Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročni na 5 šilingov. V.b.b. SLOvEni! I Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XII. Celovec, petek, 3. maj 1957 Štev. 18 (783) Naš glas vicekanclerju dr. Scharfu! V drugi republiki v političnem, življenju Avstrije še ni bilo tako izrazite ločnice gospodarsko močnim meščanskim taborom in gospodarsko šibkimi delavskimi sloji, kot ob teh prezidentskih volitvah. Ta ločnica sega do najmanjših političnih grupacij in je jasno prišla do izraza tudi nted. koroškimi Slovenci. Toda medtem ko jeT»ri drugih skupinah stvar presoje zgolj svetovnonazoma in gospodarsko-politična koncepcija, se ko-roški Slovenci pri volitvah in drugih važnih odločitvah od nekdaj odločamo tudi lz narodnostnega vidika. S te strani gledana pa pretežna Večina koroških Slovencev nikakor ne odobrava propagande Našega tednika-Kronike za kandidata FPO prof. dr. Donka in se V tem P°gledu odločno distancira od skupine, ki se je po pisanju Tednika »v imenu koroških Slovencev« poklonila Denku ob njegovem Volilnem pohodu po Koroški. Kot demokrati jasno priznamo vsakomur, da govori v imenu svojih somišljenikov, od- klanjamo pa, da nekdo »govori« kar v imenu celega ljudstva, ki v ogromni večini noče imeti nič skupnega, tudi ne skupnega prezidentskega kandidata z nekdanjimi nacisti in izseljevalci v FPO in s poznanimi nasprotniki naših narodnostnih teženj Steinacherjevega, Mayrhoferjevega in Einspielerjevega kova v OVP. Zato* naše ljudstvo v Večini tudi ne more razumeti, kako je mogoče, da so se v Bekštajnu rokovali s kandidatom Denkom kar zapovrstjo Slovenci in pa nekdanji nacisti, niti ne more razumeti, d:a so se očitno' po navodilu Narodnega sveta ali vsaj v izvajanju Tednikovih navodil v Svečah spozabili nekateri, ki sicer zelo- poudarjajo svoje slovenstvo', tako daleč, da so pod pa-tronanco bivšega nacističnega veljaka in sedanjega elana »odbora odločnežev« sprejeli Denka s pesmijo »O Rosental«. Nismo šovinisti, da bi morda ne prenesli nemške pesmi; nasprotna jo od časa do časa goijimo tudi V naših zborih. Smatramo pa, da gre V gotovih primerih za na- Jugoslavija za izpolnjevanje člena 7 Minuli petek je bila v državnem taj-•dštvu za zunanje zadeve v Beogradu konferenca, na kateri so obravnavali vgradnje slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Poleg zastopnikov državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ in jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju •k1- Uvaliča so se konference udeležili tudi *3stopniki izvršnih svetov LR Slovenije in hrvatske. Konferenca je bila sklicana v ZVezi z ukrepi, ki jih pripravljajo v Av-s*r*ji za slovenska in hrvatsko narodno Manjšino ter obveznostmi Avstrije po čle-1111 7 Državne pogodbe. Na posvetovanju s° sprejeli nekatere sklepe v zvezi s pokajeni Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Istega dne je predstavnik državnega djništva, za zunanje zadeve FLRJ na redni tiskovni konferenci za domače in tuje notarje obsodil na omejevanje pravic slovaške in hrvatske narodne manjšine usmerjeno dejavnost nekaterih krogov v Avstriji. Na vprašanje, kaj misli o tej delavnosti, je predstavnik jugoslovanskega Vnanjega ministrstva izjavil: »Poudariti moram, da pravilno uveljav-lanje avstrijske Državne pogodbe ne dore pomeniti zoževanja že obstoječih Zakonita volilna dolžnost pri volitvah zveznega prezidenta ^ nedeljo 5. maja bodo volitve avstrij-*Gga zveznega prezidenta. Volilni čas in v°Iilne prostore so' na običajni način raz-9 asile občinske volilne oblasti. v ^°lilno pravico imajo vsi, ki so vpisani Sključenih volilnih imenikih. Opozar-ftnio ^ da 0bst&ja v smislu § 10 zako-a o volitvi zveznega prezidenta zakonita °lilna dolžnost. Vsak volilni upraviče-C’ ki bi brez. zadostnoi upravičenega *Zroka ne izpolnil svoje volilne dolžnosti, zagrešil upravni prestopek ter bi bil °kra,jne upravne oblasti kaznovan z de-nrpo globo' do 1000 šilingov. j.j Vf>lilni upravičenci, ki so v posesti vo- ^ahk *z^azn'ce' svoi°l ^is niti odrekanja zagotovitve pravic nacionalnim manjšinam, ker bi bilo to v nasprotju z duhom Državne pogodbe in prevzeto obveznostjo, obenem pa bi tudi negativno vplivalo na odnose med obema državama. Razumljivo je, da sta naša javnost in vlada resno zaskrbljeni zaradi vesti, ki jih dobivamo iz Avstrije in ki se nanašajo na status tamkajšnje jugoslovanske manjšine. Lahko dodam, da jugoslovanska vlada spremlja in proučuje to vprašanje z vso potrebno pozornostjo.« Tito se zanima za položaj manjšin v Avstriji Kakor poroča APA, je predsednik Jugoslavije, maršal Tito, sprejel jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju dr. Radi-Voja Uvaliča. Jugoslovanski veleposlanik, ki se je V Beogradu udeležil posvetovanja o položaju narodnih manjšin v naši državi, je maršalu Titu poročal o vprašanju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. rodno čast in v takih primerih pomeni lahko najbolj nedolžna pesem najmanj »pod-repništvo«. Pesem »O Rosental« pa ima celo svoje zelo izrazito nacionalno-poli-tično ozadje! Očitno pa se tudi voditelji Narodnega sveta sami zavedajo tega razpoloženja med našim ljudstvom: le tako vsaj so razumljive izjave posameznih vidnih in najvidnejših funkcionarjev Narodnega sveta pred zavednimi našimi ljudmi in predvsem pred najvišjimi predstavniki dežele, da tudi sami nikakor ne odobravajo podpore Denku in da bodo osebno dali svoj glas socialističnemu kandidatu. Take izjave sicer niso nič novega, dajali so jih tudi pred zadnjimi volitvami, so pa značilne v toliko, da se sami zavedajo vse problematičnosti podpore OVP-FPO-'kan-didata in predvsem tudi zlaganosti trditev, da gre tu za uveljavljenje katoliških načel. Seitz, Renner in Komer so bili socialisti in na krmilu države nikdar piso dopustili bratomornega klanja,, prezident Miklas pa je bil predstavnik krščanskosocialne stranke in je mimo gledal, da so pod tedanjim, kakor so pisali »svetniškim« kanclerjem Dollfussom s topovi streljali v avstrijske delavske množice. Menda ni bolj zgovornega dokaza za nevarnost samovlade meščanskega tabora, kot prav to dejstvo, da je njegov predstavnik na najvišjem položaju V državi v odločilnem trenutku usodno odpovedal in s koncentracijo vse oblasti uničil končno demokracijo ter na ta način pripravil pot nacizmu. Na Koroškem pa se moramo danes še prav posebno tudi z narodnostnega vidika bati koncentracije vse državne oblasti le V rokah OVP. Ni nam treba biti prerok, če trdimo’, da bi z OVP-deželnim glavarjem danes ne imeli Več dvojezičnega šolstva niti ne tolerantnih odnosov do naše manjšine. Zgodovina nam to potrjuje in štajerski Slovenci so zgovoren primer za to tudi v današnjem času. Prav tako pa nam z narodnostnega vidika tudi ne more biti vseeno, če bi v zveznem merilu z izvolitvijo Denka prišla vsa oblast V roke ene in iste stranke. Se prav posebno ne, če gre za kandidata Denka, ki se po lastni izjavi še do danes ni bavil z usodnimi dogodki leta 1933 in ki je v zvezi z našim vprašanjem izjavil, da ni stvar prezidenta, da bi to zadevo od zgoraj odrejal in urejal. Predsednik Narodnega sveta kaj rad citira izjavo državnega prezidenta dr. Ren-nerja, ki je imenoval tradicionalno dvolično reševanje našega vprašanja »zabra-nitev prava — Rechtsverweigerung«. Dr. Denk bi v tem primeru postavil: To ni moja stvar; to prepuščam svobodni odločitvi posameznih državljanov! Toda s tem nočemo ničesar reči proti osebnim vrlinam priznanega kirurga dr. Denka, ki izhaja iz zdravniške družine in se je brez gmotnih skrbi lahko posvetil študiju stroke svojega očeta — medicini. Dr. Scharf pa izhaja iz revne družine, v kateri je zgodaj spoznal skrbi in težo življenja predvsem malega človeka. Z marljivostjo je dovršil svoje študije in spoznal tudi svoje mesto v stranki delovnega človeka.. Mednarodna solidarnost, ki jo je propagirala socialdemokratska stranka, ga je napotila, da se je učil tudi jezike slovanskih narodov v monarhiji: češko, hrvatsko, slovensko. Učil se je torej tudi naš jezik in bil v tem oziru podoben umrlemu prezidentu Kornerju, ki je prav tako poznal vse te jezike in večkrat poudarjal svoje spoštovanje do slovenskega naroda. Pri prof. Denku pa dvomimo', da je pred svojo' kandidaturo sploh vedel za obstoj, kaj šele za probleme našega ljudstva! Če bomo torej v nedeljo volili, presodimo prej predvsem tudi iz narodnostnega vidika oba kandidata — Scharfa in Denka! ki z velikimi črkami poziva Dr. Denk!«. V Celovcu na Novem trgu je tabla FPO, »Wahlt mit der FPO — Professor »Wahlt mit der FPD — gegen de n slovenischen Sprachenz,wang!«, je pozivala pred kratkim ista stranka na istem mestu. Mi s FPO ne bomo volili, koroški Slovenci bomo v nedeljo oddali glasovnico, ki nosi napis: Vizekanzler Dr. Adolf Scharf volilno dolžnost storijo izven kraja, v katerem so y ani v volilnih imenikih. Izkaznice pa ^ie bilo treba priskrbeti že najpozneje vključno 2. maja, to je tretji dan pred 0llltvami. y gorimo torej svojo volilna dolžnost in ^ ‘ttio dr. Scharfa, moža demokracije, naPredka in miru! SLOVENCI ne bomo glasovali s šovinisti v FPO in OVP Svoj glas bomo dali predstavniku delovnih ljudi vicekanclerju SCHARFU Avstrijsko-sovjetski odnosi ponovno potrjeni Kakor predvideno, je prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan s svojim spremstvom v soboto preteklega tedna v poznih opoldanskih urah z letalom zapustil Dunaj in tako zaključil svoj uradni obisk v Avstriji. Ob zaključku sovjetskega obiska je bil na Dunaju objavljen skupen komunike, v katerem je biloi zlasti poudarjeno', da je pomenila sklenitev avstrijske državne pogodbe pozitiven prispevek za razumevanje med narodi in da predstavlja nevtralnost Avstrije zelo pomemben mirovni faktor. Nadalje je v komunikeju rečeno, da so sovjetski obisk in ob tej priložnosti vodeni razgovori ponovno potrdili prijateljske odnose, ki so jih navezali ob bivanju avstrijske delegacije v Moskvi. Obe strani sta izrazili mnenje, da je treba razširiti trgovinsko izmenjavo ter izgraditi kulturne odnose med Sovjetsko zvezo in Avstrijo. Komentarji o sovjetskem obisku soglašajo v tem, da je bivanje gostov iz Moskve potekalo V zelo prijateljskem in toplem vzdušju ter da so se avstrijsko-sovjetski odnosi, ki jim lanskoletni madžarski dogodki niso prizanesli, ponovno zableščali v polni luči. To ne izhaja le iz zaključnega komunikeja, marveč je bilo poudarjeno' v številnih nagovorih, tako s strani Mikojana, kakor tudi s strani kanclerja Raaba. Oba pa sta poudarjala tudi težnjo po miru in je kancler Raab na Mi-kojanovo izjavo, da je prvenstvena in glavna naloga Sovjetske zveze ohranitev svetovnega miru, odgovoril, da je avstrijska politika vedno usmerjena na zagotovitev miru. Nekoliko razočaralo pa je gotove kroge v naši državi, da med obiskom ni uspelo doseči od Mikojana konkretnega pristanka na zaželjene olajšave pri izpolnjevanju gospodarskih obveznosti do Sovjetske zveze, ki jih je Avstrija prevzela s podpisom Državne pogodbe. Sicer je bilo naši državi izrečeno priznanje, da izpolnjuje obveznosti točno in korektno, podrobnosti medsebojnih gospodarskih stikov pa Avstrijsko-italijanska pogajanja o Trstu V torek se bodo začela med Avstrijo in Italijo pogajanja o avstrijskem tranzitnem prometu skozi tržaško' luko-. Tržaške gospodarstvenike in gospodarske kroge močno zanima, kako1 bo' komisija opravila svoje delo, saj je od tega v marsičem odvisno nadaljnje razvijanje tržaškega pristaniškega prometa, ker je prav Avstrija glavni uporabnik tržaškega pristanišča. Lani je šlo skozi Trst 77 % vsega avstrijskega tranzita, to je 2,574.185 ton različnega blaga. Avstrija je že večkrat stavila več zahtev glede olajšav tranzita, prav tako pa bi tudi rada gradila svojo' lastno •trgovsko mornarico, ki naj bi imela po vseh pravilih matično luko' v Trstu. Vse to bo morala italijanska komisija upoštevati in stremeti za tem, da čim bolj pritegne Avstrijo na Trst, ker je od tega v veliki meri odvisen obstoj mesta. bi prišle šele na dnevni red avstrijsko-sovjetskih razgovorov, do katerih naj bi prišlo najkasneje letošnjo jesen. Sovjetski gostje so odnesli iz Avstrije najlepše vtise, kakor je izjavil Mikojan na tiskovni konferenci tik pred odhodom, kjer je zavzel stališče tudi do raznih vprašanj svetovne politike. Tudi ob tej priložnosti je poudaril pomembno vlogo Avstrije, ki jo le-ta lahko igra v Evropi zaradi svoje geografske lege, svoje tradicije in svojega položaja med različnimi vojaški- mi bloki, kajti vsled svoje nevtralnosti najde odprta vrata tako na Zahod kakor tudi na Vzhod in tako lahko' pozitivno-vpliva na medsebojno zbližanje med narodi. »Na svidenje, prijatelji!« se je Mikojan v nemškem jeziku poslovil na dunajskem letališču od avstrijskih gostiteljev, kanclerju Raabu, ki ga je poleg vice-kanclerja Scharfa, zunanjega ministra Figla in državnega tajnika Kreiskyja povabil na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, pa je zaklical: Na svidenje v Moskvi! Denk zagovarja — Scharf zavrača atomsko oborožitev Avstrije Po vsem svetu narašča zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se poskusnih eksplozij vodikove bombe, povsod se veča tudi odpor proti atomskemu orožju. Za pokojnim velikim znanstvenikom Einsteinom, ki je med prvimi svaril svet pred zlorabo atomske energije, se v zadnjem času množijo glasovi, ki opozarjajo državnike in vse odločujoče činitelje na pretečo nevarnost za človeštvo’. Nemški znanstveniki, ameriški člani akademije znanosti, imetnik Nobelove nagrade za mir dr. Schweitzer, francoski učenjak Joliot Curie in bivši francoski ministrski predsednik Faure so povzdignili svoj glas proti poskusom in oboroževanju z atomskimi bombami. Spričo vsesplošnega odpora proti zlorabi atomske energije se je celo papež zavzel za ustavitev atomske oboroževalne tekme. Toliko' bolj čudna je izjava OVP-FPO kandidata dr. Denka, ki jo je dal listu »Osterreichische Soldatenzeitung«, češ da bi bila v interesu naše države zelo- zaže- ljena in tudi potrebna sprememba tistega določila v Državni pogodbi, ki v členu 13 prepoveduje naši državi proizvodnjo', posest in uporabo’ atomskega in reaktivnega orožja. Temu nasproti pa je poudaril socialistični kandidat dr. Scharf, da se bo z vsem svojim stremljenjem prizadeval za to, da se atomska energija v Avstriji ne bo uporabljala kot vojno- orožje, temveč samo v miroljubne svrhe, za olajšanje življenja in za dvig blagostanja vsega ljudstva. Kakšna razlika med pogledi in nameni obeh prezidentskih kandidatov v tako usodepolnem vprašanju, .kot je Vprašanje: za ali proti atomski oborožitvi. Za mir, za neodvisnost in nevtralnost naše države zaskrbljeni delovni ljudlje, med katere spadajo tudi slovenski volivci, so-tudi v tem življenjsko pomembnem vprašanju na strani socialističnega, kandidata dr. Scharfa, ki odločno odklanja vsako misel na atomsko' oborožitev Avstrije. Tudi to bomo imeli pred očmi Državni tajnik dr. Gschnitzer, ki velja za strokovnjaka v južnotirolskem vprašanju in je v dunajskem zunanjem ministrstvu zanj tudi posebej zadolžen, se je v Velikovcu, kjer je minulo soboto predaval na občnem zboru OVP-jeVske učiteljske organizacije, očitno zavedal, da je nevzdržno-, da Avstrija zahteva za svojo manjšino na Južnem Tirolskem narodnostne pravice in izpolnjevanje Pariške pogodbe, V lastni državi pa narodnim manjšinam te pravice odreka in že dve leti zavlačuje izvedbo člena 7 Državne pogodbe. Da bi nekako opravičil in opral to- dvotirno in dvolično politiko, je dr. Gschnitzer skušal dokazovati, da gre na Južnem Tirolskem za povsem drugačne narodnostne razmere kakor pri nas na Koroškem in na Gradiščanskem. Po njegovi trditvi manjšina na Koroškem ni strnjeno naseljena, zamolčal pa jei vso dolga desetletja trajajočo načrtno' germanizacijo- in pravtako načrtno nemško doseljevanje na naše strnjeno' slovensko ozemlje — torej prav iste metode raznarodovanja, ki jih na Južnem Tirolskem tako vehementno obso-ja. Dobrodošla mu je tudi »vindišar-ska teorija«, ki SO' jo iznašli koroški šovinisti, da bi laže razdvajali naše ljudstvo, kot je pred nedavnim ugotovila tudi socialistična revija »Die Zukunft«. Neresna, netočna in besedilu in duhu člena 7 Državne pogodbe popolnoma nasprotna izvajanja državnega tajnika Gschnitzerja so nedvomno izraz mišljenja in nakan tistih vladnih in političnih krogov na Koroškem in na Dunaju, ki bi radi čim bolj zožili okvir člena 7 in ponovno prikrajšali in opeharili naše ljudstvo za njegove ustavno- in z mednarodno' pogodbo zajamčene narodnostne pravice. Tudi to' bo- imelo' naše ljudstvo- pred očmi prihodnjo nedeljo, ko- bo- z glasovnico soodločalo’, kdo bo- zasedel najvišje mesto kot čuvar ustave v državi. Zaskrbljeno za svoje pravice ne bo podprlo »nepolitičnega« kandidata, za katerega se zavzemajo našemu ljudstvu in njegovim pravicam nasprotni politični krogi. Včeraj tako — danes drugače Dobra kupčija na zagrebškem velesejmu Na letošnjem pomladanskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu so zabeležili prav lepe uspehe. V svojem ustroju je bil letošnji velesejem namenjen blagu za široko potrošnjo in je razstavljeno blago pričalo o solidni kvaliteti, upoštevajoč potrebe in želje potrošnikov. Letos je obsegal razstavni prostor blizu 35.000 m2 in je bilo razstavljenih okoli 4200 različnih predmetov. Uspeh velesejma se zrcali v velikem številu pogodb tako glede domačega trga, kakor tudi glede izvoza jugoslovanskih izdelkov in uvoza tujega blaga. Vrednost pogodb na notranjem trgu znaša nad 25 milijard dinarjev, izvozila bo Jugoslavija na podlagi velesejmskih sporazumov izdelke za približno 1 milijardo deviznih dinarjev, uvoz tujega blaga pa bo dosegel vrednost 1.500,000.000 deviznih dinarjev. V svoji volilni propagandi prikazujeta OVP in FPO svojega kandidata dr. Denka kot »nadstrankarsko'« in »nepolitično« osebnost. Politično- razgledani volivci pa vedo, da je to- samo trenutnim potrebam prilagojena in preračunana taktika, ki naj bi zakrila, izrazito politične .cilje, ki jih ima združena meščanska koalicija pred očmi v zvezi s prezidentskimi volitvami. Ista OVP, ki se danes navidezno navdušuje za »nadstrankarskega« in »nepolitičnega« prezidenta, je pri zadnjih prezidentskih volitvah leta 1951 z vso vnemo dokazovala prav nasprotno, ko so tedanji VdU-jevci in njeni sedanji zavezniki v FPO ponujali volivcem zdravnika Breit-nerja kot »nadstrankarskega« in »nepolitičnega« kandidata. Zvezni kancler Raab je pred 6 leti s temile besedami odklanjal možnost nepolitičnega prezidenta: „Kdo more vedeti, ali ima kandidat, ki svojih političnih sposobnosti se ni dokazal, dejansko potrebne pogoje za to, da bi bil kos odgovornemu položaju? Ali ne pomeni kupiti mačka v Žaklju, če se glasuje za osebnost, ki doslej ni pokazala zanima-nja?“ Zunanji minister Figi pa je leta 1951 na naslednji način zavrnil propagando' za nadstrankarskega kandidata: „Resnično nadstrankarski' v političnih zadevah je sploh lahko samo tisti, ki nima le svojega lastnega političnega prepričanja, marveč ki pozna tudi politično naziranje druge strani. Za nadstrankarstvo se je treba zahvaliti. Pri zveznem prezidenta bi lahko privedlo samo do političnega dile-tantizma.“ Tako je izgledala OVP-propaganda pred 6 leti. Isti krogi pa obračajo« sedaj vse svoje tedanje izjave na glavo. Razsodni volivci lahko' sami pretehtajo, da se za tako vratolomnim spreminjanjem stališč ne morejo skrivati dobri nameni. London. — Britanska vlada, je sklenila v maju zmanjšati število letalskih enot za 20.000 vojakov. Proračun za letalstvo v letu 1957/58 bo znašal 487,5 milijona funtov. Hkrati je vlada objavila, da bodo letalske sile opremljene s popolnoma novimi projektili, ki jih bodo z atomsko energijo vodili proti sovražnim letalom. Balbo-a. — Okoli Panamskega prekopa so se začeli manevri ameriških oboroženih sil, v katerih sodeluje okrog 15.00(5 vojakov, 200 letal in 34 vojnih ladij. Manevri obsegajo vaje v izkrce-vanju, boje v zraku, na kopnem in na morju. Vključena pa so tudi navidezna atomska bombardiranja. Poveljnik vaj general Montag je izjavil, da so manevri motivirani s sedanjim mednarodnim položajem. New Delhi. — V delhijskih obveščevalnih krogih izjavljajo, da se bo predsednik indijske vlade Nehru sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom Naserjem V Kairu, ko- bo- potoval v London na konferenco' predsednikov vlad britanske skupnosti narodov. Nehru in Naser bosta govorila o Suezu in O' položaju na Bližnjem vzhodu. New York. — Skrbstveni svet OZN je razpravljal o splošnih volitvah za zakonodajno telo francoskega Toga, ki je pod skrbstvom OZN. Za splošne volitve so se izjasnili delegati SZ, Nove Zelandije, Guatemale, Haitija, Indije in tudi ZDA. Ameriški delegat je bil celo zato, da bi jih izvedli pred prihodom misije v Togo, če bi lei bilo zato- dovolj časa. Moskva. — Ameriškega odpravnika poslov v Moskvi so poklicali v sovjetsko zunanje ministrstvo' in mu izročili protest sovjetske vlade zaradi zadnji čas povečane gonje proti sovjetskemu veleposlaništvu v Washingtonu in sovjetskemu predstavniku v OZN. Oba sovjetska predstavnika obrekujejo, kar je nezdružljivo z razvojem normalnih odnoišajev med SZ in ZDA, to- še- tembolj, ker podpirajo to gonjo tudi določeni ameriški uradni krogi. Tel Aviv. — Vodja levega krila angleške laburistične stranke Bevan je izjavil, da bi morala Velika Britanija prevzeti pobudo za ohranitev miru na Srednjem vzhodu. Storjene napake ne pomenijo, da mora biti sedaj Velika Britanija pasivna, je' dalje dejal Bevan-Po njegovi sodbi so določbe egiptovske deklaracije o upravljanju Sueškega prekopa take, da vzbujajo razočaranje. Kairo. — V Egiptu bodo 1. julija parlamentarne vo-litve. Novi parlament se bo sestal že konec julija, ko' bo proslava petletnice revolucije. To bodo prve parlamentarne volitve v Egiptu p° letu 1952, ko so mladi revolucionarji strmoglavili izkoriščevalski Farukov režim. Washington. — Predsednik ameriške sindikalne organizacije AFL.CIO in predsednik sindikata ameriških avtomobilskih delavcev Walter Reuther je sporočil, da bo sindikat avtomobilskih delavcev zahteval zmanjšanje delovnega časa in zvišanje mezd. Dejal je, da le na ta način lahko zmanjšajo' brezposelnost, ki grozi Združenim državam zaradi avtomatizacije avtomobilske industrije' Sindikat avtomobilskih delavcev ZDA šteje 1,300.000 članov. Atene. — Ciprski nadškof Makari°s je izjavil, da je pripravljen obnoviti p°" gajanja z Veliko Britanijo pod pogojem, da mu dovolijo povratek na otok Ciper. Makarios tudi zahteva, da odpravijo vse izredne vojaške ukrepe °a otoku. Dodal je: »Ne bomo- sprejeli nobene rešitve, ki bi ciprskemu prebivalstvu ne zagotovila pravice do' samood ločbe.« Bonn. — Predsednik zahodnonemškc ga Bundestaga Gerstenmeier je predla gal, naj bi države-članice Atlantskega pakta opustile vse atomske poskuse, ne bi bile odgovorne za posledice radij ^ skega izžarevanja. Po Gerstenmeier]*2 vem mnenju naj bi se omenjene drža odločile za to- ne glede na sovjets stališče. »Manjšine” v ZDA Položaj evropskih priseljencev — Zakaj Slovenci amerikanizirajo svoja imena Andre Maurois: O umetnosti branja v ~~ Nimam namena, da bi skušal določi' kaj naj bereš. Razen navadne hrane obstoji tudi duhovna in vsak človek ve samt kaj mu najbolj prija. ~~ Poslušaj svoj nagon, skušaj brati ^Pise mnogih pisateljev in boš sam najla-Ze odkril tiste, ki najbolj ustrezajo tvojemu okusu. ~~ Bolje je, če temeljito spoznaš nekaj velikih slovstvenih del, kakor da površno Prebereš velikansko' število knjig, izmed, katerih imajd mnoge zgolj povprečno vrednost. ~~ Izberi si med knjigami tiste, ki ti bodo postale intimne prijateljice. Ko si si še izbral prijateljice, tedaj goji še nada-Ijei to prijateljstvo in ostani zvest svojim n°vim prijateljicam. ■— Ko' si si izbral pisatelje in njih dela, s’ skušaj kupiti in shraniti zase svoje1 najljubše knjigei. — Kadarkoli moreš, posveti del svojemu časa velikim knjigam, knjigam, ki imajo pečat časa, V katerem so nastale. Življenje je prekratko, da bi bilo malenkostno. Ure, ki jih lahko posvetimo bra-nju, nisoi zadosti številne in dolgotrajne, ba bi smeli potratno ravnati z njimi. Beri zlasti klasike. Posamezen bra-lec se lahko' zmoti, tudi kritik se lahko Zrno,ti; včasih se zgodi, da se zmoti cela generacija. Toda človeštvo', ki ga predpostavljajo' mnoge generacije, se nikdar ne zmoti. Zato beri brez obotavljanja Stendhala, Dickensa, Tolstoja. Kadarkoli že bereš, zlasti pa, če be-rež knjigo, ki si jo izbral zato, ker ljubiš 'P čislaš njenega pisca, skušaj »obred« . rauja kar se da obdati z ozračjem miru ln z možnostjo popolnega duševnega 0&redotočenja. '— Pravi bralec si prizadeva, da rezer-ylra določen večer, nedeljo ali praznike 'zključno branju tistih spisov, ki so mu Posebno ljubi. Nekatere Balzacove romane sem pre-r£d že petdesetkrat, vendar pri sleher-Pem ponovnem branju odkrivam v njih P°Ve lastnosti in nove vrednote, ki me °carajo. Postani dostojen lepih knjig. Branje abko primerjamo' s španskimi gostilna-JP*' v katerih gostje dobivajo' to, kar so Ja sami prinesli. Umetnost branja je umetnost, s ka-er° odkrivamo' v knjigah lastno življenj6 ter sposobnost, da to življenje' bolje razumemo prav po zaslugi svojega, bra-Pja. dunajski »Sangerknaben” v filmu Meseca junija bodo snemali film, pri aterem bodo' igrali glavne vloge znani Opajski »Sangerknaben«. S tem. filmom °cejo obnoviti nekdanji film svetovne-slovesa »Pojoča mladina«, ki so ga ^r6dvajali pred letom 1936 z velikim Pcbom v mnogih državah sveta. (Nadaljevanje in konec) Poglejmo, predvsem z vidika akultu-racije, še evropske »manjšine« v ZDA. Tam najdemo poleg že omenjenih narodnosti še močne skupine Skandinavcev, Slovanov in Italijanov. Značilno za Vse te priseljence je, da so' bili doma nezadovoljni, da so se preselili v ZDA predvsem iz ekonomskih razlogov in da so' to bili večinoma napredni ljudje, ki so videli v novi, hote izbrani domovini možnost uresničitve svojih želja, predvsem boljše ekonomske prilike in svobode. Važno in skupno Vsem je, da so hoteli postati Američani, da gre pri njih torej za aktivno akulturacijO'. Mnogi priseljenci so se tam narodnostno! krepko organizirali, med njimi tudi Slovenci, toda že druga, tam rojena generacija, jim je začela »uhajati«, se je prav zavestno vključila v amerikan-sko okolje. Kaj to pomeni? Mislim, da so Slovenci prav dober primer in da se razvoj slovenske »manjšine« ne razlikuje dosti od drugih, vsaj ne-germanskih, da lahko' tO' vprašanje pojasnimo. Predvsem to< pomeni vključitev v čisto novo okolje, ki govori drug jezik, ki živi drugačno življenje, priznava drugačne vrednote, se često drugače oblači, drugače stanuje, je fanatično čisto, stremi za uspehom, ki se da meriti v dolarjih itd. Cesto je bila ovira »neizgovorljivo« ime ali pa sploh ime samo po sebi, ki je izdajalo tujeroden. Stališče starejših priseljencev do novincev je vedno nekako »vzvišeno«. Z »neizgovorljivim« imenom tudi ni bilo' mogoče računati na uspeh, pa bodisi V trgovini ali podjetju, ni bilo lahko doseči Vodilnejših ali celo; vodilnih mest med inteligenco' in v mestni ali državni administraciji. Od tod često' spremembe ali pa Vsaj popačenja družinskega imena (n. pr. Lovše — Lausche', Mlakar — M‘Locker, Okorn — 0'Corn, Tavčar — Tchatcher itd. itd.). Ime je namreč v Ameriki zelo važno; pri nas se po predstavljanju navadno šele po ovinkih zanimamo, s kom smo imeli pravzaprav opravka, ker imena nismo razumeli. Američan kar na- KOROŠKE NARODNE PRIPOVEDKE. — Izšle so' pri Mladinski knjigi v Ljubljani in se uspešno uvrščajo' med ostali pred kratkim izdani zbirki »Slovenske narodne pravljice« in »Zaklad na Kučarju« (knjiga belokranjskih pravljic). Ilustriral je zbirko koroških narodnih pravljic eden najboljših ilustratorjev takih knjig slikar Gvido Birolla. PLAMENICA. — Mimi Malenšek-Konič je pod tem naslovom napisala biografski roman o Primožu Trubarju, očetu slovenske književnosti. V knjigi je podan zanimiv prikaz burne dobe slovenskega protestantizma in bralcu približuje razmere V šestnajstem stoletju. Knjigo je izdala Primorska založba, »Lipa« v Kopru. ravnost vpraša, če ni razumel: kako ste rekli? kako se to piše? Potem šele zanj postanete osebnost. V Ameriki ni nič anonimno', noben, uslužbenec, nobena sobarica; če nima svojega imena kar na obleki, ga ima vsaj na mizi. To se mi zdi zelo pametno, ker jamči nekakšno osebno odgovornost. Ampak ime mora biti jasno, po možnosti »izgovorljivo« za povprečnega Američana. Domači jezik se sicer lahko goji, nihče tega ne ovira, toda V javnosti, v službi, v stiku z drugimi mora vsak vendar govoriti angleški. Otroci pritiskajo' na starše, da se čimbolj izravna domači »standard« z višjim ali Vsaj povprečnim standardom družin sošolcev. Vse to žene že pripadnike prve generacije v tekmovanje v službi, v pridobivanju čimveč dolarjev, ki omogočajo nabavo vidnih znakov standarda. Razen vsega tega mora postati »Američan« tudi v vseh drugih ozirih. Res se tu pa tam še ohrani spomin na izvor, včasih celo s ponosom, in če si enkrat sprejet, priznan Američan, ti tega nihče ne le ne zameri, temveč te bo celo spoštoval. Ampak važno je, da čimprej pozabijo, da; si tujec, da čimprej postaneš »njihov«. In kdor hoče tam ostati, se tega zaveda; v začetku morda z bolestjo V srcu, toda odločilni korak je bil storjen in »poti ni nazaj«. Tako prihajamo do zaključka, da evropskih narodnostnih manjšin v ZDA ni. Vsi so Američani, čeprav so morda še organizirani V nacionalna društva, čeprav slavijo »Ali Slav Da,y« (Vseslovanski dan), ko se shajajo enkrat letno pripadniki slovanskega izvora, da obujajo' spomine na »stari kraj«, da telovadijo in pojejo in plešejo. Iz Vsega tega sledi, da v ZDA res ni narodnostnih manjšin ali vsaj, da ne predstavljajo političnega problema. Edini, ki bi se lahko označili za politično manjšino, čeprav ne narodnostno', so Indijanci. Toda odvisno je od njih samih, ali bo do' tega prišlo. FLORENTINSKE NOCl. — Medlem ko je Slovenska matica lani za stoletnico' smrti nemškega; pesnika Heinricha Heineja izdala izbor njegovih pesmi, je letos izšel pri Cankarjevi založbi izbor Heine-jeve proze pod naslovom »Florentinske noči«. Izbor in prevod je oskrbel Fran Albreht. VSTAJENJE. — V zbirki »Svetovni roman« je izšel pri Cankarjevi založbi roman Vstajenje, poslednje veliko delo velikega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Prvič je izšel ta roman V slovenščini leta 1931, za sedanjo izdajo pa je bil prevod Vladimirja Levstika še posebej pregledan. Roman »Vstajenje« spada — kakor ostala dva velika Tolstojeva N O V LU K N J I G E "“T \i □ KULTURNE DROBTINEgg Uspehi »Slovenskega okteta” v Italiji Slovenski oktet, ki smo ga leta 1952 z navdušenjem poslušali tudi pri nas na Koroškem, je pred kratkim gostoval v Italiji, kjer je žel zavidljive uspehe. To je tem večjega pomena, ker se je predstavil Italijanom, ki veljajo za umetniško najbolj razvajenoi publiko v Evropi. Pravijo, da so bili koncerti okteta najbolj obiskane pevske prireditve v sezoni sploh. Morda izražajo navdušenje, s katerim so Italijani sprejeli goste iz Slovenije, najbolj pristno ravnoi besede starega italijanskega kulturnika, ki jim je dejal v pozdrav: »Ce bi vsi narodi pošiljali po svetu poslance* vaše vrste, bi bil mir v mnogo bolj zanesljivih rokah«. Mnogo je še nepismenih Po statistikah, ki jih je objavila OZN, živi sedaj na naši zemlji dve milijardi 691 milijonov ljudi. V zadnjih šestih letih je naraslo število svetovnegai prebivalstva za 172 milijonov. Ista statistika pa tudi pravi, da 55 odstotkov vseh ljudi na svetu ne zna pisati in brati in da le polovica vseh otrok obiskuje šolo. Jubilej operne pevke Zinke Kunčeve Znana jugoslovanska operna pevka Zinka Kunčeva bo letos jeseni slavila pomemben jubilej: že dvajset let namreč nepretrgoma nastopa v Metropolitanski operi v New Yorku. Letošnje poletne počitnice namerava baje preživeti v Jugoslaviji, še prej pa bo šla na daljše gostovanje v Kanado, London in Rim. Akademski pevski zbor bo gostoval v Nemčiji Pod tem naslovom smo 19. aprila na 3. strani našega lista poročali O' nameravanem gostovanju Akademskega pevskega zbora V Nemčiji. Navedli smo tudi, da je zbor gostoval v Zagrebu in da je v počastitev 100-letnice Aškerčevega rojstva izvajal med drugim tudi kantato »Stara pravda«. Pri tem pa se nam je vrinila neljuba pomota, ko smo uglasbitev pripisali skladatelju Marjanu Kozini, medtem ko je resnični uglasbitelj kantate »Stara pravda« profesor Matija Tomc. Kantata »Stara pravda« je celovečerni koncert in so jo prvič izvajali pred letom dni. Kritika je Tomčevo' uglasbitev »Stare pravde« zelo ugodno ocenila. romana »Ana Karenina« in »Vojna in mir« — v vsako javno in zasebno knjižnico. SREDI ŽIVLJENJA. — Z romanom »Sredi življenja« je mariborska založba »Obzorja« predstavila slovenskim bralcem najboljšo živečo nemško pisateljico- Luise Rinser, hkrati pa tudi najboljše delo pisateljice, kar je ugotovila že nemška kritika. Pisateljica v tem svojem delu razkriva poseben pogled na čas rasti Reicha, njegovo medvojno krčevito borbo za oblast in končni razpad. Roman je prevedel Janez Gradišnik. Glasovnice izrežite natanko po pikčastih črtah, ker je velikost po zakonu predpisana. Ponudite glasovnice tudi svojim sosedom. 1^ O) r*. »o o> r- w O) r^> in 0) £ (0 Š c d) -M C d) TJ «n :(Q CL in d) ■o c 3 m GO TJ C 3 GO o Beljak V Beljaku so pričeli z obnovo plinarne. Doslej proizvaja beljaška plinarna letno 1,1 milijona kubičnih metrov plina ter potrošijo za proizvodnjo 2690 ton premoga. Hkrati proizvedejo 1778 ton koksa, 90 ton katrana in 2,5 tone grafita. Število odjemalcev za plin tudi stalno narašča. Zgradili so novo pihalno napravo ter napravo za mehčanje vode po belgijskem načinu. Voda je potrebna za prehrano kotlov za proizvodnjo plina. Razširili so tudi omrežje cevi, ki obsega danes 28,4 kilometra. Kljub močno naraslim cenam za premog in stroškov za plače je ostala cena za plin že več let neizpremenjena, namreč 1,30 šilinga. Šmihel nad Pliberkom Smrtna prometna nesreča je minulo nedeljo dohitela 64-letnega Ignacija Ra-derja, delavca opekarne v Drveši vesi. S svojim mopedom se je peljal preko nezaprtega železniškega prelaza, ko je v istem trenutku privozil osebni vlak. Lokomotiva je kolesarja zadela ter ga odvrgla vstran, kjer je nesrečni delavec obležal z razbito lobanjo. Rader je kmalu po nesreči podlegel hudim poškodbam. Ugodnosti za obisk koroškega velesejma Avstrijske ^zvezne železnice in poštna uprava bodo dovolile tudi letos, kakor že prejšnja leta, za obiskovalce koroškega velesejma 25-odstotni popust pri voznih cenah. Potniki, ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, morajo seveda dokazati, da so velesejem zares obiskali. Podoben popust dovoljujejo tudi številne druge evropske države; letos so se temu pridružile tudi angleške železnice, ki so javile, da so tudi dovolile 25 odstotno znižanje Voznih cen za obisk koroškega velesejma. Generalni sekretariat mednarodne železniške zveze javlja, da so naslednje inozemske železniške uprave pristale na ugodnosti mednarodne ureditve za transport velesejmskih in razstavnih dobrin na koroški velesejem: Bolgarija, Danska, Grška, Italija, Jugoslavija, Poljska, Španska, Švedlska, Belgija, Finska, Francija, Romunija in Luksemburška. Seve dovoljujejo tudi avstrijske zvezne železnice, razen železnice Achenskega jezera, predvidene tarifne olajšave za prevoz dobrin na koroški velesejem. Ladijski promet na Vrbskem jezeru Na Vrbskem jezeru bo od 12. maja dalje uveden ladijski promet po običajnem rednem voznem redu. Da bi družba ustregla mnogim izletnikom, je že ob praznikih 28. aprila in 1. maja uvedla izredni ladijski promet ter ga bo vzdrževala tudi v nedeljo 5. maja. Za ta izredni ladijski promet pa ne veljajo nobene olajšave za voznine, ki pridejo v poštev pri rednem prometu. Dobje pri Ločah Spoštovanega Gregorja, Aichholzerja iz znane in ugledne družine Aichholzerjev, bivšega posestnika in uradnika V pokoju, je že dalje časa mučila bolezen. Zaradi svojega zrahljanega zdravja je moral iskati pomoč v bolnišnici v Celovcu. Toda na žalost ni več pomagalo ter mu je preteklo nedeljo smrt pretrgala nit življenja. Pokojni je dosegel starost 76 let, koi je zaključil svoje marljivo življenjsko delo*, posvečeno* blaginji družine, okolice in svojega ljudstva. Blagega pokojnika so prepeljali na dom, odkoder so1 ga od hiše žalosti v sredo spremili ob obilnem številu žalnih gostov, sorodnikov, prijateljev in znancev k zadnjemu počitku na pokopališče v Loče. Sklonjenih glav je prisostvovala množica žalnim svečanostim in domača zemlja je zagrnila njegove telesne ostanke. Žalostnim svojcem Gregorja Aichholzerja velja naše odkrito in globoko sožalje! Kriva Vrba Huda nesreča je doletela petletnega Otona Habicha pri kmetu p. d. Cehnarju v Tibinji Vesi. Na skednju se je igralo* več otrok, med temi tudi mali Oto. Tam je tudi star rezalni stroj za krmo na ročni pogon. Otroci so se zanimali za stroj in eden izmed fantov ga je pričel z roko poganjati. Pri tem je Oto zašel z nogo med rezilo in mu jo je pri členku domalega odrezalo*. Nemudoma so* poklicali Rdeči križ ter so hudo ponesrečenega fanta prepeljali v bolnišnico v Celovec. Svatne pri Št. Jakobu Naša vas se ne ponaša le z izredno lepo lego* in znanimi naravnimi krasotami, znana je tudi po svojih zgodovinskih izročilih kot rojstna Vas Miklove* Zale — mladega rožanskega dekleta, ki je v dobi turških vpadov izpričalo višek domovinske ljubezni in zvestobe svojemu rodu. O tem junaškem dekletu pripoveduje povest, še* bolj doživeto* pa ljudska igra, ki je prercmala že skoroda vse naše ljudske odre, dokler ni doživela svoj višek z edinstvenimi uprizoritvami prav na zgodovinskih tleh v Svatnah. Trikrat je vabilo šentjakobsko* Slovensko prosvetno društvo na prireditev »Miklova Zala na zgodovinskih tleh« in vedno so se vabilu odzvali tisoči in tisoči ljubiteljev slovenske ljudske prosvete. Takrat je* bila naša slikovita vasica središče najširšega zanimanja, vsaj za nekaj ur ob vsaki prireditvi jo je zajel vrtinec živahnega vrvenja: od takrat Svatne niso več le tihi romantični kraj pod visokimi grebeni Karavank, ki ga poznajo samo bližnji sosedi, od takrat naprej poznajo Svatne tudi v najbolj oddaljenem kotu dvojezičnega ozemlja, saj so nas obiskali od vsepovsod. In še eno posebnost naše vasi naj omenimo: to so naše mlade neveste. Pred dobrim poldrugim letom je vse časopisje poročalo o »najmlajši nevesti v Avstriji«, ki je doma prav v naši vasi. Na velikonočni ponedeljek je V našem kraju spet stopilo v zakonsko življenje mlado dekle. Sedemnajst let bo kmalu stara Serajni-kova Luci, ki jo je popeljal na svoj dom na Hodnim gozdni delavec Tomi Melcher. Doma je iz znane Serajnikove hiše, domačije Mirka, ki so ga pred stoletji izvolili rožanski kmetje za svojega voditelja v boju proti Turkom. Številno je bilo omizje, ko* so na ženinovem domu slavili poroko mladega para; vse je bilo veselo* in v naj lepšem razpoloženju. Želimo*, da bi novoporočence-ma tudi nadaljnje življenje potekalo v harmoniji in zadovoljstvu. Čestitamo! Reberca Minuli teden je nenadoma pričelo goreti v gozdu kmeta Janeza Ferjana na Reberci. Ogenj je zajel okoli 5000 kvadratnih metrov gozdne površine. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi letečih isker iz lokomotive lokalnega vlaka, ki vozi med Sinčo* vesjo in Železno Kaplo. /el uče Preteklo nedeljo sta se poročila g. Hanzi Šelander, p. d. Tavžaž, in gdč. Amalija Špicer, p. d. Cemernjakova iz Kovič. Ženin je šofer pri okrajnem glavarstvu v Celovcu. Poročna obrede sta opravila v Celovcu, nato pa so na nevestinem domu V družinskem krogu praznovali prisrčno ženitovanjsko slavje. S to svatovščino* smo* na našo vas spet dobili mlado gospodinjo, doma iz trdne kmečke družine, ki je vajena zmagovati težave in naporno delo na kmetih. Prepričani smo*, da bo ob strani svojega moža razumela tudi spretno in dobro voditi gospodinjstvo na lepi Tav-žažovi kmetiji. Novoporočencema želimo vso srečo na njuni skupni življenjski poti! Bekštajn Na Tržaški cesti se je* minulo nedeljo spet primerila smrtna prometna nesreča. 47-letni lesni delavec Jakob Ročnik iz Grpič je z mopedom zavil s ceste iz Bač na Tržaško cesto. Toda komaj je prispel na cesto, ga je v bližini ziljskega mostu zadel osebni avto*. Sunek je bil silen, kolesar je strmoglavil V cestni jarek, kjer je obležal hudo poškodovan in je na kraju nesreče tudi umrl. Dogodek je nad vse tragičen, ker pokojni zapušča ženo in štiri otroke. Vsi znanci globoko sočustvujejo z bridko prizadetimi svojci smrtno- ponesrečenega, ki so tako nenadoma zgubili moža in očeta. SPD Borovlje pripravlja izlet na morje Slovensko prosvetno društvo Borovlje namerava prirediti v dnevih 8., 9. in 10. junija 1957 (o binkoštih) tridnevni izlet čez Ljubelj in preko Ljubljane ter Postojne na Reko. Dva dni se bomo zadržali ob Jadranskem morju in si ogledali več prekrasnih krajev na sončnem jugu. Isto pot bomo prepotovali tudi nazaj. Termin za prijave je najpozneje do 10. maja 1957. Prijavite se lahko pri društvu v Borovljah ali pri Andreju Wie-serju. Vsak, ki se želi izleta udeležiti, mora imeti veljaven potni list; stroški za vožnjo in dvakratno prenočevanje pa bodo znašali okoli 155 šilingov, ki jih je treba hkrati s potnim listom položiti ob prijavi. Pohitite s prijavami, obeta se nam prijeten in doživetij poln izlet. Odbor Celovško gledališče v majo mnogo obeta Kakor je razvidno iz objave celovškega Mestnega gledališča, bo v mesecu maju postreglo s 4 premierami, in sicer bodo* tri v velikem gledališču, ena pa v Komornem gledališču. 10. maja bo* prvoiz-vedba Verdijeve opere »La Traviata«. Kot gost bo pela Manja Mlejnikova, pevka ljubljanske Opere. 24. maja bo premiera Zellerjeve operete »Ptičar«. Kot prVoiz-vedba pride na oder tudi Raimondova drama »Kralj alp* in ljudomrzen«. V komornem gledališču pa bo* 22. maja premiera komedije »Moj sin, gospod minister«, ki jo je napisal Andre Birabeau. Razen tega bodo ostala na repertoarju vsa dela, ki so jih predvajali V zadnjem času. Potujoči kino SPZ predvaja od sobote*, 4. maja do četrtka, 9. maja 1957 film: »Pekel na Kongu« (Die Holle am Kongo) v soboto, 4. maja, ob 20.15 uri v Bllčovsu pri Miklavžu, v nedeljo, 5. maja, ob 13.30 uri v Št. Pri" možu pri Voglu, ob 16.00 uri V Beli pri Sorgerju, ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju, v sredo, 8. maja, ob 20.15 uri v Škofičah pri Schiitzu, v četrtek, 9. maja, ob 20.30 uri v Kotmari vesi pri Ilnu. Film- za mladostne ni dostopen. nnsnrgnnnig Petek, 3. maj: Najd. Kr. Sobota, 4. m*aj: Florijan Nedelja, 5. maj: Irenej Ponedeljek, 6. mia*j: Janez Torek, 7. maj: Stanislav Sreda, 8. maj: Mihael Čeitrtek, 9. maj: Gregor N. Zgodovinska pot razsvetljave bivališč in cest Vse življenje na zemlji je odvisno1 od aajvečje življenjske sile, od sonca, ki da-je tudi človeku svetlobo in toploto'. Ven-N Pa je že pračlovek iskal sredstvo, ki bi mu nadomestovalo' sonce, se pravi, ki b> mu dalo toploto in svetlobo. To sred-styo je tudi našel, in sicer V obliki ognja, s Pomočjo katerega se je povzpel visoko nad živalski svet. Odslej naprej ni več J^žival surovega mesa, ampak si ga je pe-keL Tudi votline niso' bile več temne. j“a razsvetljavo so se posluževali trsk, ^■i so bile najcenejše razsvetljevalno' sred-stvo v človekovem bivališču prav do> poz-nega 19. stoletja. Poleg trske so se kma-•u Uveljavile tudi baklje, ki sol jih upo- rabljali za Javnostih. razsvetljevanje ob različnih Velik napredek pa je bila prva svetilka, posoda iz gline ali kovine, ki so jo Napolnili z lojem ali mastjo, v kateri je 3°rel košček tkanine, nasičen s to mastjo. V Grčiji in Mali Aziji so našli podobne Svetilk.e že zelo lepo in umetniško izoblikovane in dovršene. Poleg svetilk so pričeli kasneje izdelo-vati tudi sveče, pri katerih je bil stenj obdan s strnjenim lojem ali mastjo. V našim štetjem se tudi voščene sve- ______j____________ sveče šele v 18. ltl 19- stoletju začele izpodrivati trske. Dolga stoletja so torej prevladovale trske, baklje in sveče. Šele pred 150 leti Se Pojavi plinska razsvetljava, pred 80 le-'* Pa električna razsvetljava. Javne raz-Sv&tljave v starih časih še sploh niso podali. Ce je kdo hotel na pot, je vzel s ^‘boj svetilko, v kateri je bila sveča ali 0*iha svetilka. V Parizu se prvič pojavi ugem stoletju pred; Pojavljajo poleg lojenih toda klinh tprrm Atomska letala devet mesecev v zraku . britanski atomski znanstvenik Claude ^‘bb je napovedal, da bodo atomska le-ala v dogledni bodočnosti vzletela s pomočjo raket, zatem pa se bodo' preusme-rPa na atomski pogon in lahko ostala v Zraku nepretrgoma devet mesecev. Potniška letala bodo sicer še tudi za Paprej vzletavala z lastno močjo', vendar bodo v zraku navezala na letala z atom-kim pogonom in ustavila motorje. Na le-a'ski progi London — New York bi na Primer atomska letala vlekla potniška le-a preko Atlantskega oceana in bi jih ■Rezala nad New Yorkom, kjer bi nato punsko letalo pristalo z lastno močjo. 6mlo na atomski pogon pa bi toliko ča-,a krožilo v zraku nad New Yorkom, da 1 °d.Vleklo naslednje potniško letalo pro- 1 Londonu. cestna razsvetljava leta 1697. To so bile oljne svetilke, ki so le skromno razsvetljevale ulico. Kasneje so pričeli uporabljati petrolejke. Vendar se pri petrolejkah izkorišča le četrtina nastale energije za svetlobo, zato je petrolejska razsvetljava razmeroma draga. Leta 1810 se je v Londonu osnovalo prvo društvo za izkoriščanje plinskih naprav. To društva je kljub hudim ugovorom londonskega prebivalstva zgradilo sredi Londona prvo plinarno1. Kmalu pa se je plinska razsvetljava razširila tudi po drugih državah in kontinentih. Gorilci za plin sO imeli eno ali več lukenj, iz katerih je gorel plin. Najboljša svetilka za plin je Siemensova svetilka, pri kateri se svetilnost plamena poveča s tem, da se plin prej ogreje. Leta 1886 se je posrečilo dr. Auerju iznajti tako imenovano Auerjevo mrežica, ki je pričela tekmovati z električno razsvetljavo. Ta svetilka ima to prednost, da porabi silno' malo plina, pomanjkljivost je pa v tem, da je silno občutljiva. Mrežico je Auer kasneje izpopolnil in izboljšal. Plinska razsvetljava je vseskozi zasenčevala električno1. Odločno pa je stopila na prvo mesto električna razsvetljava potem, ko je Edison leta 1879 iznašel električno; žarnico. Takrat je Edison postal slaven po vsem svetu. Plinska in električna razsvetljava pa še vedno nista popolni, ker se poleg svetlobe razvija tudi toplota. Najkoristnejša razsvetljava naj bi torej bilo »mrzlo žarenje«. Zanimiv primer mrzlega žarenja je kresnica, ki jo Vsi poznamo, in ki pretvarja danes še nepoznano energijo' v svetlobo'. Preveč hrane — Na sestanku zdravnikov, ki so ga priredili ob svetovnem dnevu zdravja na londonski univerzi, je izjavil podpredsednik oxfordskega collegea dr. Hugh Sinclair, da s čezmerno prehrano otrok V razdobju razvoja in rasti skrajšujemo' to dobo, ta-kO' da otroci prehitro' dorastejo, s tem pa se jim prikrajšuje tudi življenje. Omenjeni strokovnjak je še dodal, da se morama zavedati, da s tem, če vlivamo' V Otekaj iz dežele. mnwimh Ljudi V severnem delu Avstralije gojijo kmetje na tisoče ovac in govedi. Tam žive milijonarji, hkrati pa najbolj osamljene ženske na svetu. V tej divjini, ki zavzema Večjo površino kot Nemčija, Francija in Španija skupaj, živi komaj 50.000 ljudi. Večino naselij in samotnih kmetij povezujejo s svetom letala, ki po potrebi pripeljejo zdravnika, razen tega pa spravljajo volno do pristaniških mest in preskrbujejo kmete s potrebnimi živili in drugimi potrebščinami za življenje. Sodobna zveza V teh krajih so tudi oddajniki, ki jih imajo V Vsaki hiši. Popoldne posedajo žene V določenih urah ob aparatih in se pogovarjajo s starimi prijateljicami, čeprav jih še nikoli niso videle. Možje se večkrat srečavajo' na dolgih poteh, ko vodijo živino na semenj, žene pa so vse življenje priklenjene le na dom in so jim vsakodnevne ure »gala-ha« edina zabava. Galah je domača beseda in označuje zelo klepetava papigo. Tudi za otroke je radijska in telegrafska povezava neprecenljivega pomena, saj radio nadomestuje učitelje, vlada pa je izdala tudi že posebne šolske knjige za telegrafe. Učitelj, ki stanuje v oddaljenem obalnem mestu, se osebno sezna- ni s svojimi učenci šele pri izpitih ob koncu šolskega leta;. Po radiu jim predava, hkrati pa popravlja, in Vrača učencem domače naloge, ki, mu jih ti pošiljajo' z letalsko' pošto. Po domačem oddajniku vprašujejo' samotni živinorejci za zdravniške nasvete, zdravniku opisujejo različne bolezni, ta pa nato predpiše zdravila, ki jih ima malone Vsaka hiša v domači lekarni. Vsako zdravilo ima določeno' številko, razen tega pa imajo V Vsaki hiši pri roki določene anatomske atlase z opisom človeškega telesa. Če pove zdravnik na primer »zdravilo številka 7«, to pomeni, da mora bolnik poskusiti z določenim sredstvom proti vnetju. Le za najbolj nujne primere ima zdravstvena služba na razpolago letalo, ki pripelje kirurga do samotne kmetije, kjer nadomesti modeme operacijske priprave navadna kmečka miza. Z razvojem tehnike so se razmere v teh krajih neprecenljivo izboljšale in se še nadalje izboljšujejo'. Hitra prometna sredstva — letala — krajšajo razdalje, radio', telefon in televizija povezujejo ljudi, kar ti samotarji še posebno znajoi ceniti, ker tako samota zanje ne bo več samota. Zvok je razbil steklo V angleški bolnišnici v Southportu je kirurg zaključeval zapleteno operacijo, ki je trajala dve uri. Prav takrat pa je počila in se razletela na tisoče koščkov steklena stena:, ki je ločila operacijsko sobo od sosednjih prostorov. Bolniku se ni nič zgodilo1, samo narkozo' so morali ponoviti, potem pa so operacijo uspešno zaključili. Stekleni zid se je razletel zaradi tega, ker je reaktivno letaloi v bližini bolnišnice prav takrat doseglo; hitrost zvoka. Ta primer so angleške zdravstvene ustanove izkoristile za to, da bi letalstvu prepovedali poizkuse V bližini bolnišnic, ker s tem početjem matijoi delo zdravnikov. krajše življenje otroke praktično neomejene količine mleka, pospešujemo pojav kroničnih degenerativnih bolezni. Kakor je znano na osnovi poskusov, ima kravje mleko resne pomanjkljivosti kot hrana za otroke, medtem ko je mleko V prahu glede tega še slabše. Pomarančni sok ni najboljše sredstvo za vnašanje vitaminov C v organizem, pa tudi ribje olje je daleč od tega, da bi bilo najboljše sredstvo za dobivanje zadostnih količin vitaminov A in D. V arktičnem krogu »Dew« pomeni »distant early waming«, torej po naše — pravočasno opozorilo iz daljave! Predstavlja dolgo in široka mreža radarskih postaj na kanadskem visokem severu, ki bi V primeru napada čez Severni tečaj pravočasno opozorile Ameriko. S postavljanjem omenjene radarske črte so pričeli že nekako sredi leta 1955 in so doslej na prostoru skoraj 8000 kvadratnih kilometrov zgradili že nekaj desetin radarskih postaj. Tamkajšnji kraji so med najbolj pustimi in najbolj surovimi na svetu! Načrt je zahteval sodelovanje več kakor 100.000 ljudi in 2700 podjetij. Graditelje je z vsem potrebnim oskrbovalo 220 letal. Omenimo nekatere podrobnosti tega, kot pravijo, doslej največjega in najobsežnejšega zračnega oskrbovanja v zgodovini. Najprej sO v tiste kraje na saVeru letela enomotoma letala in se spustila na golo tundro (močvirno severno ste poj. Potem so začeli graditi pristajališča na zamrznjenih jezerih, kamor so priletela tovorna letala z vso potrebno opremo za gradnjo in gradbenim materialom. Končno so prišla na vrsto še velika tovorna letala, ki so na padalih spuščala 21 tonske buldožerje. Pri teh operacijah je strmoglavilo 19 letal in 20 letalcev je izgubilo življenje. OP knjiga povest davnih dedov »Him _________ ___________ ,gOBODNIM SONCEM ^enadoma Nje I ( Teodora se ni ganila. Na čelu ji je jj a mrak, ustnice so se bile stisnile, polt in *e bolj pobledela, oko> pa je žarelo ^ deskalo bliske na vrste zelenih. Tri-Cft41 50 Vl3rie kvadrige v hipodrom, carici. ie obetala višnjevim milost despojne, l’b temu se zmaga še ni odločila za sb'aT1ko. Višnjevi in zeleni so šteli ak° število zmag. se carica zgane in da zna-ke ^ z r°ko. Nagne se do lepe dVorjan-Lftof/6116' ki je zamišljeno sedela blizu >n ji naroči, naj pozove Azbada. Op‘In'la jo je z ogljenimi očmi, da bi kenN na licu, kako se je zganilo v nje-Srcu. Toda Irena je ostala spokojna, iti ^^a se je, sporočila caričino povelje skl(^ ,trenutku je klečal pred njo do tal načelnik palatinske legije v ble-1 °Pravi. š4j^zbad, pojdi do Epafrodita in ga vpra-kojN' zmagajo arabski žrebci, ki sem jih a Po njegovem posredovanju!« Azbad ji je poljubil nogo in odšel v ložo k Epafroditu. Šumenje in šepetanje je utihnilo, govorila je boginja, Teodora z zlatim nimbom krog glave. »Irena, lep je Azbad!« »Lep je, sveta despojna!« »In ti ga ljubiš!« »Ljubim, če mi veleva tvoja vsemogočnost!« »A srce ti ne veleva?« »Moje srce je kakor Janeza Krstitelja oib Jordanu!« »Otrok! Damo ti kobilic in medu namesto žarkega poljuba!« »In moje ustnice bodo hvalile tvojo dobrotljivo vzvišenost, o despojna!« Carica se je pomilovalno Ozrla na lice Irene, kjer še ni bilo žarke strasti, kjer je v očeh trepetala rosa kakor v kelihu lilije, ki se je odprla ponoči in čista in nedolžna pozdiravila jutro. Azbad se je vrnil. »Epafrodit, najponižnejši hlapec despojne, leži pred teboj v prahu in prisega na sv. Trojico, da arabci despojne zmagajo. Zastavil je nanje pol milijona zlatih sta-terov.« Teodori se je lice razvedrilo. Takoj so zadonele trombe, izpod katisme sta se pojavili najlepši kvadrigi. Ljudstvo je onemelo'. Vse se je nagnilo preko ograj, starcem so- trepetala telesa, mladina! jei stiskala; pesti. Eni so vzdihovaje klicali Kristusa na pomoč, drugi so rotili satana in belcebu-ba, naj stare kolo višnjevemu. Konji so stali pod katismo. Stranke zelenih štirje kapadočani, stranke višnjevih štirje arabci. Voznika dvigneta majhne zastavice, po hipodromu pa, kakor bi se začudilo morje. Mogočen Got v Višnjevi tuniki' je dvignil praporec in na njem se je pojavil grb Teodorin. »Despojna dirka!« Lica zelenih so prebledela; milijone bi vsuli drage volje v Bospor za hrano hudičem ali bi jih dali v cerkev svete Sofije, samo da bi zmagal zeleni in osramotil njih naljhujšoi nasprotnico'. Pristaši višnjevih in dvora so trepetali v strahu, če propadejo arabci. Sam Epafrodit se je skrčil in zgubal od groze. Vedel je, da mu gre sedaj za življenje in imetje. Premislil je, kako bo naglo utekel iz hipodroma, se vkrcal na najhitreijšo ladjo in zbežal. Drobne oči so mu zlezle pod obrvi in čakale. Carica se je dvignila. Vzela je Justini-janu belo tkanino iz rok in jo vrgla ponosno in samozavestno v areno. Ko se je bela rutica dotaknila peska, sta padla pra-porca voznikoma iz rok, divgnil se je pesek pod kopiti, zavihrali sta zelena in višnjeva tunika in hkrati izginili na ovinku * Srajca. krog mete’ ob Kačjem stebru. Ljudstvo ni ganilo', ni žugnilo, ves hipodrom se je iz-premenil v molčeč marmor. Igrala se je igra za milijone, igrala za ugled polovice mesta, igrala za čast carice, igrala njej v pogibel. Vse je koprnelo, vse se treslo in drgetalo, Justinijan si je zasenčil oči z roko1, samo- Teodora je stala ob robu katisme s stisnjenimi ustnicami, roka je bila skrčena v pest; na njenem krasnem licu — kakor lesbiški marmor — ni trenil živec, valovite prsi se niso ganile. Petkrat so privihrali nedosežni konji krog mete. Za glavo, za konjski vrat morda je tu in tam presegel zeleni višnjevega ali višnjevi zelenega. Vedno vštric. Bil je pogon, kakršnega arena še ni doživela. Stari bogataši, patriciji in bojevniki, ki so zaigrali in priigrali milijone v hipodromu, so si razgrizli ustnice do krvi v grozni Vzburjenosti. Čedalje bolj se je množica nagibala preko ograj in ovenčanih naslonjal, skoraj bi se bila utrgala in zgrmela v areno. Konji so zavili v šesti krogotek. Šestič in še sedmič, kdo zmaga? Tedaj je zeleni voznik popustil vajeti. Dolgi bič je zažvižgal in počil po vrlih kapadočanih. Konjem so glave klonile do tal, iz gobcev jim je brizgnila pena in v enem skoku so prehiteli arabce za celo svojo dolgost. Tedaj je vzbuknilo med zelenimi in zagrme- • Meta = steber, ob katerem se odloči zmaga. Za oddih IN RAZVEDRILO Nisem nor in tudi ne pijan . . . Profesor Martin Tradwell pripoveduje Iz dvorišča neke osamljene arabske kmetije je z vso naglico odpeljal pokrit kamion. Podrl je dvoriščna vrata in izginil v gosti temi. Po ozki poljski poti je zavil na glavno cesto, ki je vodila k dobro miljo oddaljenim lučkam nekega mesteca. Tudi ko je zavozil v mesto, šofer ni zmanjšal brzine. Zavore so oglušujoče zaškripale šele pred policijskim poslopjem. Pred presenečenimi policisti je stal nenadoma razcapan črnec, ki je trdil, da je ameriški profesor Martin Tradwell in da je pred tričetrt ure pobegnil trgovcem s sužnji, ki so ga prodali nekemu šejku. »Nisem mogel prepričati policistov, da nisem nor in tudi ne pijan,« je pripovedoval kasneje profesor Tradwell. »Sele, ko sem jim iz kamiona pripeljal dekleta z zvezanimi rokami in ko sem jim pokazal svoje strgane okove, so mi verjeli. Odhiteli smo nazaj h kmetiji, ki pa je' bila že popolnoma prazna.« Ugotovili so samo, da pripada nekemu Levantincu, po' imenu Jakopulis, kateremu pa nikoli ne pridejo na sled... * Zgodba se pričenja nekaj dni pred tem dogodkom — vendar spoznajmo, poprej profesorja Tradwella... Črnec Martin Tradwell je po končani drugi svetovni vojni izkoristil ugodnosti, ki jih je imel kot vojak V. ameriške armade v Italiji. Končal je študij na univerzi in postal profesor kemije. Služboval je v več mestih, dokler ni od nekega prijatelja zvedel, da iščejo na ameriški univerzi v Bejrutu (Libanon) asistenta za kemijo. V želji, da bi spoznal tuje kraje, se je prijavil. Bil je sprejet in kmalu odpotoval v prestolnico Libanona. Z delom je bil zadovoljen in se tudi dovolj hitro vživel v arabski svet. Neko soboto zvečer nedavno tega je profesor Tradwell zavil v svoj priljubljeni lokal »Pri Fatimi«, v predmestju Bejruta. Hotel se je pokrepčati z osvežujočo pijačo, da bi pregnal neprijetno' draženje v grlu. Vroč puščavski veter ga je že nekaj dni utrujal. Ko je stopil v restavracijo, je pri vhodu naletel na gosta neodrejene rase in narodnosti, ki se je nesramno obregnil obenj. Pričela sta se prepirati. Martin je že znal toliko arabščine, da ga je lahko dostojanstveno zavrnil. Napadalcu pa je tolikanj zavrela kri, da bi skoro planil nanj, če ga ne bi njegov spremljevalec zadržal in odpeljal. Ostale goste je dogodek oči-vidno preplašil, posebno' pa lastnico lokala Fatimo, ki je Martinu svetovala, naj gre čimprej domov. Martin je bil prepričan, da je njegov nasprotnik, ki je bil sicer močno podoben ' »Levantincem«, navsezadnje le kak mogočnež iz Bejruta. Zapustil je restavracijo'. Ko se je oddaljil od nje kakih sto metrov, je iznenada zaslišal za seboj stopinje bosih nog. Ni se še utegnil obrniti, ko ga je udarec po glavi podrl na tla. Ko se je osvestil, je ležal na tleh zaprtega kamiona. Skozi majhno, režo je prodiral sončni žarek, po čemer je spoznal, da je že dan. Kamion je vozil v neznano smer. Šele čez nekaj časa se je Martin otresel omotičnosti in se ogledal po kamionu. Okrog njega je bilo več ljudi. Poleg njega je ležal nek moški. Čim je1 začutil, da ga Martin opazuje, se je obrnil. ZažVemketale so verige. Tudi Martin je bil v okovih. Le kam nas peljejo,? .. . Sosed, krepak visok mož, je bil ves pokrit s podplutbami in ranami, kot da se je nekje pretepal. Martin je iztisnil iz sebe nekaj arabskih besed, skušal je zvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Dobil je kaj nevzpod-buden odgovor. Sosed, po imenu Abad, mu je povedal, da se nahajajo verjetno nekje v dolini Bisri, blizu kakega mesta in da so jih ugrabili trgovci s sužnji. Abad je bil prepričan, da, so izgubljeni. Vračal se je z romanja v Meko. Romarji so sicer vedeli, da trgovci s sužnji napadajo nezaščitene romarje in so' bili dobro' oboroženi. Toda prevaril jih je vodič karavane, ki je pustil trgovce s sužnji v taborišče, medtem ko' so romarji spali. »Slišal sem že zgodbe o sužnjih,« pripoveduje profesor. V Bejrutu so o tem mnogo šepetali, toda mislil sem, da s temi zgodbami le strašijo turiste, da bi zadovoljili njihovo bolestno, radovednost. Oblasti pa V resnici . . . oče svojemu zaljubljenemu sinu: »Tvoja nova plameneča ljubezen svojemu imenu kar preveč odgovarja. Odkar si zaljubljen, si vedno bolj prismojen!« . . . izkušeno, dekle: »Če kakšen moški trdi, da lahko, kljubuje vsem, zapeljivostim ljubezni — je to samo zato, ker ni nikoli prišel z njimi v stik!« . .. ameriška, filmska diva po ločitvi zakona: »Naša sodišča so resnično krivična. Zdaj so prisodili otroke mojemu možu — pri tem pa sploh njegovi niso! ... mlada gospodinja svojemu možu: »Zdaj te pa res ne razumem, dragi. V ponedeljek si prisegal, da še nisi jedel tako dobrega fižola, kot sem ti ga jaz skuhala, v torek si ga hvalil, kako je1 res dober, v sredo ti je tudi teknil in v četrtek si ga vsega pojedel, kar sem ti ga dala na krožnik. Danes, v petek, pa ti nenadoma ni več všeč...?!« .. . zakonski mož svoji ženi, ki se, vrne domov z novim klobukom: »Nov slamnat zelo preganjajo trgovce s sužnji, čeprav sO izredno pretkani in nevarni. Nesrečne ujetnike so potem, ko je kamion ustavil, oboroženi stražarji napodili s kamiona. Dolgo so, čakali v verigah, potem pa se je pojavil človek, oblečen v čudno kombinacijo evropske in arabske obleke. Na) glavi pa je imel turban. Profesor je, kolikor sO mu Verige dopuščale, planil k njemu in skušal protestirati. »Prav gotovo gre za pomoto,, jaz sem vendar Američan. Če me bodo na univerzi pogrešali, bo, prišlo do velikih komplikacij . . . bolje, da me že takoj . ..« Toda besede so, mu obtičale v grlu, ko je, zagledal človeka, s katerim se je zapletel v prepir »Pri Fatimi« .. . Tujec ga je, nagovoril s tekočo, pravilno, angleščino... Posmehoval se je profesorju in mu grobo povedal: »Da, vi ste Američan, oblečen po zadnji modi, toda če vas slečemo« — strgal je srajco z njega — »ste samo črnec kot vsi ostali, ki jih lovimo V Afriki. Prodali vas bomo kakemu planinskemu šejku, daleč od obale . . . nikdar več ne boste slišali svoje amerikanščine. Oblast naj vas, išče kolikor hoče, toda verjemite, nikdar vas ne bodo našli...« Zadnje besede je trgovec s sužnji izgovoril s, toliko, mržnjo,, da je bilo vsako nadaljnje pregovarjanje zaman. Udaril je z bičem nesrečnega profesorja po, licu in izginil. Ostanek dneva je profesor preživel v ječi in se razgledoval. Jetnikom niso, dali hrane. V kotu je stal sod smrdljive, postane Vode. Martin se je malo umil in si zmočil glavo. To ga je osvežilo. Kmalu je nemirno zaspal. Ponoči ga je zbudilo vpit- klobuk? Saj, saj — vedno, sem trdil, da tvoji glavi najbolj pristaja slama.« . . . neki filozof: »To, je resnično, čudno. Čim manjša je ženska roka, toliko, več denarja gre vanjo!« ... zakonska žena svojemu skrokanemu možu: »Ne veš torej, kako, si se, opekel na jeziku? No — včeraj ponoči, ko si prišel domov, si na vsak način hotel iz ter-moforja piti na moje zdravje. In jaz sem te pustila ... !« PLESNA OBLEKA Mlada Evica bi silno, rada šla na ples V dekoltirani obleki. Sposodila si je globoko izrezano plesno, obleko in se prišla pokazat očetu. »Tako, tako,« je dejal oče in si ogledoval hčerkico,, »tako bi ti rada šla na ples? Samo, — v tem primeru si moraš potegniti obleko bolj visoko — ali pa se umiti bolj globoko.. .« Na kraju gozda sem počivala in gledala v prostrani svet, nad menoj nebes sinjina, krog mene pa pri cvetu cvet. Zamislila sem; se v življenje, kako živi človeški rod, primerjala, stvarstvu in naravi: podobnost našla sem povsod. Močnejši slabšega zatira, pije mu življenja kri, za mal' prostorček rodne zemlje Se s cvetom skromni cvet bori. Ljubezen, ki življenje ustvarja, pa gleda s solznimi očmi, kako poginja v ljuti borbi, kar njen topli dih rodi. Svobodana je pred vrati, ki so, se takoj nato, treskoma odprla. Vstopila sta dva stražarja s puškami. Odpeljali so po, tri in tri moške, ki se niso več vrnili. Na vrsto, je prišel tudi Martin. Odvlekli so ga na hodnik, odtod pa na neki oder, pred katerim je stalo kakih dvajset bogato oblečenih šejkov s svilenimi turbani. To je bila licitacija sužnjev. Licitacijo je vodil človek s težkimi rokami. Martin se je skušal upirati, toda možak ga je kmalu ukrotil. Vse, skupaj je bilo slično, živinskemu sejmu, Martin je imel na sebi le še nekaj ostankov svoje srajce. Videti je, bilo, njegove čvrste mišice in ker je imel zdrave zobe, so, g3 prodali za 850 dolarjev. Ostal je s tremi sužnji v nekem prostoru, ki je bil razdeljen z žično, mrežo na dva dela. V drugem delu SO' bile sužnje-Trgovci in šejki so medtem odšli. Sedaj se je Martin hotel otresti lisic. Bile sicer močne,, z zelo trdo ključavnico. Toda niso bile narejene za človeka, ki im3 le nekaj pojma o, mehaniki. Lisice so bile sedaj njegovo orodje. Skozi žično mrežo se je splazil med sužnje. Najprej so 9a prestrašene ogledovale, ko jim je pa razložil, da se pripravlja na beg, mu je vsaka odstopila del obleke. V prostoru je bilo mračno, in tudi feredža, ki si jo je nadel, ga bo, morda obvarovala. Minute so tekle. Čez kakšno, uro so se odprla vrata, Stražar je odpeljal sužnje na dvorišče, kjer je čakal kamion. Motor je že ropotal. Martin je počakal, da s° Vse sužnje vstopile, nato, pa krepko udaril stražarja z lisicami po glavi. Potem je opravil enako, še s šoferjem, sedel z3 volan in z vso, naglico odpeljal. Kami°n je izginil v gosti temi. .. Profesor Tradwellu so se v Bejrut3 oproščali na vse načine. Za spomin n3 svoj doživljaj pa je shranil lisice, da bi 22.1 °/» na 6.274, pri marijadvo-r-29 4.3 °/o na 6.849, pri simodolkah za j. /o na 1.514 in pri sivorjavkah za 17°/o ‘-831 krav. razvoj očitno- kaže, da v rejskem š1cq G<*u marijadvorska pasma na Ko-ro-v 111 Zgublja na tleh in da iz leta v leto skaJenem območju bo-lj prodira simodol-4 Pasma. **iboljše goveje črede na Kop c shem p šj >, dolžnosti so- v letu 1956 bili najbolj- Sj vi: ^ °' d o-1 c i : Franc Jannig, pd. Ilkert, D — Važenbe-rk, s hlevskim povojem 5.382 kg mleka in 4.17 °/o matij^ Pr' 9 kravah; j. 11 a d v o r c i : Jožef Lackner, pd. sr^Uzbartl v Šmihelu v Labotski dolini, in. -/!Vsk'm povprečjem 5.599 kg mleka Pirit °/° masti Pr' 2-4 krave; v Savci : Alojz, Berger, pd, Lackner 4 Preboden s hlevskim povprečjem It ^g mleka in 4.41 % masti pri 3 «iv Vah; r j a v c i : Pavel Tep-pan, pd. Bajrič, 4 - anje, s hlevskim povprečjem . S48 kg rave. mleka, in 4.06 °/o masti pri 6.3 ZA GOSPODINJO IN DOM Ce spreminjamo kuharske recepte Pričnimo kar pri jajcih. Pri stepanju beljaka v sneg lahko pri denemo na vsak beljak žličko mrzle vode; s tem dobimo precej več snega, tako da smemo- za tiste jedi, za katere je predpisano- večje število jajc, vzeti eno jajce manj. Paziti pa moramo-, da stepemo sneg tako trdo, da ostane na metlici. Pri receptih, ki predpisujejo več jajc, smemo nadomestiti eno jajce z dvema žlicama vode ali mleka (to- je nadomestilo za tekočino-, ki jo vsebuje eno- jajce), vTh tega, pa dodamo pol žličke pecilnega praška (pri testu, za katero jajca mešamo). Kadar hočemo- uporabiti preostale jajčne rumenjake-, moramo- na vsak rumenjak dodati mo-ki kot nadomestilo za beljak eno četrtino kavne žlice pecilnega praška. S tem sicer ne- nadomestimo jajčnih sestavin, predvsem ne beljakovin, dosežemo pa, da se nam pecivo vseeno- posreči, ker smo dodali mo-ki dovolj rahljalnih sredstev. Mleko nadomestimo lahko s polnovrednim ali delno- posnetim mlekom v prahu, s kondenziranim mlekom ali z mešanico vode in mleka. Pecivo z manjvrednim mlekom sicer ni tako dobro-, zniža se mu nekoliko tudi kalorična Vrednost, vendar nam prav ti nadomestki dostikrat pripomorejo, da družino- razveselimo s kakim pecivom. Pri pečenjakih in o-mle-tah lahko tekočino, ki jo predpisuje recept, zamenjamo s sifonom, ki napravi te jedi zelo rahle. Za sladice uporabljamo lahko- tudi različno maščobo-. Največkrat je v receptih predpisano surovo- maslo. Ker pa je to drago, ga nadomestimo z drugimi maščobami. Le pri pecivu, ki hočemo-, da bo imelo značilni o-kus po surovem maslu, ga ne zamenjamo-, pravtako tudi ne pri kremah in nadevih, ki jih z drugo maščobo ni mogoče napraviti. Surovo maslo vsebuje v primeri z drugimi maščobami največ vode, zato vzamemo pri zamenjavi za eno petino manjšo količino druge maščobe (kuhanega masla, masti, margarine), kot je predpisano za surovo maslo. Prežganje za več dni Za razne prikuhe — ohrovt, zelje, kolerabe, špinače, korenček itd. — je zelenjavo najbolje dušiti. Zelenjavo je treba očistiti, oprati in z vrelo vodo hitro popariti, da zelenjava ne izgubi preveč hranilnih snovi. sklepali, da daje križanje dveh pasem v prvem rodu večje število potomcev, kot pa parjenje v isti pasmi. To ugotovitev so potrdili tudi praktični rejci. Nasprotno temu povzroča parjenje v sorodstvu manjše število potomstva. Zato- je treba; skrbeti za redno osveževanje krvi z nabava merjascev iz priznanih rej. Ker smO že pri merjascih in da ne bi valili vse krivde na svinje, moramo- povedati, da včasih tudi merjasci s slabim semenom povzročajo slabšo plodnost svinj. Take merjasce je razmeroma lahko odkriti. Čim zaskočijo 10 svinj in pri vseh desetih o-pazimo- manjše število- pujskov v gnezdu, kot se pojavljajo običajno v tistem kraju, merjasca lahko tako-j izločimo iz reje. Priporočljivo je, da tudi vse njego-ve potomce spitamo in ne obdržimo za pleme. Med rejci je že znano pravilo, da je treba svinjo- pripuščati šele drugi dan po pričetku bukanja;. Nekateri pripuščajo šele pod konec drugega dne, nekateri pa že nekoliko prej. Na splošno velja prepričanje-, da je najboljše pripustiti 30 do- 36 ur po začetku bukanja, s čimer pa se nekateri strokovnjaki nei strinjajo. Romunski strokovnjak profesor Dinu je s svojimi sodelavci prišel do zaključka, da je treba pripustiti stare svinje 15 do 20 ur po začetku, prvesnice pa 25 do 30 ur po začetku bukanja. V teh primerih je dosegel največje število pujskov v gnezdih. Naj bo tako ali tako-, razlike niso- preveč velike, če zamudimo samo nekaj ur; važnejše je, da svinjo, ko je- enkrat breja, pravilno- krmimo-. Končno naj omenimo še zadnje vprašanje: Ali po- zunanjosti svinje lahko sklepamo na njeno- rodnost? To vprašanje je močno povezano s sledečim: Ali so- pasme zelo izenačene po rodnosti? Lahko- bi vprašali tudi takole-: Kaj je važnejše, pasma ali posamezna žival? Čeprav so mesnate pasme prašičev bolj rodne ko-t mastne, jei med posameznimi živalmi taka razlika, da gornja ugotovitev lahko velja samo za pasmo kot celoto. Tako- lahko- dobimo v pasmi, ki velja za slabo plodno-, živali z velikim številom prascev v gnezdu in obratno — v rodnih pasmah živali z majhnim številom pujskov. Izbrati rodno žival po zunanjosti, je zelo težko, vendar dosegljivo z dolgotrajnim opazovanjem živali. To so dokazali nekateri ameriški rejci, ki rede velike tro-pe prašičev. Čisto kratka ugotovitev bi bila, da so bolj zaželene tiste svinje, ki imajo razsežnejši vamp, večje mere, ki so rastejše, toda ne grobe. Razlike, ki nastanejo med živalmi v pasmah, so dobrodošle rejcem., ki se bavijo s selekcijo-; kajti na teh razlikah, na reji boljših živali ravno temelji napredek selekcije. Tako očiščeno- in odcejeno zelenjavo dušimo V kozici, v kateri smo segreli poldrugo žlicoi masti ali olja, dokler se ne zmehča,. Prikuha ne sme biti vodena, niti presuha. Prikuhe- so- dobre le, če niso pregoste o-d prežganja, ki ga pri nas delamo sproti. Praktično pa je, če imamo- prežganje gotovo-. Po-1 kilograma masti raztopimo v kozici in dodamo toliko- moke, da je zmes gosta. Na ognju jo mešamo tako dolgo-, da bledo zarumeni in potem postavimo kozicol na hladno-. Tako pripravljeno prežganje dodamo- dušeni zelenjavi ali omaki. Hranimo ga lahko- več tednov ali celo mesecev. Sicer pa so prikuhe najboljše brez prežganja. Pred serviranjem jim dodamo le košček surovega masla ali smetane. Dojenčka ne poljubljajmo Doma imamo majhnega otroka, morda je še dojenček. Vsak, ki pride v hišo, se suče okrog njega, ga objema itn poljubuje. Le redko si je laik na jasnem, kakšna nevarnost preti otroku, .če ga poljubljamo. V ustih vsakega človeka je ogromna množina bacilov, ki na srečo niso zmiraj škodljivi, lahko pa so tudi ostanki: kakšne prebolele bolezni. Za nosilca so popolnoma neškodljivi,. so pa lahko zelo nevarni za nežen otrokov organizem in je marsikakšno obolenje pri otroku treba pripisati temu. Zato bomo otroka lepo pustili pri miru, ne bomo ga poljubljali, saj mu lahko tudi drugače izkažemo ljubezen. Celovec, petek, 3. maj 1957 Štev. 18 (783) 1. maj v znamenju prezidentskih volitev Letošnje prvomajske proslave so se v naši državi odvijale predvsem, v znamenju prezidentskih volitev. V svojem proglasu na avstrijsko' delovno ljudstvo je Socialistična stranka v očigled volitev posebej podčrtala pomen letošnjega praznika delovnih ljudi in jih pozvala, naj z glasovanjem za kandidata dr. Scharfa glasujejo za enakopravnost, za socialno varnost, za svobodo in za pravico v državi. V proglasu je bil dan poseben poudarek človečanskim pravicam vseh narodov in enakim državljanskim pravicam, ki jih je treba ohraniti in braniti. Na Veliki prvomajski povorki in manifestaciji na Dunaju, kateri je prisostvoval tudi predsedniški kandidat dr. Scharf, je dr. Pitteimann orisal odgovorne naloge zveznega prezidenta kot čuvarja ustave. Pokazal je na gospodarski napredek, ki ga je Avstrija dosegla pod predsedstvom dr. Rennerja in Komarja ter pozval volivce, da za to mesto izberejo vrednega, državniško izkušenega in za ustavne pravice zavzetega naslednika. Na Koroškem so se predvidene prvomajske proslave in manifestacije na prostem zaradi slabega vremena spremenile v zborovanja v zaprtih prostorih. Na celovškem socialističnem zborovanju v polno zasedeni slavnostni dvorani Delavske zbornice je deželni svetnik Scheiber orisal veliki delež in pomembne uspehe delavskega gibanja V življenju in razvoju naše republike ter podčrtal veliki pomen nedeljskih volitev za bodočo notranjo pot v našem državnem in družbenem življenju. Koroški deželni glavar Wedenig je iz celovške bolnišnice, kjer se nahaja na zdravljenju, naslovil na koroško javnost poseben proglas za 1. maj, v katerem je podčrtal soodgovornost vseh volivcev za bodoči razvoj Avstrije in jih pozval, naj 5. maja glasujejo za politično in državniško preizkušenega kandidata, za vice-kanclerja dr. Scharfa, kot garanta za napredek in socialno pravičnost ter kot najprimernejšega naslednika, pokojnih pre-zidentov dr. Rennerja in dr. Kornerja. Spet svarilo Zahodni Nemčiji Sovjetska vlada je pred nekaj dnevi izročila vladi Zahodne Nemčije uradno opozorilo na nevarnost, ki bi nastala, če bi zahodnonemško Vojsko opremili z atomskim orožjem. V tozadevni noti izraža sovjetska vlada mnenje, da bi tak ukrep nujno sprožil tekmovanje v atomskem oboroževanju Evrope, kar pa bi izpostavilo Zahodno Nemčijo in njeno prebivalstvo strašni nevarnosti, kakršna nemškega naroda še nikdar ni doletela. Hkrati sovjetska vlada tudi poudarja, da bi opremljenje zahodnonemške vojske z atomskim orožjem zadalo' nepopravljiv udarec ponovni združitvi Nemčije, da pa bi bilo napačno smatrati to svarilo kot zastraševanje, marveč se sovjetski vladi zdi potrebno govoriti o tem problemu povsem odkrito ter opozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša atomsko oboroževanje. Prvi odmevi na sovjetsko svarilo se v zahodnih državah strinjajo v tem, da pomeni najnovejša nota sovjetske vlade »hudo grožnjo«. To zlasti poudarjajo v Bonnu, kjer menijo, da je cilj note vplivati na notranjepolitično neslogo v Nemčiji. V Washingtonu in Parizu pa spravljajo sedanji sovjetski korak v zvezo z zasedanjem sveta Atlantske zveze, ki se je pričelo včeraj v Bonnu. Na tem zasedanju naj bi namreč razpravljali tudi o novih vrstah atomskega orožja, ki naj bi ga dobile članice NATO. Pri tem pa se postavlja zanimivo vprašanje, v kakšni meri bo pri razdelitvi tega orožja upoštevana tudi Zahodna Nemčija. Kancler Adenauer je namreč še pred nedavnim izjavil sovjetskemu veleposlaniku Smimovu, da ni za atomsko oborožitev ne Nemčije ne drugih držav in da bo njegova vlada ukrenila vse, kar bo v njenih močeh, da bo dosegla mednarodno kontrolo nad atomskim oboroževanjem. Ali se te besede le tudi ujemajo z dejanji na trenutnem sestanku NATO v Bonnu? Trgovinska pogajanja med SZ in Zahodno Nemčijo Berlin. — Zahodnonemški minister za zunanje zadeve von Brentano je izjavil, da se bodo trgovinska pogajanja med Zahodno Nemčijo in SZ začela verjetno že v prvi polovici maja. Izrazil je upanje, da bodo pogajanja privedla do izboljšanja odnosov med obema državama. Istočasno je izjavil, da je po sodbi Zahodne Nemčije sovražno dejanje, če kaka država, ki ima diplomatske stike z Zahodno Nemčijo-, naveže diplomatske stike tudi z Vzhodno Nemčijo'. V Angliji prevladuje uvidevnost Britansko časopisje posveča zadnji čas veliko pozornost plovbi po- Sueškem prekopu. Vse kaže, da britanska vlada in javnost Vedno bolj prihajata do spoznanja, da je bila vsa dosedanja britanska politika v vprašanju Sueza zgrešena in da se na drugi strani egiptovsko stališče do prekopa ne bo- spremenilo. Zaradi tega vlada predlaga, da se s protestom sprejme nezadovoljivi položaj in da se opuste brezplodna pogajanja. Največje težave povzroča Veliki Britaniji plačevanje pristojbin za plovbo po Sueškem prekopu V čvrsti valuti, ker bo to deželi povzročilo velikanske izdatke v devizah, ki jih v deželi primanjkuje. Izhod iz tega bi bil edino v tem, če bi deblokirali egiptovske račune v Londonu in Parizu ter obnovili normalne trgovinske stike z Egiptom. Takšen ukrep pa bi bil povezan s ponovno vzpostavitvijo rednih diplomatskih stikov z Egiptom. Preden se bo Velika Britanija odločila za ta korak, se bo posvetovala še z drugimi deželami, ki uporabljajo Sueški prekop. Vse kaže, da je sila velika in da Velika Britanija končno le spoznava, da ni edina pot agresija, ampak da je treba upoštevati tudi suverenost drugih držav. Pavelič ponovno pobegnil Zaskrbljenost Vatikana za vojnega zločinca Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, je jugoslovanska vlada ponovno zahtevala izročitev vojnega zločinca Paveliča, ki se je že več let skrival v Argentini. Argentinska vlada je jugoslovansko zahtevo sprejela in dala ukaz za aretacijo Paveliča. Toda prav v tem trenutku je Pavelič, ki je bil ves čas od zadnjega atentata nanj pod stalnim policijskim nadzorstvom, izginil neznano kam. Ponovni beg zločinca Paveliča kljub »močno zastraženi« hiši prikazuje razmere, ki vladajo v Argentini, v prav čudni luči. Vsekakor potrjuje, da imajo ljudje, kot je Pavelič, izredno vplivne zaščitnike. Primer Paveliča kaže, da se najdejo taki zaščitniki tudi V krogih, katerim zaskrbljenost za vojne zločince nikakor ne pristaja. Vedeti je namreč treba, da je ob zadnji jugoslovanski zahtevi po izročitvi Paveliča kazal posebno zaskrbljenost za zločinca prav Vatikan in je apostolski nuncij v Buenos Airesu celo zahteval, naj argentinski predsednik te zahteve ne upošteva:; številni katoliški škofje in kardinali pa so podobno zahtevo poslali argentinskemu veleposlaništvu v Rimu. Res značilna zaskrbljenost, ko pa Ves svet ve, kakšne zločine je zakrivil Pavelič. Na Grossglocknerju odstranjujejo sneg Že 5. aprila so začeli z odstranjevanjem Doslej so visokoalpsko cesto čez GroSs* snega na cesti cez Grossglockner. Če ne bo prišlo do hujših snežnih padavin ali drugih vremenskih motenj, predvidevajo, da bo delo na cesti končano do nedelje 5. maja. Sneg leži na cesti deloma do 2 m debelo, v nekaterih odsekih pa celo do 12 m. Sneg odstranjujejo s posebnimi snežnimi metalci sistema Wallack. Po različnih preračunavanjih so prišli do zaključka:, da bo treba V celoti odstraniti okoli pol milijona kubičnih metrov snega. Novi bankovci in kovanci v Jugoslaviji Narodna banka Federativne ljudske republike Jugoslavije je v četrtek 25. aprila t. 1. dala v promet nove bankovce po 100, 500, 1000 in 5000 dinarjev. Novost v jugoslovanskem denarnem prometu predstavljajo bankovci po 5000 dinarjev. Bankovci po 100 dinarjev so v rdeči barvi, po' 500 dinarjev v zeleni, po> 1000 v sivi in bankovci po* 5000 V modri barvi. Istočasno so prišli v promet tudi novi kovanci po 10, 20 in 50 dinarjev, ki so izdelani iz brona in so zato' rumenkaste barve. Ti kovanci se bodo po barvi, po Večji teži in nazobčanem robu razlikovali od aluminijastega drobiža. Zaenkrat ostanejo v obtoku tudi vse ostale vrste denarja v Jugoslaviji. glockner lahko uporabljali za avtomobilski promet povprečno 5 mesecev v letu in sicer od 5. junija do 5. novembra. Uporaba modernih snežnih plugov, ali bolje metalcev snega, pa omogoča večjo uporabnost te ceste. In sicer se je uporabnost ceste povečala za dva meseca, tako da je navadno odprta od 15. maja do 15. decembra, torej celih sedem mesecev v letu. 18 °/o celotne ceste so tekom časa že razširili na 7,5 m. Tudi letos imajo v načrtu širjenje ceste na posameznih odsekih. Predvideno pa je za letos tudi urejanje > prostorov za parkiranje motornih vozil. Davčne olajšave za motorizirane delojemalce Kakor javlja zvezno ministrstvo za finance, je dne 28. aprila stopila v veljavo uredba o odmeri povprečnin (za olajšave pri obdavčenju) za motorna vozila delojemalcev, ki jih uporabljajo za vožnje od doma do delovnega mesta. Uradne tiskovine za tozadevne predloge, ki obsegajo vprašanja o najvažnejših podrobnostih, se dobijo od 18. aprila dalje pri obratnih finančnih uradih. Priporočajo, da podjetja naročajo te tiskovine za svoje delojemalce skupno' in s tem prihranijo finančni® uradom na času. Izčrpen izvedbeni odlok ministrstva z dne 11. aprila je izšel v uradnem listu avstrijske finančne uprave- I iRlAiDIIIOI iP R OCR A M RADIO CELOVEC RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uiro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 4. maj: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in dežela — časovna slika — 16.15 Priljubljeni stari napevi — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Oddaja za prijatelje zborovske glasbe — 20.30 Lepo. je bilo. Pestri večer. Nedelja, 5. maj: 6.10 Stare melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Dobro razpoloženi v nedeljo dopoldne — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Sosed človek — 16.30 Glasba od Hansa Pera — 16.45 Prenos nogometne tekme Avstrija—Švedska — 17.45 Za srce in noge — lepe melodije — 19.10 Športna poročila 20.10 Zabava zvečer. Ponedeljek, 6. maj: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Prof. P. Zablatnik: Andrej Šuster-Drabosnjak (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Popoldanski koncert — 18.45 Singer: Naša vas in gospodarstvo v gozdu (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer — 21.00 Novi avstrijski šlagerji. Torek, 7. maj: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zdravniška umetnost in volja do zdravljenja — 14.00 Poročila, objave. Za vsakega nekaj (slov.) — 15.45 Melodije šlagerjev — 18.25 Naša radijska družina — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.40 Simfonični koncert. Sreda, 8. maj: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (pojejo gojenke iz Št. Ruperta — slov.) — 14.30 Mi predstavljamo — 15.45 Mali ansambel — 16.00 I,z raziskovalnega dela visokih šol — 16.40 Oddaja za žene — 17.15 Lepa pesem — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 O lepi maj... — 21.00 Pošta vabi. Četrtek, 9. maj: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Na zapečku. Z mikrofonom R. C. pri Brazovem očetu na Radišah (slov.) — 16.00 Zborovski koncert — 17.10 Kulturna poročila — 18.45 Oddaja za kmete — 20.16 Podeželjska slušna igra iz Koroške — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 10. maj: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Našim materam v dar. Sodelujejo malčki iz otroškega vrtca v Št. Petru (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladina in teater — 18.25 Slike iz Koroške — 18.45 Okno v svet. Benetke (slov.) — 20.20 „Bog gozdov", slušna igra od Bratta. Poročila dnevno: 5.05, 6.00 , 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00. Sobota, 4. maj: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabrni zvoki — 8.05 Operetni zvoki — 9.30 Lepe pesmi, znane melodije — 10.10 Za vsakogar nekaj — 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke z Montmartra "T 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 5. maj: 6.00 Spored domačih napevov — 7.35 Zabavne melodije — 9.07 Pisana vrsta domačin napevov — 10.15 Kar radi poslušate — 13.3® Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci vošČii0 in čestitajo — 16.00 Habjan: Korenine io v zemlji — 18.35 Melodije za dobro voljo 20.00 Malo od tu in malo od tam — 21-®® Nočni koncert. Ponedeljek, 6. maj: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 7.20 Naš jedilnik — 11.05 Pre' hrana in zdravje — 11.35 V pesmi in plesU po Jugoslaviji — 12.30 Kmetijski nasveti 13.15 Novosti iz arhiva zabavne glasbe 14.35 Voščila — 16.00 V svetu opernih lodij — 17.30 Zabavna in plesna glasba tekočem traku — 18.00 Kulturni pregled ''' 20.00 Koncert komornega orkestra Zagreb- Torek, 7. maj: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — Z-|® Zabavni zvoki — 8.05 Jugoslovanski zb? rovski skladatelji — 10.10 Od melodije melodije — 11.15 Za dom in žene — U-0 Vokalna kvinteta Niko Štritof in Veseli g0^ ci — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.20 Za®, mivosti — 14.35 Voščila — 18.00 Šport® tednik — 20.00 Koncert. Sreda, 8. maj: 5.00 Pisan spored — 7.10 Zabavni zvok^ — 11.00 Naši pevci in ansambli vas pozdra^ ljajo — 12.05 Opoldanski operni spored _ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V tričetrt'11^ skem taktu — 13.30 Spored pesmi in P'eS°-^ narodov Jugoslavije — 14.05 Prehrana zdravje — 14.35 Voščila — 16.00 Konce po željah — 17.30 Zabavna in plesna g*llS v — 20.00 Richard Strauss: Elektra, opera 1 dejanju. Četrtek, 9. maj: __ .. 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — Zabavni zvoki — 8.05 Pojeta zbor Slove®^ filharmonije in ljubljanski komorni zbor ^ 9.20 Igrajo znani zabavni ansambli — . ‘t Pojejo naši operni solisti — 11.00 Pesrnl >v)< naše male — 12.00 Šopek zabavnih — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.35 *o — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Ge kov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 10. maj: 5.00 Pisan zabavni spored — 7.10 Za ni zvoki — 11.00 Za dom in žene fr Dopoldanski operni spored — 12.00 Do^jO pesmi in napevi za prijetno opoldne , 'zJr Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spor^ ^00 bavnih melodij — 14.35 Voščila ,„0rt' Mojstri koncertnega odra — 17.10 Za el# nike — 20.00 Stara in vedno nova j^aja). (pomladanska glasbena komentirana 0