— 2 — Dopisi. ................. Mestni kino Ptuj. V soboto, dne 15. ja-» nuarja ob 8. uri in v nedeljo, dne 16. ja-j nuarja ob 5. in 8. uri „C o m t e a a D o d d y" v 4. dejanjih od Janeza Kratz in Jurija Ja-] eobi. V gla/ni vlogi Pola Negri. Vstop j za mladino dovoljen. K obilnemu obisku vabi j ravnatelj Mihael Murko. Ruski koncert v Ptuju. Skupina ruskih j begunc-v je zapela 6. januarja v Ptuju pod | vodstvom polkovnika Pograničnega nekaj i veliko- in maloruskih pesmi. Umetniško zapete j melanholične pesmi Velikoiusov, pri kterih j je težišče v besedah, napev pa le bolj nekaj j spremljajočega, so učinkovale istotako, kakor I preproste pa življenja polne, nekoliko prešerne j pesmi Malorusov, pri kterih je glavno napev. j Maloruske pesmi, po svojem bistvu sorodnejše ! z južno slovanskimi, so obilnim poslušalcem i bolj ugajale in izzvale več nego navadno priznanje. Glavni namen tega večera se je dosegel: Ptujčani so občutili duh čiste ruske pesmi, blagajnik pa je pevcem izročil vstopnino, kakršna se v Ptuju še ni nabrala. Upamo, da dosežejo ti ruski begunci tudi drugod enak uspeh. Ruski koncert. V kratkem se vrši koncert gojencev donskega kadetskega zbora iz Str-nišča. Pele se bodo karakteristične pesmi donskih kozakov. Nato kozaški narodni ples. Dan koncerta bo javljen po lepakih. Napeljava elektrike na progi Maribor, Ptuj in Varaždin. Kakor smo že poročali, se je sklenila v seji pripravljalnega odbora za dobavo elektrike dne 11. in 12. decembra p. 1. v Varaždinu, ustanovitev delniške družbe v svrho proizvedbe celokupnih električnih naprav v dravski dolini pod Mariborom do Va-raždina. K tej delniški družbi morajo pristopiti s primerno delniško glavnico okraji: Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Varaždin in Čakovac. Ptujski okrajni zastop je v svoji seji dne 13. januarja t. m. jednoglasno sklenil, da pristopi k temu garancijskemu sindikatu in, da jamči za pokritje delniške glavnice v znesku po 1,750.000 K. Ptujski okrajni zastop je s tem pokazal, da ima polno razumevanje za velevažno gospodarsko akcijo. Sedaj je podana podlaga za uresničenje velikih načrtov. Prepričani smo, da tudi vsi ostali okraji in prizadete mestne občine ne bodo dalje odlašale s svojim pristopom. Kaj si zasluži hišni oskrbnik? Dolgo časa že prenašamo zanemarjenosti hišnega oskrbnika Majcena, kateremu se je po obratu 1. — 8 — 1918 podelila služba hišnega oskrbnika — v modernih poslopjih Šeiblovih. Na dvorišču istega poslopja je takšen nered in nesnaga, da si bodo morale stranke kmalu postaviti most črez dvoj išče, kadar gredo po vodo in v drvarnico. Opozarjamo g. Majcena, da naj bolj točno izvršuje svoje dolžnosti hišnega oskrbnika po pravilu hišnega reda — oziraje se na zdravstvene zadeve. Ako oskrbniku niso znana pravila, naj si jih nabavi in po pravilih hišnega reda izvršuje svoje dolžnosti. Pojasnilo o zdravstvenem okrožju „mesto Ormož" (k dopisu iz mestnega sosveta izza dne 9. t. m.) Da se ublaži eventualno neraz-položenje prebivalstva napram centralnim zdravstvenim uradom radi dozdevne pristra-nosti glede oskrbi za javno zdravstvo, si uso-jam kot zdravstveni poročevalec za polit, okraj Ptujski podati sledeče pojasnilo. Koj po preobratu se je uvidelo, da je za mesto Ormož nepotrebno lastno zdravstveno okrožje, saj je bilo pod bivšo avstrijsko jpravo ustanovljeno bolj iz nemško-nacijonalnih ozirov, nego vsled resnične potrebnosti. Torej se je predlagalo, da se opusti zdravstveno okrožje Ormož ter priklopi mesto enemu izmed sedanjih zdravstvenih okrožij, bodi okrožju okolica Ormož bodi okrožju Sv. Tomaž pri Ormožu. Eazne ovire so onemogočile izvedbo predloga. Po preobratu je bilo od obeh imenovanih zdravstvenih okrožij zasedeno le zdravstveno okrožje Sv. Tomaž. Gospod okrožni zdravnik je obolel, moral se je podvreči težji očesni operaciji ter še do danes ni prav okreval. Kakor morda znano, se je po preobratu zelo razširjala epidemija osepnic v polit, okraju ptujskem. Primanjkovalo je zdravnikov na deželi (zdravstveno okrožje Ormož-okolica se je še-le leto pozneje zasedlo.) Zato se ni zdelo opravičeno, da se je zdravniku za mesto Ormož poverila naloga, da za časa obolenja gosp. tovariša opravlja posle za zdravstveno OKrožje Sv. Tomaž. Toliko človekoljubja še vendar posedamo, da slovenskega zdravnika, ki je dolgo vrsto let službovat na deželi in konečno obolel, v znak zahvale ne posadimo kratkomalo na cesto, ko še ni rešeno penzijsko vprašanje okrožnih zdravnikov. Zdravstveno okrožje za mesto Ormož obstoja sicer na papirju, ne pa v istini. Toliko v pojasnilo, da se ne bode napačno tolmačil „1uksus" za javno zdravstvo na deželi. Niso mi sicer znani izdatki mesta Ptuj za zdravnika, zdi se pa, saj ako presojam „mastne" stalne prejemke uradnih zdravnikov — celo onih, ki baje neupravičeno komulirajo službe in dohodke, da se obupni gmotni položaj mesta Ptuj ne bode posebno popravil z razbremenitvijo postojanke mestnega zdravnika. Ah se naj žareti razširi velepomembni izrek o šted-Jjivosti, da je treba pričeti štediti nele pri vžigalicah, temveč tudi pri zdravniških plačah. Dr. Vladimir Vrečko, okrajni zdravnik. Ptujski „Sokol" priredi na pustni torek plesni venček, h kateremu so tudi maske v kostumih dobrodošle in sicer v društvenem domu. Opozarjamo na to vsa tukajšnja društva v blagohotno ravnanje. Natančnejša obvestila še slede. Občni zbor ptujskega Sokola se vrši v nedeljo dne BO. t. m. ob 14. uri v Narodnem domu in se natančnejši spored še objavi. Središče. V našem do sedaj narodnem trgu imamo trgovca z lesom in svinjami, kateri ni posebno naklonjen našim slovenskim trgovcem, kakor kaže sledeči slučaj : Tvrdka „Petovia" iz Ptuja je nastavila našega narodnega trgovca za nakupovanje kož, kar pa ni bilo po volji prej navedenemu, vsled česar je prigovarjal potniku tvrdke „Petovia", da naj temu „revežutl odvzame nakupovanje kož, ker se ga bodo itak odgnalo in naj raje izroči to tukajšnji židovski tvrdki F. Res je, da zaupnik tvrdke „Petovia" ni lastnik vile in ne vemo, iz katerega vzroka je g. D. proti našim narodnim trgovcem in s kakim namenom podpira naše židovstvo, vendar bi mu svetovali, da v prihodnje opusti take stvari, ker bi mu drugače prihodnjič temeljito izprašali njegovo trgovsko vest, kar bi mu mogoče ne bilo najbolj ljubo. Iz Macedonije. Vsem čitateljem in čitate- j ljicam Vašega lista želimo vsi slovenski fantle, kateri se nahajamo v daljni Macedoniji, srečne in vesele božične praznike, kakor tudi veselo „novo leto". Spomnite se tudi nas ob teh veselih praznikih, posebno Ve slovenska dekleta in spomnite se tudi Ve tolikokrat na nas, kakor mi na Vas iu ostanite nam zveste do tedaj, da se povrnemo nazaj v domači kraj. Vas vse prisrčno pozdravljajo slovenski fantje orožniki: Podnarednik Rudolf Koren iz Hajdine, Orožnik Ivan Purek iz Zatoličja, Kaplora Ivan Jurjevič in Anton Havzer iz Prekmurja, Orožnik Ivan Rus iz Krapinskih toplic, vsi pri orožnikih 2 voda 7. čete I. Bat. II. Žand. brigade u Rostošu, Macedonija. Mariborska pukovska okružna komanda je z odlokom z dne 28. decembra 1920, št. 1193 sledeče odredila : Vsi rezervni in črnovojniški oficirji in vojaški uradniki iz bivše avstro-ogrske in bolgarske armade, kateri so naši državljani in kateri do sedaj še niso prosili za sprejem v skupno vojsko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se poživljajo, da vložijo svoje tozadevne prošnje najpozneje do 1. februarja 1921 pri naj bližnji pukovski okružni komandi, katera da v zadevi tudi vsa potrebna pojasnila. Sv. Bolfenk na Kogu. Na Silvestrovo je priredilo tukajšnje bralno društvo „Lipa" po dolgem času zopet gledališko predstavo, kateri je sledila prosta zabava v gostilni Rau. Večina starejših ljudi je šlo po gledališčni igri domov, a ostali, posebno mladina se je pošteno zabavala. Nesreča je hotela, da se je domov grede z vršil uboj, katerega je izvršil sin zagrizenega klerikalca in župnikovega najboljšega prijatelja in somišljenika. Zato je g. župnik v nedeljo rohnel s prižnice, da je nesrečnega slučaja krivo bralno društvo, zabavni večer itd. Kot odgovor na njegovo smešno trditev, da je tega kriva veselica, mu odgovarjam sledeče: Ako bi stariši pustili, oziroma pošiljali svojo šoli odraslo mladino v izobraževalno društvo, da bi se tako privadili pošteni, koristni in zabavni človeški družbi, bi sploh do takih žalostnih slučajev uboja ne prišlo. To se pa vidi iz tega, da ta nesrečni fant ni bil član nobenega društva, prepuščen popolnoma sam sebi in pomanjkljivi odgoji starišev, kakor že omenjeno, ki so pristaši kmetske zveze. Pred kakimi 40 tirni leti je bilo pri Bolfenku res tako, ako si šel zvečer črez Bolfenk in si se slučajno srečal s fanti in si rekel dober večer, si hitro dobil zaušnico in ako nisi rekel nič, isto tako, toda takratni bnlfenski rodoljubi, posebno ko je prišel, danes že pokojni g. naduč. Slane, so začeli težko in neprecenljivo delo za izobrazbo. Po zaslugi teh, posebno g. naduč. Slanca. kateri ni zapustil mladine po izstopu iz šole, se je ustanovilo bralno društvo „Lipa", nabavili smo si oder za gledališčne igre, uredili lepo knjižnico, ustanovilo se je pevsko društvo, katerega so radi izbranega, krasnega petja visoko cenili tudi v drugih krajih. Tako so se pomaloma pri Bolfenku razmere ublažile, fantovska raz-sajanja so popolnoma izginila in Bolfenk je bil daleč na okrog znan kot kulturen in prijeten kraj. Prišla je nesrečna vojna. Z njo se je ukinilo delo čitalnice in tako je med tem časom zrasel mladi narod, kateri ni imel tiste sreče, da bi se lahko po izstopu šole dalje izobraževal. To vse so videli stari delavci na tem polju in so začeli z vsemi močmi, da se pomore m^d vojno zrasli mladini do poštene krajevne izobrazbo. Zato se je obnovila knjižnica, se prirejajo gledališčne predstave in zabavni večeri. Sicer to naš gospod župnik ve prav gotovo, toda hotel si je stresti jezo radi propale svoje stranke pri zadnjih volitvah. Svetujemo pa g. župniku, da naj rajši dela v občni blagor ter se naj drži verskih stvari, kakor se pa valja po razvalinah klerikalizma. Bolfenčan.