58
Pomenki ljubljanskega zgodovinskega zbora.
5. dan t. m. je bil mesečni zbor zgodovinskega družtva. kterega so sopet prevzvišeni gospod deželni poglavar s svoja npzocostjo počastili.
Drugi #) predmet današnjega zbora so bili dopisi med vodstvom ljubljanske gimnazije iu vodstvi novomeških, krajnskihin postojnskih gimnazijalnih šol in pa mnoge druge šolske zadeve ob času francozkega gospodstva na Kraju-skem. Gimnazijalni vodja gosp. Ne čase k je zboru na znanje dal to in uno. Omenjeuo dopisovanje je prav očitno razodelo , kako težavno je upeljanje novih šolskih uredb. Gospod vodja je potem razložil predpise zastran učenja in strahovanja v centralnih šolah (vseučilišču) v Ljubljani od 22. aug. 1810, ki so tako na drobno izdelani, da morejo veljati kot izgled vsem enakim predpisom, in kteri razodevajo tadanje razmere na Krajnskem, še bolj pa namere fran-cozkega gospodarstva. 7 fakult (razdelov visoke šolej se je imelo ustanoviti, pa se niso napravile vse.
Gosp. družtveni tajnik dr. Kosta je govoril o namenu in uredbi germaniškega muzeja, ki je bil leta 1852 v Norimberku ustanovljen, in kterega opravilstvo za Ljubljano in okolico ljubljansko je na prošnjo ondašnjega vodstva gosp. Kosta prevzel. Želeti bi bilo—je rekel gosp. doktor — da bi se ta veličanska naprava verlo podpirala ali z doneski za nabirko muzejno ali z dnarji. Vse to on rad natanjčniše pove, kdor misli v to družtvo stopiti, ktera izdaja zanimive letopise, ki se tudi lahko pri gosp. doktorja vidijo.
Potem je gosp. tajnik omenil tri rokopise, ki so bili družtvu poslani, namreč gosp. Hi ci n g erje v spis v Mi-tratovi spilji poleg Cernomlja, — naznanek prof. dr. Ilvvofov knige Princi n gerj e ve „o najstareji zgodovini bavarsko-avstrijanskega naroda", — in pa pretres Ter stenj akov Monetove knige p. n. „keltiške preiskave". Oba: llvvof in Terstenjak ne hvalita omenjenih knig in ju ometu-jeta po temeljitih znanstvenih preiskavah.
Prevzvišeui gosp. deželni poglavar so svetovali, naj se bere ves zanimivi spis Hicingerjev v Mitratovi spilji, ter so ga blagovolili sami od konca do kraja zboru brati. Ko je bil prebran, so se začeli pomenki. H koncu je obveljalo sledeče mnenje, da gosp. Hicingerj e va misel ni prazna, da podoba one navzgor odperte špilje, ki se znajde blizo Rožanca, eno uro od Cernomlja, je enaka svetišču Mitratovemu, — da pa bi bilo še marsikaj pomisliti, preden bi se moglo to za gotovo terditi. Gotovo je ta reč vredna, da bi jo naši zgodovinarji in starinarji v resen prevdarek vzeli **).
*) Natis pervega predmeta današnjega zbora smo izpustili, ker tudi tistega, ki je sprožil to repliko, nismo natisnili v po-menkih prosenčnega zbora v ^Novieah44. Nadjamo se tudi, da nam bojo častiti gosp. govornik za to hvaležni , ker bi sicer dolžnost vredniška terjala, da bi mogli citirati dve opazki iz „Auss. Beil. zum 111. BI. Nr. 30 vom 27. Juli 1833". ki vse drugač tolmačite ono čerko. Pustimo raji pri miru, kar je bilo in ne pride več. Saj tudi M—ca nikdar v vsem ni bila C—a.  Pax nobiscum!                                                       Vred.
**) Ker nas je gosp. prof. Terstenjak že davnej prosil, naj bi mu poskerbeli posnemek omenjene podobe, pa ga dosihmal menda še ni dobil, ponavljamo pri ti priliki to prošnjo očitno , naj bi mu jo gosp. fajm. Hicinger ali pa si. družtvo poslati blagovolilo.                                                                                Vred.