču kaže Kri
imajo povsod pravico se udeležiti take slovesnosti ***) Nam drago bo.
Vred Vred
stu8a z otrocici, in pa sv. Alojzija priporočnika učenčki vsako leto
y
ktereg
i mladostnega
praznično obhajajo z mašo
219
na lepem griču sv. Trojice. Del učencov in ucenk je imel ker vidil bo
ko podobo lavretansk
Božje z Ježčekom, kaj lepo iz kup
M
5 d
in z zlatom ok
ktero bojo kmali postavili
precej v cerkvi, med svetim opravilom, kos svoje preskusnje,	tere
namreč v petji; za vse slovesno opravilo so namreč peli	lano
sami šolski otroci, in sicer kaj izverstno; tudi glas b o s	verh cerkve nad velikimi vratami na tisto mesto, kjer sedaj
trobentami in pavkami so opravljali zgolj sedanji ali pred	prost križ stojí. Visoka je ta podoba 13 čevljev; kotlovine
malem bivši verhniški učenci. Po takem naj se iz mlađega	ali kupra se je za-njo potřebovalo blizo 5 centov, železa
pri novem zarodu budi tišti obcutek za dom in cesarja
y
ki
pa za notrajno zvezo podob blizo 4 cente; na s;lavi ima
se močno giblje slednji cas v persih vsacega pravega Av- Mati Božja zlato krono, nad ki
križ
strijanca, bodi si
y
da
ga tudi ne budi
grom stoterih topov, strelovod
in nad križem je
kakoršen se je razlegal ob rojstvu presvetlega Cesariča po prijetno, cela postava veličanska ; nabor ali zgibj
V vseh delih je viditi lepa razmera
i
obličj
vsem cesarstvu. Pri preskušnji, ki je sledila po slovesnem cerkvenem opravilu, se nočem muditi z dolgo besedo, da
3 je
plajša
je lepo dan je
po natori posneto in umetno izdelano. Blizo leto in
imel
S
ospod Š
s
terim
rJ
ne povzamam tega, kar vsak popisovavec solskih preskusinj po moćnik i opraviti, daje dodělal veliko delo; al ni čuda zopet in zopet ponavlja. Toliko naj povém, da šolska soba ako se pomisli,
y
se je kazala v tistem kin ču, zastran kterega je bilo ob učeniških pomenkih že govorjenje; vidila se je podoba Zve
cevine k
k
da podoba ni vlita, ampak iz kuprene ploš-i, tedaj najmanja stvarica do največje z
ličarja na križu, podoba mladostnega priporocnika sv. Aloj- redil gosp. K
izdelana. Osnovo podobe iz platna napravlj
zija
y
podoba presvetlega cesarja in preblage cesarice,
okrog
je na
ži. Goldensteinski, kteri je, kakoi
smo slišali, tudi osnoval novo lice (fasado), ki ga bo nek
po steni, in sicer vse podobe s cvetlicami lepo ovencane. dobila cerkev naših častitih frančiškanov, kterim so posebni Med posamskimi rečmi, za ktere se je vprašalo, se je dobrotniki pripomogli k napravi gori imenovane podobe,
ktera bode lepšala hišo Božjo pred mestom, pa tudi po-
razodevalo. da uk
y
nemščine
s slovenscino sklenjen
ka
kor je priporočevan za šole po večjih krajih na dezeli,
se dá že tako izpeljevati, da učencom utegne saj nekoliko in s tem delom vnovič poterdil, da je zaslužil me dalj
vzdigovala hvalo mojst
ki jo je tako umetno izdelal
zvediti, kako so otroci ze
hasniti. Veselilo je poslušavce vedili poštevati novi dnar s starim vred; med otroci
y
ki
ki jo je že leta 1844 v ljubljanski obertnijski razstavi
so pisali na tablo, pa so posebno pogledovali dečka
y
ki je
prejel
Naj tedaj, kdor more
y
stop
k gosp
S
w
J
in ogleda podobo od bliz,
ker mično
z le vic o prav ročno in cedno pisal; desno roko mu je Se bo podoba gori visoko nad Ljubljano lesketala bil namreč še celo majhnemu zdrobil voz, in odrezati se sem jo imel blizo sebe!
bode pozneje, kadar
y
i
A V .
reci
jez
y
mu je mogla celoma. H koncu naj še pristavim, da število
Iz Ljubljane. Razg
ucencov
ki so razdeljeni v dve sobi, je tudi zdaj, poletni pesmico, ki jo kot „ljub
. .	v	I ^	a	i §	V	/ J ^
lasite, drage ni iskrice6
yy
Novice44 sledečo
cas
segalo obilno cez
100
pozimski čas, ko ne moti pasa in poljsko delo, jih je bilo čez 200 skupaj. Sklep oboje slovesnosti je storila cesarska pesem s končnim veselim klicom: Živi presvitli Cesarič!
jenem
cesaricu daruje slovenska m
y
Hicinsrer.
Iz Kranja 27. avg.
L. E-n.
Preteklo sredo je
poslal neki gospodar hlapca z dvema konjema na njivo orat
y
blizo ktere njegov bčelnjak poln bcel stoji. (Bcelnjak je vsako leto večidel le s ptujimi bčelami napolnjen.) Ubogo
so muhe zlo nadlegovale, in s čem drugim si je
živino
môgla v hudi vročini muham braniti, kakor s repom okoli sebe mahaje. In glej! ko hlapec z obema konjema blizo
Vémo. da vencov na sto se že vije Sladkih prećutov mil'jone že klije,
Kteri, Ljubljenćek, do Tebe puhté; Vendar bi radi mi revcki podali Tudi še vencek Ti k zibelki zali, Kterega spletlo je naše serce.
Rožce ljubezni in vdanosti vnete Prejmi od nas, oj preblaženo Dete! Sreća naj sije v življenja Ti krog!
bčelnjaka priorje
y
se
y
ko bi trenil, truma bčel iz bčelnjaka
na oba konja in hlapca zakadi. Hlapec jo je sicer hitro po
dovelj od bčel skupil.
V
ze
Angeljcek Božji naj varno Te vodi, Zvezdica naša Ti vedno nam bodi! Slava naj venóa in živi Te Kog!
A. Praprotnik.
Iz Ljubljane. Naše cukrofabrike ni več! Strašen
polji upihal, vendar pa jo je Konja v oralnik vprežena sta nekoliko časa pri miru ostala, ogenj ponoći v sredo jo je pokončal od verha do tal čisto
potem
ker so ju bcele le prehudo pi- čisto vso; le na enem koncu je ostalo stanovališe cukri
kale. upali, gnali
?
pa se na tla vergla, Bližnji hlapci bi bili radi pomagali, pa si niso blizo narskih gospodov Naposled so vendar konja odpeljali in ju v vodo
Toda bčele, ki so bile za-
y
na drugem pa hrami za derva in štala;
ter ju dolgo notri imeli.
vse drugo sila veliko in 6 nadstropij visoko poslopje
y
voljo mahajočih konjskih repov hudo razdrazene, so ju tako opikale, da sta kmalo
kjer
imajo mašine, kuhajo cuker in so imeli zaloge cukra spravil	J p°
pomisli, da
ljene, je pogorelo, in gori še danes, že šesti dan
poginila. Naj bode ta nesreća pervem ognji. Škoda je strašno velika, ako se
vsem gospodarjem, ki imajo na polji opraviti, v poduk in razun velikega svarilo, s konji varno okoli bčel hoditi!
poslopja je blizo 20,000 cent, cukra zgorelo
y
so vse drage mašine pokoncane in je obilo drugih priprav
Iz Visokega nad Kra nj em. # Vdrugič letos nas je razdjanih. Celo noč, pa še drugi dan je tekla Ljubljanica
přetekli petek velika nesreča zadéla: strasen ogenj je po- od tod vsa černa in sladka od sirupa, ki je tekel v vodo, končal kmetom 21 pohištva z vsemi drugimi poslopji: podi, čeravno so ga otroci in babe lovile v lonce in ga je na-kozolci itd. vred; tako strašen je bil požar, da je celó trava lovila nektera babura na cente. Fabrika je sicer, kakor
krog in krog pogoréla. Ljudomili gosp
baron Anton Z o is
smo
iz Berda so nam sicer berz poslali mnoge pomoci za gasiti, cijah ; pri graski je poslopje zavarovano za
y
pa kaj, ker je gorelo vse tako hitro kakor suha slama in íe voda delec! Kakor slišimo, imajo le trije gospodarji
slisali, zavarovana za 680,000 gold, pri vec asekuran-
85,000 gold.
čez vse to je še vendar škoda velika. Kar pa ni ogenj
y
pokončal
y
je
pokončala tolovajska derhal, ktera je
v stano
svoje pohištva zavarovane
y
vsi drugi so zanemarili to
vališču, do kterega ni ogenj segel, pokradla kar je mogla
V •
pomoc
Blagi gosp
baron Z o is so vsakemu pogorelcu da
y
V .
ali pa razdjala in razbila drage reci, posode, zerkala, peci
rovali po 10, najubožnišim celó po 15 goldinarjev. Bos: Jim
in drugo pohišje. Res,
?
&
poverni Njih Ijudomilost!
ne bili verjeli, da imamo take
tolovaje v Ljubljani! Kako se je ogenj pričel, še ni za
da imajo enega delavca zaper-da je po njegovi nemarnosti ali
stopinj dalje v šentpetersko predmestje do gosp. Matevža kakor koli se fabrika unela. Velika sreča le, da ni bilo Sreiner-ja, izdelovavca cerkvenc oprave in mnogover-
; — ne bo se kesal, da je to pot storil,
Iz Ljubljane. Kdor gré memo frančiškanske
, naj se potrudi kakih petsto
gotovo znano; slišali smo, tega, na kterega leti sum,
cerkve in vidi ódre ob
nj i
stnega srebernarstva
y
celo noč nobene sape; če ne, bi bile šle cele Poljane in morebiti še več predmestij; v največji nevarnosti pa je bila
380
živinozdravilska sola, ktera je tikoma fabrike in ima pod in zvěsti v svoji službi, za kar jim bo plačilo to, da se bo
streho nad štalami vse polno merve.
Dolgo
bo terpelo
y
preden bojo sozidali novo fabriko na požarisču stare
gledalo
pri podeljevanju vecjih služb posebno na-nje
u
; pa
bo mógla tudi va mise zidana biti kakor je bila ta in pa una, ki je pred 28 leti na tistem mestu tudi od verha do misliti. Sedem mescov je
Iz Rusije. Zdi se, da zadeva oprostovanje suž
tal pogorela, kjer dan današnji predivnica stoji; ce ne
nos ti v Rusii na večje zaderžke, kakor je bilo v začetku
preteklo, kar so bili ukazi
V
ze
y
se
dani
da se imajo odbori žlahtnikov v posamnih okrajih
bo tretjič ravno tista nesreća zgodila, ktero Ljubljail- ustanoviti, kteri bi prevdarjali, kako naj bi se stan kmetov čanji že dvakrat obžaljujejo. Ce že druge poslopja morajo najlože in najbolje zlajšal. Pa zdi se, da velicih posest-
nič
ognja kolikor moc varne zidane biti, toliko bolj morajo biti nikov take fabrike, kjer noč in dan gori in je toliko goriva voljo vdati.
m	i • t	li	« •	m r • 1	V •	• ii i «i #	w	Jil
kaj
ne mika, se z voljnim sercom v carovo
m gorljivega blaga spravljenega. Naj bo naši novi fabriki v zidan ji izgled tista,
Dunaja!
Iz Cerile gore. Novica Cerović, kteri je 28.
ki je v Novem mestu blizo julija Turke napadel, je bil od kneza Danila k smerti
obsojen, pa pomilosten. Přišel je 10. avgusta v Kotar kot iztiranec, pa dobil je privoljenje, se v Cerno goro verniti.
Novičar iz raznih krajev

Iz Dunaja. Presvitli cesar so dali 22. avg. sledeče
a r mad no povelje: „Hočem, da stopi po milosti Božji Meni dani sin, koj ko je na svet přišel, v Mojo hrabro
armado; imenujem ga tedaj za polkovnika laatnika Mojega 19. pešnega polka, kteri naj ima odslej ime „Cesarjevič
naslednik." (Ta polk je ogersk polk.)
Presvitli Cesar so podělili z najvišjim pisanjem od 22. avgusta Njegovi visokosti, novorojenemu Nadvojvodu
Rudolfu kot Cesarjeviču následníku po v cesarski rodbini obstoječi stari šegi red zlatega runa.
Presvitli Cesar so darovali z najvišjim pisanjem od 24. avgusta zavoljo srečnega rojstva Njegove visokosti Ce-
sarjevica naslednika za uboge glavnega in prestolnega mesta Dunaja dvajset tavžent goldinarjev in so ukazali, da naj se, kadar se bo ta dar dělil, posebno na
y
obozane obertnike in delavce in na take gleda kteri se sramujejo, očitno beračevati.
daritvami zavoljo srečnega rojstva
Med
y
drugi m i
goldi
Cesarjevica naslednika imenujemo sto tavžent narjev, ktere je daroval posestnik Gvidon žlahni Kara-czonyi. Od teh 100 tavžent je odločil 20 tavžent v serbski vojvodini za dobre delà.
Dojnica novorojenega Cesarjevica je iz Loke, vasi blizo J i glave, mesta na Moravském, 19 let stara, se
piše Frančiška Rzehorz in je žena premožnega kmeta.
Presvitli Cesar so sklenili vsled rojstva Cesarjevica naslednika na Dunaji novo bolnišnico zidati
v kteri bo imelo najmenj 1000 bolnikov vsake vere
v • V
y
dati
prostora in ktera se bo imenovala v čast Cesarjevica dolfov zavod."
55
Ru
Iz Milana. Njegova c. k.
visokost, nadvojvoda Mak
simili an, je izdal potem, ko se je čez tri mesce vernil iz Dunaja na Italijansko, zanimiv razpis, v kterem je izgo-
za sedanjost kakor tudi za prihodnjost vec važnih
voril opomb Deržavni urednik i"
y
3?
položivši jih zlasti cesarskim urednikom na serce.
dajajo s prostim pa točnim in graja obširno kovanje
spisov
misli skladno in umevno."
:u
govori na zadnje
y 55
da
kar se dá po pa
, pravi, „naj in krepkim pisanjem izgled",
, kteri predejo s praznimi besedami opravila na dolgo. „Pred vsem naj se derži slednji tega, kar terjajo pravica in postave, in zapisuje naj svoje „Krepko moram pri tem obstati , bodo gosposke podperale in pospeševale, meti pričakovati in po pravici izpeljati. Kakor more ljudstvo to od svoje vlade zahtevati, tako ima vlada pravico, tirjati,
so ji podložniki zvesti, in to pravico bom jez vlada izročena, varoval s krepostjo, ktera šemu rodu. Tirjam tedaj, in to rečem še enkrat terdno spolnujejo vsi uredniki brez razločka svoje dolžnosti; to je: da govoré proti meni popolno in golo resnico, obnašajo se pa proti ljudstvu priljudno pa krepko; od njih vesti tirjam pravičnost, od njih poštenosti pa skerbno in véstno obravnovanje njih opravil; sicer pa še, da so neutrudljivi
da
y
ki mi je
je pnrojena na
y
da pa
kar je tudi storil.
Komisija za uravnanje černogorskih mej je, kakor je brati, svoje opravila že izgotovila.
Iz Francozkega. Parižke ko n fer en ci j e so skle
njene
y
ker
55
Moniteur" od 22.
avgusta
sam pove,
da
so
konferencije zuredbeno ústavo Moldove in Vala hije svoje delà dokončale. Pa zastran poslednjega opravila konferencij, namreč zastran ustave omenjenih knežij, se
V
se
nič
vradnega ni zvedlo. Imenovana ustava in konferencijni zapisniki so še skrivnost, dasiravno ne bodo dolgo skrivnost
ostali. To samo je
gotovo,
da Moldova in Valahija niste
tako zedinjene, kakor je želéla francozka vlada, da bi se zedinile.
Iz Angležkega. Ko je bil veliki telegraf iz Evrope v Ameriko srečno vložen bil, je vošila angležka kraljica po njem predsedniku zedinjenih severo-amerikanskih deržav srečo. Na to se je zahvalil imenovani predseduik tudi po telegrafu kraljici z besedami: Tudi pred-
serca Njih Veličanstvu kraljici srečo
voši
iz
celega
y
sednik
da je veliko delo s pripravnostjo, učenostjo in nevklonljivo
krepostjo obeh derzav dokončano.
Ta
zmaga
je slavneja
y
kakor vsaka, ktero kolj je se doslej kak vojskovodja v bojih si pridobil, slavneja, ker je človeštvu koristneja, itd.
Res je pa tudi, da je to najvažneje delo, ktero je bilo
današnji čas s človeškimi rokami doděláno.
Razloček časa med Valencijo v Irii
y
m
y
Sv. Janezom v severni Ameriki, najblizejema mestoma med kterimi je podmorski telegraf napeljan, znese 2 uri in
50 minut
y
telegrafno naznanilo,
ktero se oddá v Valencii
15 minut po 11. uri, dospè tedaj v sv. Janez, kadar imajo ondi 25 minut čez 8. uro. Prerajtali so,
da more telesrrafno
naznanilo, ktero
se
oddá v
Petrogradu
ob dvanajstih o
poldne, tisti dan zjutraj ob sedmih že v Novi Jork priti.
Iz Turškega. Sultan je dal 17. avgusta velikemu
veziru hatišerif (cesarsko pismo"), v kterem razodeva svojo nevoljo nad silno neskerbnostjo in potrato urednikov, kteri s
polnimi pestmi trosijo dnarje, ko so ze zenitve in mozitve
sultanovih otrok toliko
V tolikrát imenovanem Džeddah-u kažejo grob
y
dolgov prizadjale.
matere vseh ljudi
y
ii v e
y
namrec kamen 4 čevije dolg
y
3
čevije širok in 3 čevije visok!
Iz Egipta. Od rudečega morja se je neka huda bolezen v Egipt přivlekla. V Suez-u so umerli 21. avgusta 4 ljudje za njo in na parobrodu, ki je přišel iz Džeddah-a, je vzela 9 ljudi. Mislijo, da je kolera.
y
ktera
Tudi Sultanica, žena rajncega Sultana Mahmud-a je v Meko romala, je umerla za-njo.
Iz Kine. Kinežki cesar se je zavezal, Francozom 25 milijonov fronkov, Angležom pa še več odškodbe za vojsko plaćati.
Iz Amerike. V Meksiki, kjer je pred kratkim
potres toliko nesreće in žalosti naredil, se je zopet velik punt unél.
Odgornivo vrednik: Dr. JftQCX BleiweiS
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.