Solstvo. Gororil deželni poslanec tor. E. Gtangl t deželnem zborn kranjskem dne 14. Ja- nnarja t. 1. (Po gtenografienem lapisnika.) Visoka zbornica! Ko je prišel v razpravo nujni predlog g. dr. Šusteršiča in tovarišer, tičoč 86 preosnove § 20. deželoošolskega zakona z dne 9. marca 1879, sem izjavil, da glasujem za takšno predlagano preosnovo s popolnim prepričaDJem. Mnenja sem namreč, da naj ima do najvišje uSne uprave y deželi ljudstvo po svojih zastopnikih isti vpliv, kakor ima dolžnosti do šolstva. Izjavljam takoj, da stoji učiteljstvo, ki se zaveda svoje naloge in svojih dolžnosti, slejkoprej neizprosno na stališču, da naj šola kot taka ne služi nobeni politiški stranki, nobenim slučajnim razmeram, temveč naj bo šola čista od vsake politiške primesi in naj služi samo svojim vi8okim kulturnim Damenom. Današnja ljudska šola, ki je zasnovana na podlagi državnega šolskega zakona, oziroma na podlagi deželnih šolskih zakonov, je takšna, da kriči po reformi. Ta deželnošolski zakon, ki ga imamo sedaj v razgovoru, je na premnogih straneh tako zastarel iu tako birokraški in nazadajaški, da nikakor več ne zadošča današnjim zahtevam. To je častitljiva relikvija izza starih dni, in absolutno potrebno je, da se ta deželnošolski zakoa vzarae v pretres in da se iz njega izloči, kar je nerabnega, in da se nadomesti to nerabno s tem, kar koristi našemu žolstvu. Ni danes moj namen, da podrobno razpravljam o napakah, oziroma o dobrih straneh deželnošolskega zakona, ker bo o tem govoriti takrat prilika, kadar pride na vrsto razgovor o novem načrtu takih deželnošolskih zakonov. Jaz 8e oziram tukaj na besede, ki jih je izgovoril čestiti gaspod poslanec dekan Lavrenčič, poudarjajoč, da naj šola ne uči samo branja, pisanja. računanja, temveč naj šola tudi vzgaja in Tplira na um, na voljo, na srce. To je etiški pomen Ijudakega šolstva, in ta pomen je morda važnpjši, morda veliko rečje vrednosti, kakor pa pomeD, ki ga ima šola r učnem pogledu. Večina našega prebivalstva sestaja iz kmetiškega ljudstva ali iz delavskega stanu. Vsi ti stanovi žive ob delu svojih rok, in relika rečina teh stanor, ko pošlje sroje otroke v svet, jim ne more dati na pot gmotnih sredstev, da si pribore gmotno eksistenco. Edioo, kar dobijo otroci s seboj.je vzgoja, ki jim jo da ljudska šola in ki ne vpliva samo na razum, ampak tudi na srce in na voljo. Da je potreba reformirati ljudsko šolo, oziroma določiti noro deželnošolsko zakonodajo, je razvidno že iz tega, ker ti deželnošolski zakoni veljajo za vse ljudske šole na Kranjskem sploh. Na [kmetih kakor tudi v mestih in T industrijalnih krajih so prikrojene po enetn in istem kopitu. Mnerije učiteljstra pa je, da naj šole v mestih, na kmetih ia v industrialnih krajih odgovarjajo.svojim posebnim zahteram in potrebam, oziroma potrebam in zahtevam dotičnega prebivalstva. (Klici v središču: ,Tako je!") Zatorej je že uČiteljstvo lanskega leta storilo na svojem zborovanju v Goriei sklep, da se izreka za reformo ljudskega šolstva v smislu koristi in potrebe kmetiškega, oziroma dela?skega stanu. (Dr. Triller: BBravo!a) Eako v deželnem šolskem svetu Ijubljanskem, ki je najvišja učna uprava v deželi, slabo razumevajo vzgojni pomen šolstva, je tudi pokazalo imenovaDJe tretjega deželnega šolskega nadzornika. Ni imela korist in potreba šolstva pri tem glavne vloge, aropak povod temu imenovanju je bila nestrpnost tistih, ki hočejo za svoje šole imeti svojega nadzornika. (Odobravanje.) Poudarjal bi z ozirom na besede <gospoda poslanca dekana Larrenčiča, da naj šola vpliva na um, na voljo, na srce, da se je z imenovanjem tretjega deželnega šolskega nadzornika storila velika moralna napaka. (Dr. Tavčar: BSramotal" — Kliei: nDa se je na um slabo vplivalo!"). Gospoda moja! Koraur je znana preteklost tega tretjega deželoega šolskega nadzornika, mora vedeti, da je edina njegova zasluga ta, da je zatajil svoj materia jezik ia da je služil drugim narodnostim principom, zakar je bil odčkodovan in odlikovan s tem imenovanjem. (Klici v uredišču: nŠkandal!") Prosim vas, naj pride tak inšpektor nadzorovat slovenske dijake! Oni si bodo mislili: BMi se moramo ravnati po načelih svojih nadzornikov, da bomo povišani in odlikovani; zakaj ako ostanemo zvesti svojim načelom, bomo zaničevani!" — Takšni nadzorniki ne bodo na voljo, na um, na sree dobro vplivali, in zato je tisti, ki je zakrivil to imenovanje, napravil veliko napako v vzgojnem in v moralnem oziru. (Dr. Tavčar: BVolksrat!") In tako, visoka zbornica, prihajam k zakonskemu načrtu, ki nam je danes predložen. Na vsak način je potrebno, da se birokraški in nazadnjaški duh v deželnem šolskem svetu zlomi. A to je mogoče lo na ta način, da ljudsko zastopstvo pride v deželni šohki svet in tamkaj prevlada odločujočo moč deželne vlade. Zato je čisto opravičeno. da deželni odbor pošlje zastopnike v deželni šolski svet, da bodo kot zastopniki ljudstva gledali na prste visoki vladi, da ne bo za hrbtom dajala koncesij politiškim nasprotnikom našega ljudstra. (Klici: BRes je! Dobro!") Visoka zbornica! če sem za podemokratizovanje vseh zastopov, moram biti tudi za podemokratizovanje deželnega šolskega sveta. Le na ta način bo mogoče, da bo najvišja učna uprava v deželi ustregla zahtevam in potrebam ljudstva, ako bo v tej korporaciji imela prvo besedo in odločilni glas volja ljudstva in ne volja vlade, ki je dostikrat škodljiva ljudstvu. (Tako je !) Pravično je, da tukaj tudi učiteljstvo, to je tista brezpravna masa, ki je dostikrat odvisna od volje ali nevolje vlade, pride do pravega zastopstva, zakaj tako zastopstvo, kakor ga ima učiteljstvo danes, ni nobeno zastopstvo. Tiste zastopnike kratkomalo imenuje vlada in ona si bo najrajša vedno izbrala take zastopnike.HJo katerih je prepričana, da bobo služili vladi, ne pa učiteljstvu. (Klici v središču: BDa bodo proti učiteljstvu!") Dandanes je ljudsko učiteljstvo pravzaprav brez vsakega zastopnika, tudi brez vsakega od vlade imenovanega zastopnika, ker sta učiteljska zastopaika dva srednješolska ravnatelja. PrejŠDJe čase je bilo v tem pogledu mnogo bolje, ker je bil dolgo vrsto let zastopnik učiteljstva ljudskošolski učitelj Andrej Praprotnik in za njim sedanji ravnatelj Ivan Pezdič. Tega so, ko je potekla njegova funkcijska doba, kratkomalo vrgli ven, mu dali naslov ravnatelja in poklicali v deželni šolski evet dva srednješolska ravnatelja. Deželna vlada, oziroma deželni šolski svet torej nikakor ne more govoriti, da ima ljudsko učiteljstvo svoje zastopstvo v deželnem šolskem svetu, ker — kakor rečeno — imenuje zastopnike vlada sama. Zakaj? Zato, ker hoče na vsak način premoč vzdrževati v deželnem šolskem svetu, in potem ni čuda, da se ob taki premoči dogajajo slučaji, kakršen ]e ravno sedaj slučaj učiteljske vdove Bizilove. Tej je mož umrl že pred meseci, a vdova s svojimi 8 nepreskrbljenimi otroki še do dandanes nima nobene penzije, temveč je morala priti na mestni magistrat beračit kruha, da z otroki vred ne umre lakote. (Škandal!) Ker sem demokratiškega naziranja, pravina: če je to znak humanitarnega čuvstva, ki vlada v deželnem šolskem svetu, potem ne vem, kaj je krutost, kaj je neusmiljenost! Zato želim, da se na tisto mesto, kjer se reže učiteljstvu kruh pravice, pokličejo zastopniki ufiiteljstva, in sicer taki, ki jih pošlje tja uHteljstvo samo. To bi bil tudi del podemokratizovanja deželnega šolskega sveta. Ker pa je na Kranjskem v večini ljudskošolsko učiteljstvo v primeri s srednješolskim učiteljstvom, bi bilo samo akt pravičnosti, ako bi se ljudskošolskemu učiteljstvu dalo dva zastopnika, sredoješolskemu pa enega, ki naj ju, oziroma ki naj ga vsako učiteljstvo voli posebe zase. Bilo bi ob tej priliki govoriti še marsikaj, tako posebno o regulaciji učiteljskih plač, ki jo je omeDJal gospod porofievalec, vendar si pridržujem tukaj pravieo, da se oglasim tedaj k besedi, kadar pride dotični nujni predlog iz finančnega odseka. Izjavljam, da bom na podlagi teh kratkih izvajanj glasoval za predložeui zakonski načrt in pa za resolucije, prosim pa visoko zbornico, da sprejme tudi to mojo resolucijo, kijo predlagam in ki se glasi: nIzpremeni naj se § 21. deželnega zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 13, v tem smislu, da voli svoje zastopnike v c. kr. deželni šolski avet učiteljstvo samo. Izpremeni naj se točka 6. istega zakona (§ 20.) v tem smislu, da iraa v deželnem šolskem svetu Ijudskošolsko učiteljstvo dva zastopnika, srednješolsko pa enega zastopnika. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da tem izpremembam odgovarjajoči zakonski načrt predloži v bodočem zasedanju." (Živahno odobravanje in ploskanje v središču.) * * * Ganglova resolueija je p a d 1 a. Poročevalec poslanec prof. J a r c je sieer dejal, da mu je simpatična, vendar poslanci S. L. S. n i s o glasovali zanjo. Tudi oba učitelja-poslanca te stranke, Jaklič in Bavnikar, sta obsedela. Za resolucijo so glasovali samo poslanci narodno-napredne stranke. Ko bi bila resolueija sprejeta, bi to — razen vladi — ne bilo nikomur v škodo, ampak le učiteljstvu v korist, ker bi prišlo res do svojega zastopstva v deželnem šolskem sretu. Tako je tudi to pravično zahtevo učiteljstva poleg regulacije plač pokopala večina, ki jo ustvarjajo poslanci S. L. S. To je gola resnica.