VETER NAGAJA, LASERISTOM str. 8
(Mef) Ljudje včasih zelo poenostavimo stvari oziroma jih razumemo tako, kot nam najbolj ustreza. V izolskem primeru je že tako, da je za vse dobro in za vse slabo zaslužna in kriva županja. V vojski bi rekli, da je formacijsko tako tudi prav, v življenju pa je vendarle drugače in vsega si preprosto ne more izmisliti, odločiti in izvesti ena sama oseba, čeprav je znano, da je izolska županja človek „izvršnih“ odločitev, kot bi spet rekli v vojski.
Pa vendar smo že nekajkrat slišali ljudi iz njene neposredne bližine, ki so rekli: „Breda se s tem ni strinjala, ponorela je, ko je videla, dobro jih je napela temu ali onemu ...“. In tako je bilo menda tudi v primeru arhitekturne „rešitve“ problemov parkiranja na Kristanovem trgu, ki je povzročila toliko začudenih pogledov in negodovanja „prizadetih“, da kar verjamemo zapisu v občinskem Bobniču, kjer je moč prebrati, da na delovni skupini za izbor rešitev urejanja tega trga niso dosegli konsenza, razen o tem, da je to problem.
Zato se moramo vprašati, kdo je bil tisti,
ki je sprejel sedanjo rešitev. So bili to občinski uradniki, ki imajo za sabo že avanturo z opozorilnimi tablami? So bili to policisti ali morda občinska inšpekcija? Krajani	in
najemniki poslovnih prostorov očitno niso bili. Kdorkoli je že bil, uspelo mu je narediti še večji nered kot doslej, povečati nevarnost v križišču, zmanjšati pretočnost trga, odrezati trgovce od dobaviteljev in zapraviti lep kup proračunskega denarja za spet nov	tip
stebričkov. To pa seveda ni vse, saj bo treba zdaj, tudi zaradi te nove ovire, v kižišču pred križiščem postaviti še eno hitrostno oviro in verjetno še nekaj novih prometnih znakov, tako da jih bo na širšem območju tega križišču že blizu 40, kar seveda jasno priča o zmedi urejevalcev teg prostora.
Ali bomo občani tudi poimensko izvedeli, kdo je avtor teh izumov ali bomo še naprej vse pripisovali županji, tudi tisto, česar si ne zasluži?
f l\/l OTO l\/l
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
{C Banka Koper
ruk
21. Julll 2005
ib k
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine i m m o b i I i
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
LA VITA E BELLA
Ljudje so danes čudni in kar naprej nergajo, vse jim je narobe in potrpet ne znajo. Včasih se nam zdi, da ne znajo~več živet, ker niti ne opazijo, kako je lep ta svet Vse kar človek rabi je le malo dobre volje, prijatelj, klopca v parku in takšno-le okolje, za nekaj ur spominov na tiste stare čase, ko smo bili drugačni in smo verjeli vase. Takrat je še proslava bila zares vesela, in mi smo radi rekli: "Ljudje, la vita e bella."
RAZPRODAJE $0 ZA KUPCE
Že od petka trajajo poletne razprodaje tekstilnega blaga in obutve, ko trgovci za tri tedne (do 5. 8.) znižajo cene tudi do 50%. Tokrat so si trgovci priborili predhodni začetek razprodaj, saj so bili prejšnja leta zapostavljeni v primerjavi s trgovci v Italiji.
Izolski trgovci so
kupcem ponudili različne stopnje znižanja cen, vsi pa ugotavljajo, da razprodaje seveda imajo učinek in da je kupcev veliko več, zaslužek pa vendarle manjši.
AVTO C E N T C K
Avto C«ntw Jereb, boki www.o • jereb »I

Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 --12.00
vreme
išmmM
IIl I
m

PTT's NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
POJASNILA SKLADA 0 ZAMENJAVI ZEMLJIŠČ V LIVADAH
Občina Izola je sprejela zazidalni načrt Livade II, na podlagi česar se je pričela izgradnja TPC Livade. Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 2002 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Izola za obdobje 1986-1990-2000, z zajetim območjem Livade II. razveljavilo in odpravilo tudi Odlok o zazidalnem načrtu Livade II.
Zemljišča, na katerih poteka gradnja TPC Livade so bila že leta 1993 opredeljena kot kmetijska zemljišča in bi morala biti kot takšna (v skladu z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov - Ur. 1. RS št. 10/93 in 1/96) prenesena v last Republike Slovenije in v upravljanje Skladu. Ker prenos pozidanih zemljišč ni bil mogoč, je Republika Slovenija zoper Občino Izola vložila tožbo.
Občina Izola je v tej pravdi predlagala sklenitev poravnave, tako, da za pozidana zemljišča ponudi druga zemljišča, ki se nahajajo med južno obvozno cesto in vinogradi v Livadah. Gre za zemljišča, ki so bila leta 1993 opredeljena kot stavbna zemljišča in jih kot takšne Občina ni bila dolžna prenesti v last RS, danes pa so ta zemljišča - v skladu s spremenjenim družbenim planom Občine Izola - postala kmetijska. V soglasju z obema strankama je bil na sodišču postavljen tudi sodni izvedenec, ki bo ocenil in predlagal pogoje za poravnavo teh zemljišč.
Med zemljišči, ki jih Občina Izola ponuja v poravnavo, so tudi parcele, na katerih je že vpisana lastninska pravica Republike Slovenije, ker jih je Občina pred časom najbrž po pomoti prenesla v last Republike Slovenije, torej v upravljanje Skladu. In prav za te parcele je Sklad na Upravni enoti Izola objavil javno ponudbo za prodajo. Ta zemljišča imajo namreč, kot je razvidno tudi iz lokacijske informacije, ki jo izda občina, status kmetijskega zemljišča, na njih pa je (kot že rečeno) tudi že vpisana lastninska pravica Republike Slovenije.
Glede na zgoraj navedena dejstva in glede na to, da je Občina Izola te parcele ponudila v poravnavo, Republika Slovenija pa jih je pripravljena v poravnavo tudi sprejeti, ni bilo niti formalne niti dejanske ovire za prodajo teh parcel. Kljub vsemu Sklad zaradi želje po korektnem sodelovanju z Občino Izola ni izvedel omenjenega pravnega posla in bo počakal, da bo poravnava z Občino Izola zaključena.
Navedbe Mandrača v zvezi z g. Joškom Saražin, da: »mu ni uspelo zaokrožiti območja na Bclvederju.« in da »Na odgovor Sklada namreč čaka že štiri leta a ga ni dočakal.«, pa so nepopolne in neresnične.
G. Joško Saražin se je namreč zanimal za zemljišča na lokaciji Belveder, ki so z uveljavitvijo Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št.22/2000) postala last Občine Izola in kot takšna niso mogla postati predmet zakupne pogodbe. O tem je bil g. Saražin pisno obveščen dne 17.12.2002. G. Joško Saražin ni bil nikoli uradno zakupnik na lokaciji Belveder, torej o kakšnem zaokroževanju ni mogoče govoriti.
SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV RS Katarina Stanonik Roter, predstavnica za odnose z javnostmi
ŠE TRETJIČ SPRAŠUJEM, ZAKAJ?
Minilo je leto in ponovno smo občani, ki prebivamo okoli Velikega trga deležni dobrot, ki jih je prinesel odlok županje o zvišanju parkirnine za junij, julij in avgust.
Kljub temu, da je preambula odloka vsebovala cca 25 zakonskih in drugih aktov) nam navadnim občanom ni jasen smisel tega odloka. Pred letom dni sem vprašal zakaj in ali je to kapric županje, a odgovora nisem dobil. Ponovno vprašam: »Zakaj?«
V Izoli je okrog 6000 avtomobilov. Približno 5 % Izolanov plačujemo »parkirnino« preostalih 95% ne plačuje nič - ZAKAJ!!
In ponovno, zakaj mora kakšnih 10 prebivalcev okoli Velikega trga v 6.,7., in 8. mesecu plačevati 5.000 sit mesečno?
Bežen pogled na »parkirišča«, nasutje pri RIBI Izola (okoli 60 avtomobilov iz vse Slovenije - nihče ne plačuje), ploščad pred gostinsko šolo zaseda cca 30 avtomobilov (Mb, Ce, Lj, itd) tudi tam nihče ne plačuje. Ta ploščad gotovo ni namenjena parkiranju stalnemu oz. časovno omejenemu parkiranju. Nisem zasledil, da bi občinska občinska inšpekcija na teh postorih ukrepala. Da pa ne bi samo nergal, priznam, da je rešitev vhoda v Izolo pri ladjedelnici izboljšanje, urejenost stacionarnega prometa na Kosovelovi pa prav tako.
Poseg v pravice (enake možnosti) občanov iz starega dela mesta (okoli kapitanije) krčenje parkirnih mest, (postavitev sladolednega kioska) in urejenost trga, ozek dostop do tržnice ne estetsko, še manj pa funkcionalno ne rešuje nič. Priče smo vsakodnevnemu neredu na teh prostorih, ki so posledica nerazumnega poseganja v ta prostor. Na enem zadnjih srečanj na temo urejanja prometa pri tržnici sem predlagal, da se zadeva uredi tako, da redar, prometnik, policaj s svojo prisotnostjo na terenu poskrbi za red.
Zadnji poseg, fizična omejitev, stebri in še kaj ne bo rešitev dokler ne bomo ljudi prevzgojili. Najboljši prevzgojni ukrep pa je še vedno denarnica (dosledna kaznovalna politika)
Predlagal sem izgradnjo garažne hiše na prostoru od Lonke do gostinske šole. Menim, da imamo v Izoli dovolj lokacij za prireditve tipo »Eurofest«,garažne hiše pa bi rešile problem mesta in še dovolj prostora bi bilo za parkiranje za goste , ki prihajajo k nam.. Mnenja, da bi garažna hiša skazila izgled (veduto) so sicer umestna a vendar za lase privlečen argument. Priče smo ponovnemu aktiviranju ribiške osmice. Zasedenost ob oz. po otvoritvi kaže na to, da v Izoli nekaj primanjkuje. V isti sapi pa sprašujem, kdo, kateri organ - institucija je dal soglasje zanjo in podal mnenje o veduti , ki jo predstavlja ta lokal (ribiška osmica) na tem mestu!?
Draga moja županja, težko mi gre z jezika začetek tega stavka, a ne gre drugače, dejstvo je, da si moja - naša županja, da smo te izvolili, pa bi te le spomnil na to, da ti nismo zaupali neomejeni mandat, da v našem imenu počneš tudi to, kar občanom (tudi meni osebno) ni všeč. Zmeda v reševanju (nereševanju) tekočega, oz. stacionarnega prometa je le ena takih zadev, da o nesmiselni akciji parka pri svetilniku niti ne govorimo. Izpostavil bi še en problemček. Priče smo čedalje večjemu številu prireditev, ki se dogajajo na Manziolijevem trgu in okrog.
Sprašujem ali organizatorji teh nastopov razmišljajo o tem, kam prisotna množica hodi lulat Zahvaljujoč razumavanju lastnikov lokalov je zadeva nekoliko omiljena, da je podhod v Verdijevi -Skladiščni ul. javni pisoar, brez soglasja tamkajšnjih prebivalcev, pa mi menda ni treba razlagati in da tam stanujoči sami poskrbimo za pranje tlaka, prav tako.!
PS Ker do sedaj na poslana vprašanja nisem dobil odgovorov, ga tudi sedaj ne pričakujem. Kakršnekoli izboljšanje na temo mojega pisanja bo najboljši odgovor. Hvala.
Ivan Pivac, krajan starega mesta
KAZNOVANJE PO PROSTI PRESOJI
Želela bi opozoriti na dogodek, ki se mi je pripetil pred dnevi v Izoli, natančneje, v Simonovem zalivu.
V bližini pizzerije PORTO APOLO so ob strani parkirna mesta označena z modro barvo in znak z napisom dovoljenega časa parkiranja 2 uri. Imela sem opravek na pošti, tako da sem V DOBRI VERI parkirala na omenjem delu in se čez cca. 20 min vrnila k avtu. Opazila sem listek - obvestilo o prekršku, ki me je spravil v slabo voljo, saj napisanega časa parkiranja nisem prekoračila!
Kasneje sem izvedela, da bi bilo potrebno na list papirja zapisati uro prihoda in ga postaviti na vidno mesto??? Sprašujem se ali bi morala to sanjati? Zakaj ni to na znaku NAVEDENO? Mislila sem namreč, da so na delu redarji, ki pridejo, popišejo tablice ter ob naslednjem prihodu kontrolirajo, kdo je tam več kot dve uri! Verjetno nisem edina, zato vas prosim za vaše mnenje, saj res mi ne bi bilo težko zapisati časa prihoda na list papirja, ko BI SI LE TO MISLILA ! (Razen v primeru, ko res ne bi imela v avtu pri roki svinčnika. Pa sem ga imela in tudi listke, samo obvestila ali glasu o tem kako in kaj je potrebno, nisem zasledila.)
Vnaprej hvala za odgovor.
Danijela
Pripis uredništva: Bralka je vprašanje naslovila uredništvu Mandrača, vendar mi nismo tisti, ki bi lahko rekli, da nam je žal in da res ni obvestila o ravnanju lastnikov avtomobilov, zato naj gospa vrže obvestilo v koš, mi pa bomo obvestilo dodali k prometnemu znaku. Ali bo tako odgovoril pristojni pa res ne moremo obljubiti.
24. seja OS
v
v v
OD KOD TA VELIKA ZELIA PO ZAŠČITI PROSTORA
Na današnji, 24. seji izolskega občinskega sveta čaka svetnike nekaj rutinskih točk dnevnega reda, med njimi pa je tudi vse prej kot rutinski predlog Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območje Marina in območje stadion.
Vsebinsko smo predlog že predstavili, zdaj pa velja reči še kakšno besedo več o tem, zakaj ta odlok sploh potrebujemo. Če verjamemo v dobronamernost vseh, seveda predvsem predlagateljev odloka, potem skuša občina s tem odlokom preprečiti nekontrolirane gradnje na omenjenih območjih vse dokler se ne bomo dogovorili, kaj naj se na teh območjih zares gradi. Del takšnega ravnanja je tudi želja občine, da uveljavi predkupno pravico na trikotniku pred hotelom Delfin, ki je sicer v lasti Marinvesta in ki ga ta namerava prodati znanemu kupcu, ki bi tam gradil apartmaje. Ker gre za območje v povezavi z arheološkim najdiščem ima občina tam predkupno pravico in slišati je, da nameravajo z rebalansom proračuna in dodatno zadolžitvijo dobiti denar za nakup tega zemljišča, ki bi ga občina potem prodala tistemu, ki bi gradil po njenih zamislih. Takšna zamisel je z vidika občanov seveda spoštovanja vredna, nekaj pa pri tem vendarle vzbuja dvome. Naprimer, zakaj se občina nenadoma tako zanima za območje, ki je sicer v sklopu zazidalnega območja Marina, nikoli pa ni pokazala najmanjšega interesa za odkup območja hladilnice Delmarja, ki je tik ob morju in skupaj z območjem nekdanje Opreme zagotovo atraktivnejše od trikotnika pred Delfinom. Že res, da deli tega območja že imajo nove lastnika a zagotovo bi bil dogovor z njimi mogoč in občina bi si zagotovila lastništvo nad najatraktivnejšim delom svoje obale. Tako so namreč ugotovili tudi udeleženci ene od urbanističnih delavnic v našem mestu. Skratka, ambicije in predlogi občine so spoštovanja vredni, kaj vse se skriva za njimi pa je zaenkrat dano vedeti le posvečenim (Mef)
ŠAMPONI ZA LASE IN KREME ZA ČEVLJE Občane obveščamo, da smo od Ilirije, iz Ljubljane, dobili večje število šamponov za lase in kreme za čevlje in jih naprošamo, da se pomoči potrebni zglasijo na našem sedežu, kjer bodo dobili omenjene artikle.
Obenem se zahvaljujemo Iliriji d.d. Ljubljana in ga. Poloni Novljan za podarjeno. Iskrena hvala.
Rdeči križ Izola
Kot smo že poročali je država prvič predstavila traso hitre ceste od Jagodja do Lucije že 23. junija a takrat so na razpravo prišli le nekateri najbolj obveščeni, zato so predstavitev pripravili ponovno 7. julija v KS Jagodje in takrat je bilo seveda povsem drugače. Pripomb je bilo zelo veliko, odgovorov pa bolj malo, zato je svet KS Jagodje Dobrava na četrtkovi seji združil glavne pripombe krajanov in pripravil predloge glede nadaljnega sprejemanja načrtov za hitro cesto.
Na predstavitvi so bile izoblikovane predvsem naslednje pripombe:
-	počakati je treba na izgradnjo avtoceste Koper - Šmarje -Dragonja (državna meja) - Hrvaška
-	križišče v Jagodju je predimenzionirano
-	izvoz - odcep v križišču za Jagodje ni najboljša rešitev, ker pelje skozi najbolj urbano naselje Jagodja (ležeči policaji) ohrani naj se prehodnost opuščene železniške trase - Parenzane
-	protihrupne zaščite naj se postavijo od križišča po viaduktu do tunela
-	moratorij pri stanovanjskih in gospodarskih objektih začne veljati takoj -primerna odškodnina za zemljišča, za stanovanjske in gospodarske zgradbe, zaradi vpliva povečanja hrupa na kakovost življenja
-	upravičenci naj ne bodo v podrejenem položaju
Svet KS je še sprejel sklep, naj Občina Izola da soglasje za gradnjo hitre ceste Ministrstvu za okolje in prostor takrat, ko Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava preveri, če so urejene vse pravno premoženjske zadeve prizadetih krajanov. Šele takrat KS Jagodje - Dobrava sproži postopek nadaljevanja izdaje soglasja za hitro cesto.
Krajani pa so predlagali še naslednje:
ureditev vseh pravno premoženjskih zadev in odškodnin prizadetih krajanov
nadomestne gradbene parcele za tiste, katerih objekti se rušijo (po želji ali pod bolnišnico Izola)
ureditev cest do ostalih parcel (cesta od križišča Jagodje za Malijo - Korte - deponija)
zaščita vseh vodnih izvirov
DARS naj uredi vse potrebno za izdajo gradbenih dovoljenj za nadomestne gradnje prizadetih krajanov.
Na koncu so še zapisali, da bo Svet Krajevne skupnosti spremljal izvajanje in uresničevanje zahtev krajanov, ki jih bodo podali na državni predlog lokacijskega načrta HC Jagodje - Lucija. Seveda pa ne bi smeli pozabiti, da je soglasodajalec Občina Izola in da morajo navedene zahteve najprej preveriti na občinski ravni.

Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11
OBALA V MALEM	080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izolski obrtniki
TURISTIČNA IZOLA |E KONČNO ODKRILA TAKSI
Vsak dan hodimo mimo njih pa jih velikokrat sploh ne opazimo, razen takrat, ko jih potrebujemo, ko se nam mudi, avtobusa pa ni od nikoder ali pa je avto v okvari. Takrat se spomnimo nanje in zagotovo bi bila ponudba masta brez njih siromašnejša. Govorimo seveda o taksistih in Borut Gornjec je eden med njimi
-	Končno ste taksisti postali sestavni del tega mesta.
-	Za turistično mesto je to bila že nuja, saj brez taksija ne more biti turističnega kraja, glede na to, da javni promet ni posebej razvit.
Taksi je postal čisto običajno prevozno sredstvo. Uporablja se ga vsak dan in kar je posebej zanimivo, uporabljajo ga predvsem domačini, saj je relativno poceni.
Turisti nekoliko več uporabljajo taksi le med poletno sezono, drugače pa so naši redni uporabniki domačini.
-	Kaj je bolj pripomoglo k temu: nižja cena prevozov ali določila prometnega zakona?
-	Eno in drugo, plus še dejstvo, da moraš, kamorkoli se danes pripelješ s svojim avtomobilom, plačati parkirnino. Če k temu dodamo še porabo bencina in pešpot od parkirišča do doma, delovnega mesta ali trgovine, je to že velik strošek in izguba časa. Zato je taksi dobra rešitev.
-	Znano je, da si taksisti skušate nekako razdeliti območja kjer delate. Je še vedno tako?
-	To je zelo relativno, ker če te stranka pokliče, da jo prideš iskat v Koper jo pač greš iskati v Koper in zaradi tega ni posebnih problemov.
-	Koliko vas je zdaj v Izoli?
-	Trenutno nas je pet. Glede na to, da je bil pred leti samo eden je to kar lepo povečanje števila taksistov. In če upoštevamo, da ima v povprečju vsak po dva avtomobila je dejansko na razpolago deset avtomobilov.
-	Imate tudi večja vozila ali samo osebne avtomobile.
-	Imamo tudi večja vozila. Jaz imam naprimer še dva kombija, ki sta dnevno v pogonu, saj z njima prevažamo šolarje, različne skupine turistov in podobno. Šolarje vozim vsakodnevno na relaciji Dekani - sv Anton - Prade - Piran in nazaj. Smo namreč hitrejši in tudi cenejši od avtobusnega prevoza. Tako smo se dogovorili s starši in mislim, da smo z dogovorom vsi zadovoljni.
-	Kako se dogovarjate o cenah prevozov?
-	Dogovarjamo se med seboj, vsaj mi, ki delamo v Izoli. Cene prevozov so na ta način v zadnjih štirih ali petih letih dosegle takšno raven, da če se s taksijem peljejo trije potniki vsak plača enako ceno kot če bi šel z avtobusom.
-	Je taksi služba poslovno zanimiva dejavnost?
-	Tudi pri našem delu se je marsikaj spremenilo v zadnjih letih. Avtomobili res porabijo manj goriva kot nekoč, zato pa so stroški popravil višji. Avtomobil mora biti vedno brezhiben, zato imamo tudi tehnične preglede na šest mesecev in vse to seveda stane. Toda, če si zadovoljen z malim in da si na ta način zaposlen je seveda taka služba čisto v redu.
-	Pred časom ste bili ob parku, zdaj pa ste takorekoč sredi križišča. Ste tam bolj zadovoljni?
-	Malo boljše je, ker smo na bolj vidnem mestu, res pa je, da je tam bila senca, tukaj pa je ni.
-	Kdaj imate največ dela?
-	Največ dela je ob petkih in sobotah, ko se mladi zabavajo in takrat imamo vsi dovolj dela, saj se udeleženci različnih žurk raje odločijo za taksi kot za vožnjo z avtomobilom. Takrat se dela takorekoč celo noč. Drugače pa je največ dela od jutra do dveh ali treh, ko ljudje hodijo v službo in domov. Med drugo in peto je bolj siesta, potem pa spet.
-	Najkrajša relacija?
-	Po mestu. Ta se uporablja zelo dosti. Veliko je prevozov iz Jagodja ali Livad do starega mesta ali iz mesta do industrijske cone.Tudi nonice so se navadile na ta prevoz. Ko imajo polne roke špeže je to najlažja oblika prevoza do doma. (DM)
KAKŠNO ZBORNICO ŽELIjO IZOLSKI OBRTNIKI?
Območne obrtne zbornice Izole, Kopra, Pirana in Sežane so nam poslale izjavo za javnost s katero obrtnike vabijo k razpravi o bodoči organiziranosti zbornic in dogovoru glede obveznega članstva in članarine. Ker je Izola tudi mesto obrti njihovo izjavo objavljamo v celoti, da bodo obrtniki vedeli, za kaj se njihova stanovska organizacija zavzema.
OBRTNO ZBORNIČNA ORGANIZIRANOST
Obrtno zbornični sistem so obrtniki samostojno gradili in oblikovali vseh 35 let ter prišli do današnje organiziranosti, ko imamo krovno organizacijo ter 62 območnih obrtnih zbornic, ki imajo svoj sedež na območju nekdanjih občin. Sama organizacija je prešla različne faze delovanja svojega razvoja: od prostovoljnega članstva, ko so se obrtniki leta 1968 odločili, da želijo imeti svojo lastno organizacijo in so se zbornice ustanavljale in registrirale kot prostovoljna združenja, do organizacije, ki je delovala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije kot Splošno združenje z obveznim članstvom (1979) ter na podlagi Obrtnega zakona iz leta 1994 do pravne osebe javnega prava z obveznim članstvom.
S pripravami za vstop Republike Slovenije v Evropsko Unijo, prihajajočo globalizacijo, predvsem pa s spremembami ekonomskega sistema smo prišlo do spoznanja, da je tudi obrtno zbornična organizacija potrebna določenih sprememb v svoji organiziranosti. Pred dvema letoma je bila zato sprejeta Vizija razvoja, ki je te spremembe že nakazala.
V zadnjem času se veliko govori o spremembah zbornične organiziranosti v slovenskem gospodarstvu nasploh. Obrtna zbornica Slovenije predlaga dvotirni model zbornične organiziranosti v Republiki Sloveniji in sicer:
1.	Zbornico obrti in podjetništva, v katero bi se združila vsa obrtna, mikro, mala in srednja podjetja ter
2.	Zbornico industrije in trgovine, v katero bi se združila velika podjetja.
Gradivo o novi zbornični organiziranosti »Zbornica obrti in podjetništva« je bilo obravnavano na številnih organih Obrtne zbornice Slovenije ter dano v javno razpravo članstvu, ki bo trajala vse tja do konca meseca septembra.
Območne obrtne zbornice Izola, Koper, Piran in Sežana smo se odločile, da razpravo organiziramo skupno in da tudi zavzamemo skupna stališča Tako so se poslanci skupščin, nadzornih in upravnih odborov ter predsedniki strokovnih sekcij sestali v sredo, dne 13. julija na skupni seji ter obravnavali nov predlog zbornične organiziranosti. Po daljši razpravi so poslanci vseh štirih območnih obrtnih zbornic Obalno-Kraške regije sprejeli naslednja stališča:
1.	Ugotavlja se, da obrtniki potrebujemo organizacijo, ki bo zastopala in ščitila interese malih gospodarskih subjektov, zato se mora ohraniti zbornična organiziranost.
2.	Območne obrtne zbornice Izola, Koper, Piran in Sežana podpiramo predlog, da se obrtna, mikro, mala in srednja podjetja združijo v enotno zbornico »Zbornico obrti in podjetništva«. Obrtna zbornica je že vse od svoje ustanovitve zastopala interese vsega malega gospodarstva, pa četudi niso bili vsi subjekti njeni člani, saj so jim problemi in potrebe bili skupni in zelo drugačni od tistih s katerimi se srečujejo veliki gospodarski subjekti.
3.	Potrebno je ohraniti obvezno članstvo, ki članom zagotavlja
reprezentativnost celotnega dela gospodarstva, ki zajema vsa obrtna, mikro, mala in srednja	podjetja. Tak sistem lahko kvalitetnejše
uresničuje tudi druge potrebe članstva.
4.	Članarina v Zbornici obrti in podjetništva naj bo obvezna. Osnovna članarina naj se zmanjša s tem, da se določi standard storitev, ki jih član dobi za to članarino. Podpiramo pa tudi možnost uvedbe diferencirane članarine, ki bo tistim članom, ki bodo to želeli, nudila višji nivo storitev.
5.	Racionalizira se sistem poslovanja zbornične organizacije. Območne Obrtne zbornice Izola, Koper, Piran in Sežana podpiramo regijsko povezovanje, ki članom zagotavlja kakovostnejšo in predvsem cenejšo organizacijo.
6.	Premoženje območnih obrtnih zbornic in Obrtne zbornice Slovenije mora ostati last članov. Obrtna zbornica nikoli ni bila financirana iz družbenih, danes javnih sredstev, temveč so celotno premoženje ustvarili člani s svojimi zasebnimi sredstvi. Premoženje mora torej ostati zasebna lastnina.
Območne obrtne zbornice Izola, Koper, Piran in Sežana bomo svoje člane seznanili s temi stališči in jih pozvali, da se aktivno vključijo v javno razpravo.
Prejeli smo
SVETILNIK IN IZOLANI V VERIGAH
Izolani in zlasti stanovalci, ki živimo na Svetilniku smo desetletja živeli normalno življenje, kot ga živijo občani številnih ostalih mest v Sloveniji in tolikokrat omenjani Evropi. Zadnja leta pa si lahko privoščimo življenje pod stalno negotovostjo in grobimi, mnogim nerazumljivimi, nepričakovanimi posegi ( za katere naj bi bili sami krivi, ker nismo bili za pozidavo Svetilnika in nam je baje potrebno odvzeti »privilegije« da tu sploh žvimo?).
Tako se je pričelo »urejanje Svetilnika« kar nekega jutra brez naše vednosti (pa baje tudi brez ustreznih dovoljenj)..saj tako ni naš in ga je potrebno z nasmehom urediti za naše vesoljne turiste in igre narodov... Tako nam je bil zaprt tudi dostop z vozili, brez kakršnegakoli poprejšnjega posveta z nami, ker naj bi bil zato kriv Nov Zakon o cestnem prometu (ki pa sicer celo predvideva ureditve s prometno signalizacijo) in nek prebivalec Kopališke ulice, ki ne zna parkirati (pa sam rad pove kdo je in zakaj je parkiral na mestu, kjer so mu nekega jutra predlagali »urejevalci Svetilnika«.). Kdor je na lastni koži izkusil takšne ukrepe in ob tem relativno neinformiranost ali zavajanje ostalih občanov z Bobniči in Vizijami, se upravičeno sprašuje: Ali ne bo	prej	ali slej	gorje tudi	drugim predelom »Izole z nasmehom
neizolanom« kot npr.: prebivalcem vseh ulic Starega mesta (Kristanov trg, Gregorčičeva, ob cerkvi, Pitonijeva, ul. Svobode , v Livadah, Simonovem zalivu-	da je	naštetih	le nekaj)!?	V teh primerih je bilo vsaj nekoliko
pregovarjanja in iskanja pristašev, ki so vedno za..., ker se še ni našel grešni kozel in je bilo potrebno občane verjetno prej preizkusiti, koliko bodo zmogli zacviliti pri Svetilniku?
Ob vsem tem	ni bilo težko urediti	Trga padlih na nonnalen način, da se vidi
da tu	živijo	normalni	prebivalci	in seveda ga. Županja, ki se kulturno
dogovarjajo o napredku Izole...
Zelo lepo je videti urejen park Trg padlih, kjer imajo tudi lepo urejena parkirišča pred vrati svojih stanovanj in v bližini veliko brezplačno parkirišče »pri ladjedelnici«, kjer lahko turisti parkirajo in tako ne zasedajo parkirnih prostorov prebivalcem, ki tam živijo.
Vedno bolj smo prepričani, da se Svetilnik že leta namerno zapostavlja in zanemarja! Tudi prebivalci ulic ob Svetilniku si želimo lepo urejeno področje, vendar ob našem sodelovanju in ne z drastičnimi posegi, ki motijo tudi ostale Izolane!
Prebivalce prizadetih ulic ob Svetilniku nas najbolj motijo prav podtikanja, po katerih naj bi bili mi krivi za že četrti ? poskus urejanja Svetilnika (kot pravi go. Županja), kot da v Izoli nikoli ne bi bilo referenduma, ki ga nekateri očitno ne morejo razumeti. Ali moramo kazen za to plačati stanovalci ulic ob Svetilniku in občani Starega mesta ? Zakaj Svet Krajevne skupnosti nima pri tem nobene besede, zakaj se s stanovalci pogovarja vedno po »gotovih dejstvih«, ki niso bila še vsa porušena z inšpekcijsko odločbo? Županjina iluzija da bi bilo celotno staro mestno jedro zaprto za ves promet je lep nasmeh za goste, ki se pridejo sprehajati ob vikendih ... a grob cinizem do stanovalcev, ki naj dnevno prenašajo bremena (pozimi in poleti v vseh vremenskih neprilikah) ter zaman iščejo parkirne prostore tudi kilometer daleč ali pa »kradejo« parkirišča ostalim krajanom, ki se bodo kmalu znašli in so iz leta v leto v slabšem položaju (enostavno ni kje parkirati!) zaradi
Nepogrešljivo na dopustu:
pri pikih insektov, opeklinah, zvinih, oteklinah, udarcih ipd. pomaga takojšnje hlajenje.
Imejte pri roki vedno hladilni obkladek za enkratno uporabo: samo udarite po njem in takoj postane hladen. Ni potrebno predhodno hlajenje. Pripravljen za takojšnjo uporabo kadarkoli in kjerkoli. Poceni in za vsakogar. Tudi za športnike ali kar za hladilne torbe.
Nadvse koristni tudi hladilni geli in hladilni sprej.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
takšne »prometne« politike Izole. Svoje ambicije naj Županja in nekateri njeni somišljeniki ter tisti ki so na raznih »delavnicah« poklicani, da mislijo namesto nas - kaj nam je všeč, uresničujejo raje kje drugje in naj najpej občane Izole pustijo živeti normalno življenje. Ali so se na »delavnicah« vsi vprašali, če bi se Izolani vsi strinjali, da nas npr. zaprejo v živalski vrt ali v »Izolski indijanski rezervat«?
Izolani ne moremo nosilti vseh bremen turističnega kraja zaradi ambicij nekaterih (ki o nas že žaljivo razmišljajo in nam predlagajo tovorjenje z osli?) brez prometa oz. dovozov do svojih domov, ki smo jih desetletja brez problemov uporabljali. Težko nas je namreč prepričati, da 12 m široka pot -doslej tudi cestišče ni dovoj široko tudi za dovoz ! Verjamemo, da so tudi v Občinskem svetu mnogi odločalli brez, da bi jim bila predstavljena dejanska - življenjska situacija in stiska stanovalcev. Morda pa je v Izoli še bolj sprovocirano pravilo, » da naj sosedu krava crkne« , namesto, da bi se že leta reševalo parkirno gnečo z ustvaranjem novih parkirišč (in ne ukinjanjem) tudi v Starem mestu. Verjetno za tem tiči zajec »še želeli si boste garažno hišo na Svetilniku«!?
Mnogi si lahko predstavljajo, kako je neživljenjsko vsak dan znova, dan za dnem iskati parkirni prostor po parkiriščih po Izoli, a težko si je predstavljati, da je to treba početi brez vsakega pametnega razloga, pa čeprav imate pred svojim stanovanjem prostor za parkiranje ali pa celo garažo, ki jih kar naenkrat, zaradi odločitve županje ali - in občinskih organov, ni možno več uporabljati!
Prebivalci Izole po svojem obnašanju ne odstopamo veliko od ostalih državljanov Slovenije. Odslej pa bomo zagotovo nekaj posebnega. Zakaj? ker se bomo z vsemi dovoljenimi sredstvi borili za svoje samoumevne pravice, ki so nam bile odvzete. Po takratnih zagotovilih inšpekcijskih služb je bila zapora - rampa postavljena zaradi preprečitve parkiranja turistom za rampo. Glede na vse, kar se je kasneje zgodilo, lahko sklepamo, da je bila rampa v resnici postavljena za nas občane ! Naivno smo mislili, da smo po letu 90 končno dočiakali demokracijo in bo prenehala samovolja nekaterih ...a še vedno verjamemo in upamo, da so naši zakoni toliko demokratični, da bomo lahko svobodno živeli v svojem okolju v lastnih stanovanjih.
Vedno bolj nas motijo Županjine in nekaterih njenih somišljenikov ambicije, za katere menimo, da so usmerjene izključno v turistične namene za vsako ceno, ne pa v mesto z nasmehom in po meri občana. Prepričani smo, da je nekaterim za normalno vsakdanje življenje občanov prav malo mar, čeprav imajo pred volitvami teh besed polna usta.
Občani nismo v Izoli kot turisti na dopustu, ampak živimo na tem območju stalno z vsemi svojimi problemi in odgovornostmi, zato se bomo tudi stalno borili proti zapostavljanju in oviranju našega normalnega preprostega življenja. Če želi županja zapreti celotno staro mestno jedro za promet in ohromiti vsakdanje življenje, predlagamo naj nas prej preseli v kakšno občino z bolj iskrenim nasmeh om; sicerpa naj uresniči svoje ambicije na otoku, ki naj bi ga v bližnji prihodnosti zgradila Občina Izola, kar bomo občani vsekakor podprli.
Radi bi vedeli, koga bi veselilo živeti v »carinski« občini, kjer je zelo motena tudi naša zasebnost, saj moramo (po njeni zapovedi) za vsak vstop z večjimi bremeni mimo rampe, zaprositi Inšpekcijske službe Občine za dovoljenje in odprtje rampe. Ob tem moramo polagati račune zakaj vstopamo in nam je določen celo čas 20 minut, ko se lahko z vozilom zadržujemo na tem območju. Na mejnih prehodih evropske unije se ukinjajo carine in pregledi, pri nas pa se uvaja srednjeveški sistem oz. nadzor stanovalcev -prebivalstva nad tem, kaj ljudje prinašajo in odnašajo na svoje domove... Prepričani smo, da prebivalstvo - občani Izole in zdrava pamet ne podpira takega zapiranja prometa v starem mestnem jedru predvsem tam, kjer to nikakor ni potrebno! Stanovalci se čutimo dolžni seznaniti tudi ostale občane s tem oz . z našim nezadovoljstvom nad preprečitvijo dovozov do svojih domov za vsako ceno (da se vidi kdo ima moč) in parkiranja na možnih lokacijah. To moramo zelo glasno povedati, ker bodo za nami sistematično nove in nove žrtve takšne »kaznovalne« izolske občinske politike. Občani ne bomo imeli ne kje parkirati, ne s čim plačevati kazni ... ali super dragih parkirnin. Izola bo postala mesto z nasmehom le za nekatere.
Sprašujemo se tudi, zakaj bi bili izolski občani manj vredni kot koprski? Koprski občani namreč lahko vsi pridejo do svojih domov kjer je le-to možno. Ali ni pri tem hvale vredna preprosta zdrava presoja koprskega župana in njegovih občinskih služb? Da tudi mi prebivalci Kopališke in Kumarjeve ulice pa še mnogih drugih po Izoli se bomo borili za človeško reševanje problematike stanovalcev, za pravico prehoda in parkiranja na območju, ki nam je bila odvzeta.
Izolani smo že enkrat, prav v zvezi s Svetilnikom, dokazali da smo (kljub intrigam in dragim predstavitvam) složni in nepopustljivi v primerih, ko si nekateri drugače predstavljajo »naše« interese. Če bo potrebno bo prišel dan, ko bomo to ponovno dokazali.
Podpisani stanovalci Kopališke, Kumarjeve, Smareglijeve in ostalih ulic - podpisi v uredništvu
Kadrovski premiki
ŽUPNIK SEDEI PO 13-tih LETIH ODHAIA IZ IZOLE
-	Je trinajstica za vas srečna ali nesrečna številka?
-	Predvsem nisem vražjeveren in na trinajstico ne dam prav nič.
-	Ko ste prihajali sem, kakšen je bil vaš prvi vtis o Izoli?
-	Pravzaprav nisem vedel nič o Izoli. Morda sem bil pred tem enkrat tukaj. Toliko sem vedel, da sem našel pot do cerkve in do farovža. Poznal nisem takorekoč nikogar, razen sester. Lahko bi rekel, da sem prišel v neznano, tako kot zdaj odhajam v neznano v Kanal. Skozi sem se že peljal, vendar komaj vem kje je cerkev in tudi tam nikogar ne poznam. Takšna je pač naša služba.
V prejšnji številki Mandrača smo zapisali, da izolski župnik Andrej Sedej zapušča izolsko župnijo in odhaja na delo v Kanal, ob tem pa smo obljubili tudi pogovor z njim, saj je za njim in za Izolo eno najbolj razgibanih obdobij v povojnem času. Dobili smo lastno državo, v občinah smo dobili občinske svete in župane, zgodila se je denacionalizacija, cerkev je v osebni pa tudi v javni sferi postala akter političnega življenja, menjujejo se vrhovne oblasti, civilna in cerkvena in še marsikaj. Pogovor z najvišjo versko oblastjo v izolski župniji je opravil običajni ateist izolske občine, Drago Mislej.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
Na podlagi Programa priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Izola (Uradne objave, št. 13/2005) ter sklepa o imenovanju strateškega sveta za usmerjanje projekta prostorske strategije in prostorskega reda občine Izola št. 350-03-4/2005,. ki ga je sprejel občinski svet občine Izola dne 24.6.2005, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
JAVNI POZIV
za zbiranje predlogov za imenovanje članov in namestnikov Strateškega sveta za usmerjanje projekta prostorske strategije in prostorskega reda občine Izola
Pozivamo:
1.	predstavnike mladih (predlagatelji so lahko: Mladinski svet, študentske in dijaške organizacije ter društva, zavodi in organizacije katere delujejo na področju mladih),
2.	predstavnike tretje generacije (predlagatelji so lahko: upokojenska in invalidska društva ter ostala društva in zavodi kateri sc ukvarjajo z dejavnostjo za tretjo generacijo-starejša populacija),
3.	predstavnike civilnih družbenih gibanj (predlagatelji so lahko: posamezniki - občani Občine Izola, društva, zavodi in organizacije katere delujejo na področjih okolja, varstva narave, trajnostnega razvoja, civilne družbe in podobno).
da predlagajo svoje predstavnike in njihove namestnike v Strateški svet.
Predlogi morajo biti podani v pisni obliki in morajo vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov bivanja kandidata,
-	ime in priimek ter naslov bivanja namestnika ter
-	naziv in sedež oz. ime in naslov predlagatelja (društva, organizacije, zavoda, fizične osebe ipd, ki le-te predlaga).
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo izmed predlaganih kandidatov predlagala županji v imenovanje člana in njegovega namestnika.
Strateški svet bo na podlagi predlogov iz javnega poziva in predlogov ostalih predlagateljev, imenovala županja občine Izola.
Strateški svet bo, kot najvišje telo pri pripravi osnutka Prostorske strategije in prostorskega reda Občine Izola, usmerjal pripravo, obravnaval program priprave, strokovne podlage, variantne rešitve, predloge za razgrnitve, obravnaval pripombe iz javne razgrnitve in pripravljal stališča do pripomb iz le-te. V skladu s svojimi nalogami se bo Strateški svet med pripravo Prostorske strategije in prostorskega reda Občine Izola predvidoma sestal tudi ob ključnih mejnikih priprave projekta.
Predloge dostavite do 10. 9. 2005, na naslov: OBČINA IZOLA -COMUNE Dl ISOLA, OBČINSKI SVET, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola.
Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki
05/ 66 00 104/103.
Predsednik: Branko Simonovič
Številka: 103-01-13/2005 Datum: 18.7.2005
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
In virtu’ del Programma di predisposizione della strategia di sviluppo territoriale e delfordinamento del territorio del Comune di Isola (Bollettino Ufficiale n. 13/2005) e delfatto di Delibera sulla nomina del Consiglio strategico, preposto alla direzione del progetto della strategia territoriale e delfordinamento del territorio del Comune di Isola, prot. n. 350-03-4/2005, approvato dal Consiglio del Comune di Isola in data 24.06.2005, la Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine emana il
PUBBLICO INVITO
alla presentazione delle proposte per la nomina dei membri e dei membri sostituti del Consiglio strategico, preposto alla direzione del progetto della strategia territoriale e delPordinamento del territorio del Comune di Isola
Si invitano:
1.	i rappresentanti dei giovani (possono agire da proponenti: il Consiglio Giovanile, organizzazioni di študenti delle universita’ c delle scuolc medic superiori, nonchc’ associazioni, enti ed organizzazioni operanti ncl settore dei giovani),
2.	i rappresentanti della terza gencrazionc (possono agire da proponenti: associazioni di pensionati e disabili, altre associazioni ed istituti che si occupano di attivita’ riferite alla terza gencrazionc -agli anziani),
3.	i rappresentanti dei movimenti della socicta’ civile (possono agire da proponenti: individui - cittadini del Comune di Isola, associazioni, enti ed organizzazioni, operanti ncl settore dclfambicntc, di tutela della natura, dello sviluppo sostenibile, della socicta’ civile, c sim.).
a proporre i propri rappresentanti ed i rispettivi sostituti al Consiglio strategico.
Le proposte vanno presentate per iseritto e devono indicare i seguenti dati:
-	nome, cognome ed indirizzo di residenza del candidato a membro,
-	nome, cognome ed indirizzo di residenza del candidato a membro sostituto, e
-	denominazione e sede ovv. nominativo e indirizzo del proponente (associazionc, organizzazione, istituto o persona fisica, proponente i componenti del Consiglio strategico).
Tra i candidati proposti, la Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine scegliera’ quelli da proporre al sindaco di nominarli a membro e a membro sostituto del Čonsiglio strategico.
Sulla base delle proposte, pervenute mediante il pubblico invito, e delle proposte degli altri proponenti, il Sindaco del Comune di Isola nominera’ il Consiglio strategico.
Il Consiglio strategico, quale organo supremo, nelfambito della stesura della bozza della Strategia di sviluppo territoriale e delfOrdinamcnto del territorio del Comune di Isola ne indirizzera’ la predisposizione, esaminera’ il programma di predisposizione, gli approfondimenti tecnici, le possibili varianti di soluzione, le proposte di esposizione pubblica e le osservazioni raccolte durante la medesima, ed approntera’ le preše di posizione in merilo alle predette osservazioni. In concordanza con le proprie mansioni, durante la stesura della Strategia di sviluppo territoriale e delfOrdinamcnto del territorio del Comune di Isola, il Consiglio strategico si riunira’ presumibilmente ai punti chiave di predisposizione delfatto.
Le proposte si presentino entro il 10.09.2005 al seguente indirizzo: OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA, CONSIGLIO COMUNALE, Commissione per le qucstioni dei mandati, le elezioni c le nomine, Riva del Sole n. 8,6310 Isola.
Per eventuali informazioni gli interessati possono rivolgersi ai recapiti
(05) 66 00 104/103.
Il Presidente Branko Simonovič
Prot. N.: 103-01-13/2005 Data: 18.07.2005
PRI 8 TISOČ VERNIH IZOLANIH IMAMO 750 NEDELINIKOV'
-	S/# se v teh trinajstih letih navezali na Izolo?
-	Seveda se človek naveže na kraj, še bolj pa na ljudi. Morje pa me ni posebej pritegnilo, ker sem pač po naravi gorjan. Seveda pa sem spoznal to mentaliteto in kulturo, ki je vezana na morje, saj je prav posebna.
____	Na nek način je bolj
SggSsSpIpB sprejemljiva, tolerantna, J odprta in komunikativna in s to miselnostjo bom šel tudi v Kanal in seveda žjj največ gradil na odnosih med ljudmi. Morje človeka na nek način postavi v Ij stanje duha, ki nima a*| izrazitih mej in ta mediteranska izkušnja mi veliko pomeni in sem Izolanom hvaležen zanjo.
-	Kaj se je v teh letih spremenilo v izolski župniji v duhovnem in materialnem pogledu. Začniva s slednjim.
-	Mislim, da je tisti drugi del pomembnejši a vseeno ne gre spregledati, da smo v teh letih storili marsikaj kar je dano videti vsem. Uredili smo farovž, hišo za verouk in poletne goste, uredili streho in fasado na župnijski cerkvi sv. Mavra, dokončuje se Marija Alietska, sv. Jakob je tik pred dokončanjem in montažo zvona, imamo zemljišče za cerkev v Jagodju, ki je veliko kakšnih 9 tisoč kvadratnih metrov, kar je danes pravo bogastvo, predvsem zato ker imamo rezervirano lokacijo, kije nihče drugi ne more pozidati.
DENACIONALIZACIJSKI ZAPLETI
-	Pravijo, da ste precej prispevali k dogovorom v zvezi z denacionalizacijo Besenghijeve palače.
-	Z naše strani so stališča bolj ali manj jasna. Cerkev se je uradno odpovedala zahtevi po vračilu v naravi in smo pripravljeni na odškodnino. Zadeva je zdaj na kulturnem ministrstvu, pa tudi občina se mora še odločiti kako in kaj. Mi smo namreč za sosednjo stavbo (Scuola batutti) dobili pravdo na dveh stopnjah in to naj bi bil tudi vzorčni primer za Besenghijevo palačo. Občina pa se je v zvezi z omenjeno stavbo, ki je najstarejša v Izoli, pritožila na vrhovno sodišče in zdaj je cela zadeva tam. Če bi občina rada stvari čimprej uredila bo to najbolje storila tako, da svojo pritožbo umakne in dogovori se bodo lahko dorekli. S tem v zvezi mi je županja povedala, da bo svetovala pravnikom kako in kaj, vendar zaenkrat se ni še nič zgodilo. Jaz sem storil, kar sem lahko. Izpostavil sem svoje ime in ugled, tudi na škofiji, naredil sem kar sem mogel in včasih na ta račun tudi od naših poslušam očitke, vendar sem vse naredil v dobri veri in mislim, da bi bil tak dogovor dolgoročno najboljši.
-	Kaj pa se je spremenilo na samem področju verovanja. Izola je namreč, po mnenju nekaterih, najbolj »rdeča občina« v Sloveniji.
-	Na področju duhovnega je težava v tem, da ni nekih fiksnih kriterijev s katerimi bi lahko merili uspešnost nekega dela ali spremembe v načinih obnašanja. Če se ravnam po nekakšnem svojem občutku si upam reči, da sem generalno zadovoljen, saj sem pokazal, da se lahko tudi tukaj da živeti kot vernik in kristjan in da vera nekaj pomeni tudi v tem prostoru. In kje se to odraža? Naprimer, cerkev je ob nedeljah še vedno polna, prihaja od 700 do 750 ljudi, kar je v odstotkih glede na število prebivalstva morda malo a je vendarle veliko. Ampak bolj kot zaradi samega števila vernikov sem vesel številnih dobrih sodelavcev, ki jih je kar nekaj, od sester do pomočnika, ki prihaja iz Kopra. Potem je tu lepo število katehistov, ki poučujejo verouk, imamo gospodarski svet, župnijski svet, imamo zbor in otroški pevski zbor, ter celo rock skupino, ki jo poznajo po vsej Sloveniji. To j lepo število laičnih sodelavcev, ki vero vzamejo resno in čutijo, da je župnija njihova. Ni namreč niti moja niti škofova niti papeževa ampak je njihova, Izolanska.
V teh letih smo dejansko dosegli neko novo stanje duha, saj imamo med drugim dve študentki teologije, imamo bogoslovca, ki tudi študira teologijo, imamo ljudi, ki so prisotni v javnem in političnem življenju Izole in to je kriterij, ki ga moramo upoštevati ob tem.
-	Imate kakšno oceno o tem, koliko je sploh vernikov v Izoli?
-	Nedeljnikov, to so tisti, ki so redno ob nedeljski maši, je približno 750, drugače pa je po statistiki približno 8 tisoč občanov opredeljenih kot verniki, vendar je treba ob tem upoštevati tudi pravoslavce, muslimane in še koga, tako da bi za župnijo, brez Kort, lahko rekli, da je katolikov med 5 in 6 tisoč, vendar je to rečeno zelo na pamet. Sem seveda sodijo tudi tisti, ki so »kolikor toliko verni«, čeprav sem prepričan, da velika večina teh, svoje pokoplje s cerkvenim pogrebom. To je sicer zadnji a vendarle nekakšen stik s cerkvijo in vero. Takšne ugotovitve lahko vodimo kot statistiko ali pa kot misijonsko področje, kjer bi se dalo še marsikaj narediti.
-	Kaj pa cerkvene poroke?
-	Na leto jih je le okoli petnajst do dvajset, kar je glede na populacijo malo ampak porok je nasploh malo, cerkvenih in civilnih. Ljudje se ne želijo vezati, ne želijo prevzemati odgovornosti To je seveda tudi vprašanje morale in jaz kot župnik ne morem nikogar siliti v tako odločitev, čeprav ima v nadaljevanju takšno ravnanje tudi svoje posledice. Recimo takrat, ko bi radi krstili otroke. Če starša nista cerkveno poročena imamo nekakšno prakso, da prvega otroka krstimo ob dogovoru, naj starša uredita glede poroke. Če pa tega ne storita in ne pošiljata otroka k verouku moramo tudi mi sprejeti določene ukrepe. V življenju in tudi v veri pač mora biti tudi nekakšen red. Zal nekateri mislijo, da je cerkev kot nekakšen servis, kar seveda ni res.
ITALIJANSKE MAŠE NI VEČ
-	Posebnost službovanja tukaj je obvladovanje dveh jezikov, vendar zadnje čase maše v italijanskem jeziku ni več.
-	Uradno smo italijansko mašo ukinili. Zakaj?
Preprosto zato, ker jih k maši ni bilo, oziroma jih je bilo izredno malo. Nonice, ki so bile nekoč tako prisotne v Izoli in v cerkvi so v večini pomrle, mladih pa ni in zato je nesmiselno, da bi imel italijansko mašo za ljudi, ki jim to ni materin jezik. Morda se sliši trapasto ampak takšna je bila realna odločitev. Seveda pa, če se nam najavi skupina ljudi od drugod, tudi iz Italije, potem poskrbimo zanje oziroma, če imajo s seboj duhovnika se dogovorimo, da lahko mašuje v naši cerkvi. Tako je največkrat ob Veliki noči ali Božiču.
-	V Izoli imamo samo še evangeličansko cerkev, drugih verskih objektov ni.
-	Res je, drugi nimajo objektov, vsaj uradnih ne. Zato tudi mi damo na razpolago naše objekte. Naprimer, muslimanska skupnost je imela zdaj verouk v naših prostorih. Vprašali so nas, če bi jim omogočili to in smo se dogovorili. Ob sobotah je hodil hodža iz Kopra poučevati muslimanske otroke sem k nam in prav nobenih problemov ni bilo s tem v zvezi. Konec koncev, če vzamem konfesionalno moram povedati, da so nam muslimani popravili cerkev in mi smo bili z njihovim delom zelo zadovoljni, oni pa ponosni, da lahko popravljajo cerkev. Tudi z evangeličani dobro sodelujemo. Naši verniki so hodili k njihovim molitvam, mi objavljamo njihove plakate in vabila, tako da ni niti problemov, še manj konkurence.
-	Nekoč ste imeli pomočnike in dobre sodelavce, od Janeza do Saša, zdaj verjetno čutite ta kadrovski primankljaj?
-	Izola bi na vsak način potrebovala, ne le kaplana ampak vsaj še dva pomočnika in vsi bi imeli kaj delati. Samo pogrebov je bilo lani 77, kar pomeni, da sem bil vsaj dvakrat tedensko na pokopališču.
-	Odhajate v Kanal, kdo pa prihaja v Izolo?
-	Prihaja Janez Kobal, ki je zdaj župnik v Cerknem, pred leti pa je služboval tudi v Sečovljah, tako da okolje pozna. On se precej ukvarja s skavti in upam, da bo tudi tukaj lahko razgibal delo z mladimi.
-	Boste pogrešali Izolo?
-	Jaz te selitve sprejemam kot del življenja, vse so se zgodile
dogovorno, čeprav jih dejansko podpiše škof. Mislim, da bom imel tudi tam, kamor grem, dovolj dela in da bo imel ta ki prihaja sem tudi kaj početi, saj nihče ne naredi vsega. Vsak nekaj naredi in za vse je pod soncem dovolj postora.___________________________________
KAPUČINO
Nogomet
BRUS JE ODSTOPIL A OSTAJA PREDSEDNIK
Pred dobrini tednom dni je v javnost prišla novica, da je predsednik MNK Izola Bogdan Brus ponudil odstop z omenjene funkcije.
Zaradi različnega tolmačenja tega dejanja gre pojasniti, da Bogdan Brus do nadaljnega ostaja na tej funkciji. Ponujeni odstop lahko sprejme ali zavrne le organ, ki ga je na omenjeno funkcijo postavil - torej skupščina kluba.
Bogdan Brus je tudi pojasnil, kaj gaje pripeljalo do te odločitve.
»Funkcijo predsednika sem prevzel izključno zato, ker imam namen društvo potegniti iz sivine. Glede na to, da imam z vodenjem društva že izkušnje, sem si tudi zastavil način, kako društvo uspešno dvigniti iz, po mojem mnenju popolnega razsula. Ko sem društvo prevzel, sem takoj spoznal, da je društvo-razen nižjih selekcij, ki se praktično same financirajo iz proračuna in članarine, mrtvo.
Zaradi različnega razumevanja glede vodenja kluba so nastale težave z nekaterimi člani upravnega odbora iz tega in preteklih mandatov.
Zato sem se tudi odločil za nekatere kadrovske poteze oziroma sem uvedel disciplino. Finančno stanje kluba je v tem trenutku bistveno boljše kot pred mojim prihodom, predvsem na račun že sklenjenih sponzorskih pogodb. Prav tako sem, po mojem mnenju, ustvaril pozitivno klimo pri članski ekipi, katera je po koncu sezone praktično razpadla.
Moje razumevanje delovanja kluba je, da je najbolj pomembno ustvarjanje lastnega kadra igralcev, vendar pa je ogledalo kluba članska ekipa. Dokler se ta ne bo dvignila, je tudi delo z mlajšimi selekcijami zaman in vodi le v stopicanje na mestu. Tudi s tem mojim pogledom se nekateri člani upravnega odbora ne strinjajo in jih nekajletne izkušnje niso izučile, da je delo	samo z mlajšimi
selekcijami in zapostavljanje članske ekipe pogubno«, pravi Brus.
Sicer pa se fantje, ki bodo tudi prihodnjo sezono igrali pod imenom Izola Argeta, intenzivno pripravljajo na začetek novega prvenstva. Start bo v soboto, 13. avgusta, ekipa Izole pa bo prvo tekmo odigrala na Jesenicah proti tamkajšnji istoimenski ekipi. Zdaj je tudi že znano, da bo v njej ostal vratar Anže Rupnik, v moštvu pa se pojavilo tudi nekaj imen, ki so pred časom že nosili modri dres. Na pripravah je kar malo gneče, saj šteje Radovčeva četa skoraj trideset igralcev.
Za ljubitelje nogometa v izolski občini bo najbolj zanimiv tretji krog tekmovanja, (27. avgusta) saj se bosta v njem na Maliji pomerila zdaj mestna tekmeca Korte in Izola.
Tudi Kortežani so že začeli s pripravami. Njihov strateg Patarič je povedal, da ima na voljo dobrih petnajst igralcev, vendar njihovo število še ni dokončno. Nekaj novih fantov je prišlo iz Pirana, računajo pa še na nekaj novih okrepitev od drugod. Na imena - tako v Izoli kot v Kortah, bo treba tako še nekoliko počakati. BV
Jadranje
MED EVROPSKIMI LASERJI TUDI NAŠI
V nedeljo se v Izoli začelo Evropsko prvenstvo za razred Laser 4.7, ki se ga udeležuje 198 jadralcev iz 22 držav. V prehodni klasi namenjeni jadralcem, ki so prerasli optimista in nameravajo svojo tekmovalno kariero nadaljevati v eni od olimpijskih klas se je meri tudi 12 slovenskih redstavnikov, med njimi 2 dekleti, tartna pištola je za skoraj 200 udeležencev razdeljenih v tri grupe prvič počila ob 13. uri, a zaradi naglega upada vetra je bila regata kmalu obsojena na neuspeh. Sirene so oznanile prekinitev regate in sledilo je dveurno čakanje. Ko so organizatorji že skoraj obupali je iz SZ smeri ponovno zapihalo in veter je tokrat zdržal do konca. Regatni program je bil šilom razmer izpeljan le polovično, saj je za drugo regato zmanjkalo vetra in časa, a dobre volje po zmagoslavnem prihodu v	cilj
Mateja Valiča v slovenskem taboru ni manjkalo. Veselje slovenskih navijačev je s tretjim mestom še podvojil Dany Stanišič, medtem ko je naš tretji najboljši Gregor Kocjančič na 11. mestu. V dekliški floti ki šteje 53 tekmovalk je bila Špela Juhart	20.,
soimenjakinja Zotter pa	44.
Organizatorji so za danes napovedali 3 regate, vremenoslovci pa južni veter.
Prekletstvo Burjinih regat se nadaljuje. Potem ko je predsednik Evropske zveze Laser v četrtek ob pristanku na letališču Ronchi ugotovil, da so mu na rimskem letališču Fiumicino izgubili prtljago med katero so bile tudi naprave za meritve jadrnic, je bil to hote ali ne...slab znak. Ponedeljek je zaznamovalo brezvetrje, v torek, ko so bili jadralci na vodi od 11. do 18. ure pa se od vetra tudi ni izcimilo kaj več. Kljub napovedim vremenarjev ga je bilo komaj dovolj za eno regato, kaj šele za napovedane tri, kot so potihem upali organizatorji. Pa vendar, bolje ena kot nobena, ki je Daniyu Stanišiču zadostovala za še en odličen rezultat. Ta se za trenutno absolutno tretje mesto lahko zahvali tudi italijanskemu tekmovalcu, ki včeraj ni vložil (že napisanega) protesta proti sicer miroljubnemu Stanišiču, po tem ko je ta podlegel provokacijam italijanskega jadralca in mu skočil na jadrnico, da mu pokaže kar mu gre. Spor sta rešila izven protestne sobe s stiskom rok in sladoledom.
POGLED f\ S STRANI
//r ^	piše ŽARKO
''(■"v"'	za Kapučino Šporrt
Plavega bolj malo, zato pa veliko belega. Razpeta jadra pred Izolo in standardni mladi judoisti. Vse bolj ali manj skrito, športnega duha pa le ne primanjkuje. Ogleda si ljudje niti
ne privoščijo, za jadranje moraš pač imeti čoln, judoisti pa so raje sami. Izolske žoge (vseh vrst) ne bodo aktivne vsaj še ta mesec. Nekateri pa se le ne dajo in bodo skupne priprave dočakal iprimemo pripravljeni. Sicer pa je iskanje sence še najbolj naporna zadeva. Med najbolj hitrimi so seveda nogometaši saj že štartajo z novim prvenstvom. Tudi Izolani so imeli pestre priprave, saj je kar nekaj sprememb, predvsem pa je vse novo, od tistih, ki	bodo	»delali«	do tistih ,ki bodo«
razmišljali.« Priznati moram, da me njihove stvari nekoliko čudijo, verjetno pa je vse skupaj ogledalo časa. Paradnega konja, Olimpije ni več, drugi po teži, Maribor, pa tudi preživlja hudo krizo. Ne smemo pa pozabiti, da smo tudi mi morali preživeti vse te faze povratka. Ob vsem pa ta postranska stvar le ne more umreti.
Bilo je izpisanih tudi nekaj pravljic, vendar tudi otroci odrastejo in samo pravljica je premalo.Če se v drugih športih lahko primerjamo, tukaj še capljamo, vendar ne zaradi kvalitete nogometašev. Svet dohajamo samo na tribunah, saj se naši navijači (zopet ne vsi) mimo lahko kosajo z ostalimi. Še dobro, da ne premoremo takšnega stadiona kot je Maracana. Morda so poletna športna razmišljanja nekoliko » nezrela«, vročina pač,vendar je tistim, ki skrbijo za vso stvar tudi hladno. Preživetje, morda še kakšen uspeh, zahtevajo veliko volje, sredstev je žal vedno premalo. Zato tudi ob največji bonaci se v vseh športih nekaj dogaja, morda tudi kaj nezanimivega.
POKROVITELJ
AMT
(S. TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI I
Vj—AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
KOŠARKA
JESENI BO TUDI IZOLA KOŠARKARSKO MESTO

To je Daniya rešilo pred morebitno izključitvijo s prvenstva in ga, upajmo, nekoliko podučilo o športnem vedenju. Včeraj vodilni Matej Valič je danes z 19. prihodom skozi cilj zdrsnil na 8. mesto, vsi ostali naši aduti pa so po dveh regatah izven trideseterice. Bolje je šlo edino Špeli Juhart, ki je napredovala na 11. mesto, medtem ko je Zotterjeva
46' *
Po včerajšnjih, petih izpeljanih regatah je v vodstvu Spanec Joaquin
Blanco, absolutno drugi najboljši med skoraj 200 tekmovalci pa je
Dany Stanišič iz Pirana. Slovensko reprezentanco v Izoli častno
zastopajo tudi Vito Batistič na 20. mestu, Nik pletikos na 29. in Jure
Mrakič na 39. mestu. V floti 53-ih deklet je Špela Juhart 16.,
soimenjakinja Zotterjeva pa 42. Štartna regata bo za 198 tekmovalcev
razdeljene v tri skupine zadnjič počila v petek, nakar bodo tri komplete
medalj razdelili najboljšim v kategoriji do 15 let, dekletom in
absolutnim zmagovalcem.
MIKULIN IN PRINŠIŠ SOLIDNO
Po treh letih slovenskega zmagoslavja sta na svoj račun letos končno prišla Hrvata Fantela-Marenič, ki sta naslov mladinskih evropskih prvakov osvojila s 23. točkami prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič dediščini Karla Hemljaka in Mitje Nevečnija v prvem poskusu pač nista bila kos, a 25. mesto je za mlad par kar spodbuden rezultat.
OPTIMISTI SO POPRAVILI VTIS
Prejšnji teden se je končalo EP tudi za naše najmlajše reprezentante, ki so v Poljski Gdyni odpeljali 11 regat po zmernem severnem vetru v prvi polovici prvenstva in močnem jugo-zahodniku zadnjih dni. 7-članska Slovenska reprezentanca se je odrezala dokaj solidno: naš najboljši je bil od začetka do konca David Necmeskal, ki je v deški konkurenci zasedel končno 24. mesto, Olimpicov Klas Kaligarič pa je najboljšo trideseterico zgrešil le za eno mesto. Enej Kocjančič se je s 67. mestom umestil med zlato sredino 139-ih jadralcev, tako da je od pričakovanj nekoliko odstopal le 83.Matej Stanič.
Povprečna je tudi ocena nastopa treh slovenskih deklet, ki se v množici 93-ih deklic niso prebile med polovico najboljših. Še največ je z uvrstitvami med 20 in 30. mestom iztržila na koncu 52. Lara Milkovič iz Burje, Katja Bačko iz Olimpicaja bila 62, Veronika Fojkar pa 85.
S Posvetovalnico za mlade in starše v okviru Centra za socialno delo Izola smo letošnji poletni tabor izvedli v Podbeli ob Nadiži. Tabora se je udeležilo 27 otrok in odraslih. Z vremenom smo imeli srečo, šotori pa so zdržali tudi enodnevni naliv.
V okolici tabora smo se sprehodili po krožni poti do cerkvice Sv. Helene, skozi vasico Logje do znamenitega Napoleonovega mostu. Tam smo se na prijetnem kraju ustavili in se ohladili v reki Nadiži. Ogledali smo si tudi muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, kostnico nad Kobaridom in slap Kozjak. Sproščali smo se ob ustvarjalnih delavnicah, raznih igrah in kopanju. Zelo navdušujoči so bili večeri ob ognju, s sosednjim taborom smo priredili celo tekmovanje v kraji zastavic. Ob koncu tabora smo priredili krst za vse, ki na taboru še niso bili krščeni, vsak pa je dobil svoje izvirno taborniško ime. Zahvaljujemo se prostovoljcem, našima čudovitima kuharjema Tomažu in Mariji Božič in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi tabora, pozdravljamo in zahvaljujemo pa se vsem udeležencem tabora! Slike iz tabora si lahko ogledate tudi na strani www.obala.net v Foto albumih (z imenom »Tabor ob Nadiži«),
Takorekoč vsa ligaška tekmovanja trenutno počivajo, čeprav se nekateri športniki in klubi že pripravljajo na novo sezono. Med tistimi, ki jih čaka prvo nastopanje v resni, članski ligaški konkurenci pa so letos izolski košarkarji, ki se pripravljajo na nastop v nekdanji tretji, zdaj četrti slovenski košarkarski ligi.
O tem pa tudi o komaj končani sezoni smo se pogovarjali z olimpijcem in veslačem a tudi zagrizenim košarkarskim delavcem, Lucianom Klevo -Cianotom.
-	Za vami je prva, lahko bi rekli bolj resna sezona.
-	Pravzaprav so za nami dve celi sezoni a ta je bila prva, da smo igrali v ligah in da smo igrali celo mednarodne tekme. V obalni ligi smo tekmovali v treh kategorijah in sicer: 92-93, 94-95, 9č - 97 in mlajši. Zanimivo je, da sta v tej ligi nastopala tudi Bor in Dolina iz sosednje Italije. Tekmovali pa smo tudi s člani, ki so letnik 1984 in mlajši. Poleg tega pa smo igrali še v primorski ligi, kjer so bili klubi vse do Tolmina.
-	Mladih torej ne manjka, problem pa je bil s prvo ekipo.
-	Dejansko prvo moštvo rabiš, saj sponzorje zanima le članska ekipa, ker so z nastopanjem ekipe v ligaškem tekmovanju bolj prepoznavni, medtem ko je za mlade slekcije težko dobiti sponzorje. Letos imamo možnost nastopanja s člansko ekipo -v ligaškem tekmovanju. Na obali je namreč mnogo košarkarjev, ki ne dobijo mesta v Kopru ali Portorožu in tako so se pridružili naši ekipi. S temi člani, ki so v resnici stari šele od 17 do 22 let bi lahko tekmovali v četrti ligi, ki zajema območje cele Primorske in še nekaj čez. Seveda pa je nastopanje tudi v tej ligi zelo drago. Ekipo trenira šolan trener Damjan Vranjek in veijamemo, da bi lahko dobro nastopala v tej ligi. Naša želja je, da bi se vpisali v to tekmovanje, seveda pa je treba rešiti še nekaj stvari. Tukaj so izpisnice za igralce, ki so člani drugih klubov, potem je treba zbrati denar za sodnike, urediti zdravstvene preglede, prevoze in tako naprej. Računamo, da bi za nastopanje potrebovali kakšen milijon in pol tolarjev.
-	Imate kar močan strokovni štab?
-	Imamo štiri kvalitetne trenerje. Imamo enega trenerja, ki vodi starejše in mlajše kadete ter tri, ki se menjujejo pri teh najmlajših letnikih.
-	S čim se sploh vzdržujete?
-	Od občine še vedno prejemamo le čO odstotkov tistega, kar bi lahko, ker smo pač nov klub, organiziramo različne prireditve, nekaj z vstopnino, predvsem pa vsi igralci plačujejo mesečno vadnino ter letno članarino, ki ji dodajo nekaj malega za nakup dresov, torb in trenerk. Vadnina je 4.000 tolarjev mesečno, članarina pa je tudi 4.000 tolarjev letno in ko dodajo še 4 tisočake poskrbimo za to, da jih opremimo in priskrbimo dobre trenerje, telovadnice itd.
-	Koliko otrok in mladih imate v klubu?
-	Tmutno jih je okoli 50 ali nekaj več. Vpisanih je sicer 70 a zgodi se, da vsi pač ne morejo redno obiskovati treningov in tekem. Dogovorjeni smo, da če kdo ne more zaradi posebnega razloga na treningemu ni treba plačevati vadnine.
-	Imamo v Izoli že kakšnega bodočega NBA igralca?
-	To je težko reči. Mi posebej upamo na generacijo 1995, ki jo dejansko vzgajamo od začetka in med njimi se bo morda našel kateri, ki bo iz pravega testa. Drugače pa so vsi zelo pridni in delavni in to je pogoj za to, da postaneš tudi vrhunski igralec.
Poletne prireditve
VELIKO GLASBE NA MANZIOLIJEVEM TRGU
Tisti obiskovalci, ki niso vajeni plačevanja vstopnine za glasbene koncerte so letos zagotovo lahko zadovoljni. Brez vsakega stroška so namreč lahko videli in slišali celo vrsto znanih in dobrih glasbenih skupin, prejšnji teden pa so zagotovo najbolj uživali ob koncertu 3 Big Banda z gosti.
Med temi so bili tudi	pevci
kvarteta 7+, ki so malo pred tem sami napolnili trg. Ob njih pa seveda ni šlo brez pevcev Vladke Gojak in Vilija Novaka ter bobnarja Iva Marca.
V začetku tega tedna pa smo slišali tudi soliden mladinski pihalni orkester glasbenih šol z avstrijske Štajerske. Nastop je bil poletno razgiban,	brez
posebnih pretenzij a vendar	vreden
obiska.
Nocoj pa bodo trg že napolnili plesalci.
HVALA ZA VSE ZNANJE
Želimo se javno zahvaliti prof. Iztoku Babniku za vse znanje, ki ga je tako uspešno posredoval najinemu sinu Janiju, za njegov trud, prijaznost, vzpodbude in človeško toplino, s katero mu je vseskozi stal ob strani in za vse dodatne ure, ki jih je namenil delu z njim. S tem je največ prispeval k temu, da se je okrepila njegova ljubezen do glasbe. Kljub obremenjenosti »maturanta« Janija in seveda tudi svoji, ni Janiju odpadla nobena ura inštrumenta, velikokrat pa so se učne ure zavlekle krepko preko predvidenega časa. Rezultat je seveda uspeh, ki sta ga dosegla na državnem tekmovanju.
Mislimo, da je prav, da ob koncu šolanja v glasbeni šoli Piran na tak način izrazimo svojo hvaležnost, saj stvari marsikdaj v življenju izgledajo »same po sebi« umevne, pa vendarle niso. Ljudje potrebujemo pohvalo, priznanje ali zahvalo, kadar to zares zaslužimo, ker se nam tako krepi samozavest, od okolice pa dobivamo sporočilo, da smo na pravi poti, kar je izredno pomembno, posebej če vzgajamo mlade ljudi. Okolica pa niso le tekmovalne komisije in kolegi, temveč tudi »nadrejeni«, starši in nenazadnje učenci sami. Biti učitelj mladim ni navadna služba, je poslanstvo. Prof. Babnik je pri tem nedvomno uspešen, saj se otroku in mladostniku posveti, mu pri napornem delu pomaga, mu zaupa, spoštuje njegove odločitve, mu privzgaja ljubezen do glasbe... To je pa veliko več, kot le »hoditi v službo«. Istočasno prof Babniku iz srca čestitamo ob zaključku podiplomskega študija in mu želimo veliko sreče ter še naprej tako uspešno delo.
Seveda pa ne moreva in ne smeva mimo prof Aleksandre Češnjevar, ki s svojimi prepričljivimi in perfektnimi spremljavami pomaga pri uspehih na nastopih, koncertih in na tekmovanjih, česar nisva opazila le midva, starša, ki se veseliva vseh uspehov svojih otrok (in bi zato morebiti lahko bila subjektivna), temveč tudi tekmovalna komisija v Ljubljani, ki ji je na koncertu prvo nagrajenih na državnem tekmovanju v Slovenski filharmoniji podelila priznanje za najboljšo korepetitorko tekmovanja. Zato seveda tudi njej čestitke in zahvala, daje spremljala tudi Janija.
Veseli naju, daje imel Jani priložnost sodelovati z njima.
Bojana in Ervin Turk
MULE IN MULCI POJEJO "KO VELIKI"
Popevkarski festival FENS je nastal takrat, ko so Melodije morja in sonca začele izgubljati primorsko podobo in čeprav so mu redki napovedovali dolgo življenje je zdaj že zaokrožil prvo desetletje in tudi jubilejni otroški in najstniški festival je bil na Manziolijevem trgu, ki je pokal po šivih od emocij in obiska. Celo glasba ni bila kar tako in mladi so še enkrat pokazali, da so nekateri pravi pevski mojstri. Festival sta snemala nacionalni radio in TV Primorska, tako da bo Izola na malih ekranih še nekajkrat to poletje.
Otroški in Najstniški FeNS sta kategoriji festivala Nove scene, namenjeni mlajšim pevkam, pevcem in skupinam: na Otroškem FeNS se predstavijo najmlajši izvajalci do 13 let, na Najstniškem pa malo starejši, do 17 let. Letošnjih 32 izvajalcev iz vseh slovenskih regij se je že petič zbralo v Izoli na Manziolijevem trgu. V vsaki kategoriji so bili izbrani prvi trije najboljši izvajalci, in sicer:
Zmagovalka Otroškega FeNS je BITKA ČEPIN iz Prevalj, s pesmijo Album s slikami, na drugo mesto se je uvrstil Domen Kompare iz Vodic s pesmijo Ta svet je naš, na tretje pa Natali, Tejka in Flip s pesmijo Ko si majhen (izolskega avtorja Aleša Lavriča in Mojke Mehora Lavrič).
Zmagovalka na Najstniškem FeNS je ANNA (Ana Fric) iz Šmartnega pri Pohorju, s pesmijo Pomlad, drugo mesto je osvojila Anita Kralj iz Benedikta, s pesmijo Sem, kar sem, tretje pa Nina Virant iz Ljubljane, s pesmijo Mlada je noč. Vse nastopajoče in nastopajoči si zaslužijo veliko pohvalo za svoj nastop in seveda za pogum, saj jih je kar nekaj prvič stopilo na oder pred publiko in kamerami.
Sanes, v četrtek, 21. 7., pa bo ob 21.00 na Titovem trgu v Kopru potekala Nova scena FeNS (kategorija za odrasle izvajalce), kjer tekmuje 17 izvajalcev.
Predvajanje na televiziji in na radiu: Otroški FeNS: 3. TV mreža: 29. 7. ob 21.30, Radio Slovenija 1. program 28. 8. ob 17.05, Radio Koper
Najstniški FeNS: 3. TV mreža: 26. 8. ob 21.30, Radio Slovenija 1. program 25. 9. ob 17.05, Radio Koper
POLETJE V IZOLI
petek, 22. julija ob 21.00 - Manziolijev trg v
KLARISA JOVANOVIČ &LADOJAKŠA
slov. ljud. pesmi
Vstopnine ni!
sobota, 23.julija ob 21.00 - Manziolijev trg
ETNO KLARINETNO
Glasba azličnih narodov in narodnosti (od balkanskega melosa do židovske glasbe)
Vstopnine ni!
Četrtek,, 28. julija ob 19.00 - Manziolijev trg
NORI ORKESTER
predstava za otroke
Poletne godbe 2005
Gostujoči pihalni orkester:
Pihalni orkester Logatec
Nedelja, 24. julij - Park Pietro Coppo ob 10.00
deveti BLAZNO RESNO ZABAVNI FESTIVAL
Festival družabnih iger in ustvarjalnih delavnic
Izola, na obali pri svetilniku,
od sobote, 16. julija do sobote, 6. avgusta 2005,
vsak dan od 17.00 do 21.00
BREZPLAČEN VSTOP!
Programi so namenjeni vsem - otrokom, staršem, mladostnikom
Festivalske vsebine: ustvarjalne delavnice / čitalnica / igralnica za najmlajše / družabnica s številnimi družabnimi grami / prostorske družabne igre / športne igre / animacijske igre in tekmovanja / pravljične urice
Galeriji Zapor predstavila: Edita Matan
Edita Matan je umetnica, ki prihaja s Hrvaške in pripada mlajši generaciji. Študirala je, med drugim, tudi pri dunajskem akcionistu Hermanu Nitschu, vendar je njen pristop zelo povezan z konceptualističnimi praksami. Poleg grafike in slikarstva se ukvarja še z videom in perfonnansom. Pomembna ji je intervencija umetnika v tok življenja in iskreno soočanje udeležencev v njenih projektih. V nekaterih projektih je glavna zanka pravzaprav nepričakovano, ki povzroči naključne reakcije. V drugih pa gre za nekakšno literarno fikcijo, ki se formira skozi vizualni medij. Njena dela združujejo v sebi tako tehničen, hladno konceptualen pristop kakor čustveni sunek, ki ga ves čas doživljamo v napetosti in vibriranju znotraj posameznega dela.
Umik: od ponedeljka do petka: od 17.00 do 21.00 ure.
Od četrtka, 21. 7. 2005 do sobote, 23. 7. 2005 je galerija odprta izjemoma od 19. do 24. ure.
galerija ALGA
XVI. Mednarodni slikarski Ex tempore Izola 2005
galerijal]\ SUL A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
Zvest Apollonio
(ob umetnikovi 70-letnici)
IDEJA ZA
TURISTIČNI SPOMINEK
RAZSTAVA ROČNIH DEL DIJAKOV GIMNAZIJE PIRAN
IZOLA. GALERIJA REK
Julij 2005, vsak dan od 18. do 20. ure
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,

OBROBE
liIbrIis
OV URNIK:
poldan od 9.00 do 12.00
opoldan od 17.00 do 20.00
Izola / Manziolijev trg 6, Izola (05) 64 00 135
Kino odeon -Artkmo
2122.07.111:19.011 in23.01IH21.II0 teiv24.-2E.07.ilH9.00 MISIJA CUCELJ OeiiiaJdaieShankman
21-22.07102100 in 23 0711)1900 STOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI
v	v	v
2l-2G.O7ili2lO0in27O7il)18.3O ŽIVLJENJE JE CUDEZleajainseenanj:EmiiKustiiriea 27-29.07 ib 2100 in 30.07 ib 18.30 HOTEL RUANDA leiija in scenarij: TetrvGeine četrtek 29.09.eb 18.30 MESTO GREHA Oerija in scenarij: lobertledriiner. Irank Niller
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
10. Mediteran festival
Z OKUSOM PO SOLI IN MLADOSTI
V četrtek se je z enodnevno zamudo končal letošnji, že deseti Mediteran festival, ki se je spet dogajal na terasi podbclvederskega Shoto kluba. Bili smo priče devetim glasbenim večerom namazanih preko treh tednov, novo programsko formulo, ki sc zdi zadetek v polno.
Začelo se je 28. junija s koncertom hrvaških art rokerjev Pips Chips &
Videoclips, ki so tudi obalni publiki dokazali, zakaj so trenutno na domačih tleh nesporne zvezde sicer vedno bolj popularnega glasbenega žanra. Nekateri tej rockerski veji pravijo jazz rock, spet drugi folk rock, lahko bi ga pa mirno označili kot inteligentni rock, saj so besedila gonilna sila in sploh razlog za obstoj skladb, glasba pa se z njimi odlično
Že naslednji večer pa nas je pričakalo nekaj popolnoma drugačnega. Jani Kovačič s svojim ŠentPolh Sextetzzz-om, večglasno	skupino,
instrumentalno podprto le z odličnim kontrabasistom Jako Golobom. Kronološko gledano zadnji projekt Janija Kovačiča je predstavljal	veliko
presenečenje za pristaše tega kultnega ljubljanskega kantavtorja, presenečenje pa je bilo seveda zelo pozitivno, saj je zbirka teh večinoma avtorskih post božičnih psalmov razveselila in pozabavala celotno zbrano občinstvo, z izjemo hudomušnega naslovnika večine skladb, ki je na prizorišče poslal tramontano, točo in še kaj. No, v za priložnost intimno prepleskanih klubskih prostorih Shoto kluba, idealnemu zavetišču pred vremensko jezo, je koncert zvenel še skoraj bolje, tako da je apokaliptični načrt prekinitve koncerta očitno propadel.
Zadnji, tretji dan prvega sklopa koncertov je pripadel srbski mistični etno skupini Teodulia, sicer že lansko leto napovedanemu aktu. Svoj prvi nastop ob severni obali Jadranskega morja so odpeljali dobro, še posebej pa so nas razveselili z nepričakovanim dodatkom v osebi kultne beograjske jazz pevke Madam Piano, ki je pri njih gladko prevzela vlogo spremljevalnega vokala. Vse je bilo, kot bi moralo biti, toda po pričevanju rednih	obiskovalcev	tega
tradicionalnega avtohtonega izolskega festivala, je nekaj le manjkalo. Magija, baje. Škoda, saj bi lahko bilo popolno.
Drugi koncertni sklop so
jv ' . -i
A »..4
^ ■..
naslednji torek otvorili francoski ciganski jazzerji Trio Gadje. Dve klasični španski kitari in kontrabas pa je bilo vse, kar so izvrstni glasbeniki iz dežele vina, polžev in petelinov potrebovali, za izvrstno odigran jazz koncert, ki je prisotne navdušene žanrske zanesenjake privabil kljub neugodnim	vremenskim
razmeram.
Nato pa je naslednji dan na oder prikorakalo četvero etnično mešanih fantov s skupine East Rodeo in prisotno, povečini mlajšo publiko, presenetilo z izvirno odigranim balkanskim skoraj metal jazzom, ki se je končal v techno in dub ritmih.
Nepričakovano, nenapovedano in izredno zanimivo.
Zadnji večer tega vmesnega, bolj
jazzy obarvanega dela Mediteran Festivala je gostil mlado in izredno perspektivno slovensko jazz zasedbo, ki pa gravitira večinoma po Nevv Yorku, The Nevv York Connection. Večer je bil zelo jazzy, prisotna poznavalska publika pa je pozorno sledila glasbenemu dogajanju na odru in še enkrat več zadovoljna zapustila prizorišče.
In naposled je prišel še zadnji teden te uspešne desete obletnice Mediteran Festivala, začel pa se je s koncertom furlanskih zabavljačev Arhe Garbe. In spet se je plesalo in skakalo in pelo in vrtelo, da je bilo kaj videti.
Furlanci so vsekakor bend, vreden katerekoli še tako razvpito etno proglašene šagre, kot so zadnje čase v modi. Pa še nikomur jih ne bi bilo nerodno poslušati.
V sredo naj bi se festival zaključil z dvojnim koncertom dveh najbolj »težkih« letošnjih mediteranovih imen, brazilskim etno jazz sekstetom Renato Borghetti Sextet in ameriškimi vzhajajočimi rock zvezdami The National. Ker sta bili na sporedu dve skupini, se je koncert začel nekoliko prej, kot smo bili vajeni, kar se je na koncu celo obrestovalo, saj se je po dobri uri inštrumentalne popolnosti Brazilcev spet odtrgal kos neba nad izolskim zalivom in neverjetno lep nastop virtuozov nagradil z dežjem in večkratnim izpadom elektrike.
Tako so morali The National za svoj nastop počakati še en dan, ki pa je bil vsekakor vreden čakanja, saj smo bili priče tako prekleto dobri skupini, da se bomo po vsej verjetnosti lahko čez nekaj let bahali sosedom, prijateljem in sodelavcem, kako smo jih videli od blizu, takorekoč na dosegu roke. Ja, resje. Prav tako dobri so bili.
S tem nastopom pa se je letošnji festival tudi končal, splošno mnenje pa je bilo, da je bil vsekakor eden boljših, zanimivejših in bolj svežih v zadnjih letih. Pot je tako zastavljena, treba jo bo pa le še načrtovano prevoziti. Do konca. Kolikor bo pač v danih razmerah mogoče.
10. Mediteran festivala ne bi bilo brez pomoči Ministrstva za kulturo, Droge, Istrabenza, Banke Koper, nekaterih donatorjev in rednih in kritičnih obiskovalcev. Bil pa je tudi brez pomoči Občine Izola.
Poletne zgodbe
SLOVENIJA:ŠVEDSKA 3:1
Ne, ne gre za nogometno tekmo. Namreč, pred štirimi leti je v okviru posebnega projekta OŠ Vojke Šmuc Izola deset sedmošolcev gostilo ravno toliko švedskih leto dni starejših otrok iz mesta Karlstad ob jezeru Vanern na jugu Švedske, jeseni pa so slovenski otroci obisk vrnili.
To je bila prva generacija, ki je orala ledine na področju izmenjave dijakov iz različnih držav, med njimi pa sta bila tudi Aleks Šuštar iz Izole in Jonas Lindeberg iz Karlstada. Kdo bi si mislil, da bo to temeljni kamen prijateljstva, ki ga še dandanes družini gojita. V brk klišeju, da naj bi Skandinavci veljali za hladne in nedostopne, je že naslednje leto izven projekta Jonas z družino obiskal Aleksa ter odkrival še nepoznane lepote Primorske in Slovenije nasploh. Prijateljstvo se je nato le še krepilo in tako so se lansko poletje Šuštarjevi podali na sever, se čudili veliko daljšim dnevom kot v Sloveniji ter občudovali deželo, ki je precej podobna naši, saj ima veliko gozdov, jezer, ne pa tudi visokogorja (vsaj ne na jugu), ljudje pa so preprosti in prijazni.
Ker pa je obiske lepo vrniti in ker so bili Švedi nad Slovenijo navdušeni, so se Lindebergovi letos vrnili k Šuštarjevim v Izolo.
Poleg skupnega enotedenskega dopusta v Dalmaciji (očarali so jih slapovi Krke, Komati, Split in Trogir), obvezne izolske »promenade« ter izleta v Ljubljano, na Gorenjsko, čez Vršič in v dolino Soče (v Alpe so se naravnost zaljubili) je bilo v načrtu tudi srečanje štirih družin. Jonasovi sestriSara inMarie sta namreč bili ravno tako v okvim prej omenjenega projekta lani in predlani v Izoli, tako da sta bili Tina Novak in Julija Lipušček zelo veseli snidenja s prijateljicama. Tako zelo, da so se družine srečale še enkrat in priredile tekmovanje v »kubb-u«, igri, ki jo zelo radi igrajo na švedskem in je neke vrste mešanica med kegljanjem in balincanjem, igra pa se z lesenimi paličicami in kockami.
ISTRANI GREJO TUDI NA PEDALE
Istrani zanesljivo niso izumili kolesa, saj so raje izumljali kaj bolj duši prijetnega, vendar se v procesu globalizacije tudi Istra ni mogla izogniti temu dosežku civilizacije. In tako so tudi Istrani vse pogosteje na kolesih, iščejo ravnine in sopihajo v hrib, nekateri to počnejo iz zabave, drugi pa že zaradi odvisnosti.
Ta navada se je očitno prijela tudi v Kortah in medtem ko profesionalci vrtijo pedala na največji svetovni kolesarski dirki po francoskih Alpah in Pirinejih so se izolski kolesarski rekreativci: Klavdijo Radojkovič, Mavricijo Raspolič, Edi Kleva, Valter Jugovac, Bojan Torkar, Franko in Kristjan Tul mučili po cestah tradicionalnega kolesarskega maratona Franja. Za začetek so se sicer odločili za krajšo traso a so vseeno prekolesarili okoli 60 kilometrov in preživeli. Glede na to, da dokaj redno trenirajo in so se tudi opremili kot profesionalci lahko pričakujemo, da bodo drugo leto nastopili na Giru. Saj veste, na tistem, Giro d' osterie Istriane.
Dokaz več, da sta lahko še tako različni kulturni okolji kot sta * skandinavsko in ' mediteransko še kako zanimivi in privlačni druga za drugo ter da prijateljstvo nima j meja, še več, pognalo j je globoke korenine, saj vsaj družini Šuštar in Lindeberg potihem že upata na naslednje snidenje...
Ob ganljivem slovesu, povabilu na obisk in stisku rok so si namreč pritisnili palce enega ob drugega, kar pri njih pomeni, da obljuba drži. Obe družini pa bi najraje na tla pometali ves pribor, tako lepo so se imeli. Ne narobe razumeti, pri njih namreč velja vraževerje, da če pade z mize na tla nož, se lahko pričakuje obisk moškega, če pade vilica, pride ženska in če pade žlica, pride na obisk otrok...Zatorej: so long in wellcome! (dš)
Na fotografiji so vse štiri družine (od spodaj navzgor in od leve proti desni); simpatični Švedi Sara, Bjom, Marie, Catherina, čez vse pa leži Jonas Lindeberg; Danijela, Julija in Božo Lipušček; Tina, Dominik in Manuela Novak; na vrhu pa družina gostiteljica: Aleks, psička Pia, očka Bojan, mali Enej in Dolores Šuštar.
BERLINSKI ZID ALI ZID OBJOKOVANJA?
Prišel je možakar in povedal, da še vedno	ne	more	čisto k sebi spričo
jutranjega spoznanja, ki ga je pričakalo na dvorišču hiše na Kristanovem trgu. Tam, kjer so imeli stanovalci večstanovanjske stavbe dolga leta izhod iz vrta in kjer so v hišo dovažali vse, od drv do plina in drugih potrebščin so zjutraj odkrili zid. Res ni kaj posebej trden, še zdaleč ne kot tisti iz Berlina a je vendarle zid, ki je enostavno zaprl njihova vrata in jih spravil v nekakšno ujetništvo. Seveda je zid zrasel na občinski zemlji in bili so seznanjeni z namero, da občina mladinskemu lokalu uredi tudi letni vrt, vendar niso mogli verjeti, da to	lahko storijo	ne	da bi jih sploh obvestili o
tem, kaj šele, da bi jih kdo kaj	vprašal. "Kaj	pa	če bi	imel tukaj parkirano
frezo ali motor, kako bi ga spravil ven" de je spraševal in se spomnil leporečja o dialogu in še čem, kar očitno nekateri uporabljajo le v političnih pamfletih, v resnici pa jim je	vseeno. No	ja,	nekaj	dni kasneje pa je
sporočil, da so se oglasila dekleta iz Stavbenika in povedala, da jim bodo naredili nova vrata. Tam, kjer se konča najnovejši izolski zid.
PTTs NOT DEAD
NEKAJ ŠE BOLJ JASNIH ODCOVOROV O 'PREPISANI'' TURISTIČNI STRATEGIJI
Dovolite, da se se zadnjič oglašam na temo strategije razvoja turizma v Izoli. Tega tako ali tako nisem nameraval, vendar sem zaradi potez gospoda Egidija Krajcarja v to naravnost prisiljen. Z njegovimi prispevki, ki so bili objavljeni v Mandraču, je namreč že davno presegel vse meje normalnega dialoga, ki naj bi zagotovil predvsem celovito informiranje bralcev.
Pač pa s parcialnimi, neresničnimi in skrajno zavajujočimi informacijami, ki bi jih, milo rečeno, glede na njihovo vsebino, celovitost in natančnost (in s tem tudi resničnost), opredelil kot sistemski način zavajanja javnosti, diskreditiranje podpisanega v javnosti z elementi hujskanja javnosti proti meni osebno, vse v skladu s še predobro znano prakso: promovirati sebe, s podtikanjem izmišljenih in potvorjenih dejstev diskreditirati druge in eliminirati drugače misleče. Kaj ali kdo ga v to sili, ve najbolje on sam. Sam dokaj dobro vem, kdo vse se močno trudi.da bi me diskvalificiral v mnogih okoljih in kako se poslužuje vsem politikom znanih metod, medtem ko sam previdno vleče niti iz ozadja.
Skoraj prepričan sem namreč, da gospod Krajcar res razmišlja na način, kot ga opisuje, vendar tudi vem, da se pri tern opira na informacije, ki so mu jih posredovali drugi (verjetno v stilu: saj se poznamo in, vem, da se ti lahko zaupam...), s točno določenim namenom. Še predobro vem, glede na to, da o nekaterih stvareh z gospodom Krajcarjem nisem nikdar govoril in ga poznam tako rekoč le navidez, da o takšnih "nekaterih stvareh " ve malo ali nič. Primer ni ne prvi in ne edini. In tu so še "dokumenti"! Zanimivo, kajne, kako se v zadnjih obdobjih nekateri dokumenti skrivnostno pojavljajo, drugi pa izginjajo?
DELAVNICE IN SWOT ANALIZA
Delavnic, ki jih omenja gospod Krajcar (LTO,1999) se zelo dobro spominjam. Na zadnjih dveh delavnicah sem bil namreč prisoten izključno kot habilitiran mentor izrednim študentom Turistice, ki so se na lastno željo in po lastni presoji vključili v delavnice. Kaj so glavni akterji (člani LTO) s stikanjem glav želeli ustvariti ne vem, ker pač misli ne znam brati. Vem le, da so na delavnicah, ki sem jim prisostvoval, pod vodstvom gospoda Jožeta Černeliča in pokroviteljstvom županje Brede Pečan pripravljali SWOT analizo, ki naj bi služila izdelavi strategije razvoja turizma v Izoli (SWOT analiza je preprosta tehnika opisovanja stanja, v tem primeru turizma v Izoli, kjerskupine udeležencev na osnovi svojih vedenj in znanj, skupno ugotavljajo močne in šibke točke turizma ter priložnosti za razvoj in nevarnosti ki pretijo).
Kot se spominjam, sem takrat podal zelo pozitivno mnenje o pobudi in izvedenih delavnicah, ter izrazil upanje, da bodo pobudniki delo na sličen način nadaljevali v smeri izdelave strategije razvoja turizma v Izoli. To pozitivno oceno sem ponovil tudi v razgovoru, na katerega sem bil povabljen in je bil objavljen v Mandraču št. 109 (12. maj 2005), kar vsak bralec lahko takoj preveri. Kje je tu pljuvanje vse povprek, ki mi ga podtika gospod Krajcar?
Ker sem si na zadnji delavnici, ki sem ji prisostvoval, drznil opozoriti na to, da je SWOT analiza le začetek zahtevnega procesa strateškega planiranja, sem v trenutku postal "persona non grata", ki želi omajati ugled izvajalcev.
OBČINSKI SVET NI BIL ZADOVOLJEN
V sredini leta 2000 me je županja Breda Pečan ob posredništvu Alojza Pečana povabila na razgovor in mi predstavila problem, ki je nastal s sklepom občinskega sveta glede predloga strategije razvoja turizma, kakršnega je posredovala v obravnavo občinskemu svetu. Očitno se občinski svet ni strinjal s tem, da se SWOT analiza, rezultati le-te in razmeroma kratek, prostemu spisu podoben komentar, preprosto opremijo z naslovom "strategija razvoja turizma v Izoli" in je predlog zavrnil. Občinski svet je zahteval še nekaj več kot bližnjico, ki jo je predlagala županja. Očitno je, da nekateri tega niso bili sposobni razumeti takrat in tega ne razumejo niti danes. Gospod Krajcarje nesporno eden takšnih.
Ne vem, kdo vse je, poleg županje, sooblikoval takratni predlog za občinski svet, pripravil gradiva (dokumente?), ki so ali bi morali biti v arhivu občine in njenih organov. V teh gradivih so uporabljeni vsi teksti, ki so bili rezultat dela opravljenega na delavnicah, ki jih omenja gospod Krajcar.
Sam nisem pri tem ne sodeloval in na osnovi tega tudi nič zaslužil. Z vsemi podrobnostmi dogajanja sta me sta me v letu 2000 seznanila s pooblastilom županje gospoda Jože Černelič in Zvone Petreš, ki sta o stvari bila v celoti seznanjena kot neposredna akterja.
Na omenjenem razgovoru me je županja zaprosila za pomoč pri izdelavi novega predloga, ki bi bil sprejemljiv za občinski svet Ker je prav takrat ministrstvo za gospodarstvo razpisalo natečaj za sofinanciranje triletnih projektov, sem predlagal, da se občina na ta natečaj prijavi Županja se je s tem strinjala. Sam sem izdelal celotno prijavo, občina je pridobila dodatna sredstva in sam sem prevzel vodenje projekta in vodenje projektne skupine, ki jo je imenovala županja. Ob tej priliki je bila med menoj kot svetovalcem, avtorjem in vodjem projekta sklenjena pogodba za obdobje 2000/2001 in, glede na to, da je bil projekt trileten, kasneje dopolnjena z aneksi za obdobja 2001/02 in 2002/03 (enega, skrbno izbranega, našteva gospod Krajcar).
Ze koncem leta 2001 je županja posredovala občinskemu svetu predlog pristopa k strateškemu planiranju razvoja turizma v Izoli vključno s predlogom organiziranosti (tudi hierarhije in odločanja, metodami in postopki,...), ki sem ga v sklopu	izvajanja	projekta
pripravil. Februarja 2002 je občinski svet predlog potrdil kot ustrezno osnovo za urejanje področja načrtovanja strategije razvoja turizma v Izoli. V obdobju 2002/03 sem pripravil vrsto dokumentov glede organiziranosti, analize in evalvacije stanja na osnovah, ki jih je potrdil občinski svet. Vse	analize	in	drugi dokumenti	so bili
posredovani županji in direktorju TGZ g.i.z. Izola. Eden od teh dokumentov, ki je nastal	izkjučno	na	zahtevo	županje	je nosil
oznako osnutka strategije	razvoja	turizma v	Izoli za	obdobje
2000-2006 (december 2002) in bil posredovan županji. Očitno dokument posredovan županji ni izpolnil njenih pričakovanj, bil pa je nesporno skladen z razpisnimi pogoji projekta. V originalnih dokumentih ni sledu o tem, da bi prepisoval SWOT analizo. Za eventualne ponaredke (časa so imeli zainteresirani dovolj), pa ne želim prevzemati odgovornosti.
OBTOŽEVANJA IN PODTIKANJA
Nobenega vzroka nimam za kakršno koli izogibanje pravim odgovorom in nimam se tudi česa bati. Kogar to zanima, lahko vse preveri v arhivu občinskega sveta občine Izola in arhivu TGZ Izola g.i.z. tako kot je to storil Nadzorni odbor občine Izola. Iz gradiv in dokumentov, ki so že po zakonu javni, lahko vsak ugotovi, da so bila sredstva za plačilo dela po pogodbah podpisanih med občino Izola in Mitjo Podgornikom pridobljena preko javnih razpisov in da so bila plačila za opravljeno delo podpisanega zagotovljena in izvedena iz virov izven proračuna občine Izola.
Kopijo poročila, ki je bila v zvezi s tem podana na zahtevo kluba svetnikov LDS, si vsak zainteresirani lahko ogleda na uredništvu tednika Mandrač, za kar ima urednik moje polno soglasje.
Gospodu Krajcarju pa toplo priporočam naj se vendar že neha smešiti s svojimi pridigami. Kdo, ki je pri zdravi pameti, mu bo namreč verjel:
-	da je potreboval cela tri leta, da je v gradivih katerih avtor sem, ki jih je prejel kot član občinskega sveta konec leta 2001 in je o njih sprejemal stališča občinski svet na februarski seji leta 2002,
prepoznal tekst, ki naj bi bil prepisan in katerega avtorji naj bi bil
on sam in še vsi našteti v njegovem prispevku?
-	da je iz usmiljenja do mene to ves čas prikrival in več kot tri leta o tem molčal?
-	da so bili ostali občinski svetniki, člani delovnih teles občinskega sveta in organov LTO tako slepi, da v v gradivu, ki sem ga posredoval v obravnavo, nebi spregledali, da imajo pred seboj gradivo, ki so ga pravkar obravnavali in ga zavrnili?
-	da je županja tako kratkovidna, da bi kaj takega dopustila in se s tem izpostavila posmehu?
-	da le zaradi neinformiranosti in nevednosti citira izključno Aneks 2
neke pogodbe, ki je v celoti skupno s poročili v arhivu občinskega sveta Izole vsem na razpolago že več kot leto dni?.
V vsakem primeru pa si pridržujem pravico predstavljanja, tolmačenja in uporabe gradiv, katerih avtor sem in si gospod Krajcar te pravice ne sme in ne more prisvajati ter se postavljati v vlogo javnega (raz)sodnika. To je pravica in naloga Nadzornega odbora občine Izola, ki se s tem ukvarja že nekaj časa. Verjamem, da bo komisija Nadzornega odbora zadolžena za izvedbo nadzora nad mojimi pogodbami z občino Izola in TGZ Izola g.i.z. hvaležna za vsako dodatno informacijo, vendar dvomim, da na način, kot ga trenutno uporablja gospod Krajcar.
Mag. Mitja Podgornik, F. Bidovca 7, Izola
KRIMINALNE
BENCINA NI RABIL
Neznanec je ponoči vlomil v bencinski servis na Prešernovi cesti in iz njega odnesel 6 GSM aparatov, ter večje število mobi kartic in nekaj škatlic cigaret Maribora. Tankal ni.
DELO GA NI VLEKLO
Z gradbišča Kraškega zidarja pa so sporočili, da je neznanec vlomil v kontejner, kjer se je lotil aparata z napitki v lasti Automatic servisa, ga na silo odprl iz njega pobral denar.
POKVARILI SO DOPUST
Iz avtokampa so policiste obvestili, da so državljanu Avstrije iz predprostora prikolice ukradli plinski gorilnik in ventilator.
KOLESARSTVO JE V MODI
Na policijsko postajo je pripel občan in naznanil, da mu je neznenec z dvorišča stanovanjske hiše odtujil nezaklenjeno kolo znamke GIANT modre barve.
NI GA SPARALA
Na 113 je poklical oškodovanec in povedal, da mu je voznica osebnega avtomobila na parkirnem prostoru pred trgovino Spar poškodovala osebni avtomobil. Z zbiranjem obvestil je bila neznana voznica izsledena in čaka jo obdolžilni predlog po zakonu o varnosti v cestnem prometu.
KOREKTNO JE TRČIL
Na policijsko postajo je poklicala občanka iz Malije in povedala, da ji je v času njene odsotnosti neznani voznik poškodoval vogal hiše. Na kraju so policisti ugotovili, da ji je neznanec pustil v poštnem nabiralniku svoje podatke. Voznika so poklicali po telefonu in z oškodovanko sta se dogovorila glede poravnave nastale škode.
KOLESA KAR GREJO
Na policijsko postajo je prišel še en občian in naznanil, da mu je neznanec izpred Casinija v Izoli ukradel gorsko kolo vijoličaste barve, starejše barve in se z njim odpeljal v neznano.
MAGI SO MED NAMI
Iz hotela Marina so policiste obvestili, da je neznanec preko noči iz recepcije hotela na nepojasnjen način izvršil tatvino usnenjene denarnice v kateri je bilo 20.000 SIT
PRESIHAJOČI DENAR
Iz hotela Delfin so dečke obvestili, da je njihova gostja prijavila, da ji je nekdo iz sobe odtujil 35.000 SIT. Skupaj z oškodovanko so sobo pregledali, toda denarja ni bilo. V večernih urah pa so dobili telefonsko sporočilo, daje denar spet na svojem mestu.
PELJALA BI SE RADA
Varnostnik iz Marine Izola, je poklical na postajo in sporočil, da so prijeli dva mladostnika, ki sta ukradla skiro in zložljivo kolo. Mladostnikoma sta bila predmeta zasežena in vrnjena oškovancema. Za prevoz do doma pa so poskrbeli starši, ki so ju prišli iskat na policijsko postajo.
DELO GA ZANIMA
Na postajo je poklical občan in naznanil, da mu je nznanec vlomil v klet, kjer je ukradel dva vrtalna stroja, vbodno žago in brusilko.
STEKLO JE RAZBIL
Na postajo je poklical občan in sporočil, da mu je na parkirnem prostoru pri Arigoniju neznanec na osebnem avtomobilu razbil steklo. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je bil neznanec tudi v vozilu, vendar iz vozila ni odnesel ničesar.
ŠOLO JE OKRADEL
Neznanec je vlomil v OŠ Vojke Šmuc, in iz učilnice odtujil 5 LCD monitorjev znamke Samsung in projektor znamke NEC. Šolo je oškodoval za skoraj pol milijona.
NI JIMA USPELO
Mladeniča sta pred stanovanjsko hiše v ulici Istrska vrata ukradla zakljenjeno kolo s pomožnim motorjem znamke Tomos, tip Vougstr in ga odnesla do Ljubljanske ulice, kjer sta ga skušala spraviti v pogon, kar je videl občan in to sporočil policistom. Mladeniča sta s kraja zbežala a so ju kmalu izsledili. Kolo z motorjem so seveda vrnili lastniku.
RAZBIL JE ŠIPO
Iz parkirnega prostora na Belvederju je poklicala lastnica osebnega avtomobila in naznanila, da ji je neznanec razbil steklo na prednjih desnih vratih. Policisti so ugotovili, da je neznanec s steklenico udaril po steklu, ki se je razbilo in nato kraj zapustil. Lastnica vozila ima za okoli 100.000 tolarjev škode, razbijač pa nima nič.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	Poslovni prostor (hala) 225 ra2 + 90 m2 parkinga, vse v pritličju v Industrijski coni v Izoli -ODDAM V NAJEM Cena: 1.800 Eur mesečno + DDV. Tel: 05 6414 190.
-	V središču Ankarana prodam poslovni prostor, primeren tudi za prodajalno inf. po tel. 031617 -717
-	Prodamo hišov Ankaranu tel 031 617 717 -Najamem sobo ali garsonjero inf.na tel. 040 701 108
-	Študentki iščeta sobo v Kopru ali Izoli tel.031 267 804
-	V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odkup veliko do 1000 m2 tel:05 641 3691 pol9.uri.
-	SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja. V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Pokličite na tel.št.051 339019 ali 031 575372.
Motorna vozila
-	Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, soh S 3800, vozen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040752 708
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Mo 031 285 278
Delo
Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu inf.tel.041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
-	Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...). Tel.: 031 833 605
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518
-	Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
Razno
-	Prodam refošk tel 031 572 110
-	Garažna vrata (8240x200), dobro ohranjena, podarim. Demontiraj in odpelji, tel: 05 640 40 26
-	Oddam divan, zelo dobro ohranjen, tel: 05 673 13 28
-	Zlati prinašalci z rodovnikom, prijazni do otrok in starejših, ubogljivi in lahko učljivi, iščejo prijazne lastnike z vrtom. Možen predhoden ogled tel; 041 296 864
-	Potrebujemo hladilnik in plinski štedilnik Te,.: 041 95 00 68
-	Prodam Regal za dnevno sobo, sestavljen iz 4. omar, skupne dolžine 3,6m (hrast, polni les) zelo ugodno, tel. 05 6418-276 zvečer
-	Prodam rabljcno(dobro) električno peč za etažno centralno kurjavo Panterm 6kw (20.000) in espanzijsko posodo - novo (5.000)
-	Prodam cca 300 1 belega vina. cena po dogovoru, tel. 040 206 970
-	Kompletno spalnicoin ugodno prodam, tel. 641 4453
-	Otroško sobo (skupne izmere 3,20m), belo z ležiščem, jogijem (200x90), mizo in omaro z mostom -PODARIMO. Demontažo in prevoz preskrbite sami. Tel: 640 40 26
-poceni prodamo dobro ohranjeno dvojno garderobno omaro z mostom tel. 031 505237
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena230 SIT. Založnik/ elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.niandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
. >■
Z DVIGNJENIM NOSOM
____


.. '•	Glavna nagrada pa je tokrat
— - ■	-	■	zapisala: Ta foto dclla
lapide dei Grimaldi 1321 e stata scattata in Via Smrekar n. 54. La scritta che si rileva e' la segucnte:IN.X.NOIE.AM.AN.DO.M.CCC.
XXI.IN.IIII.H.E.DOM.DM,AL MERICLD.GRIMALDIS.D.INSU LA.FCTA.D0M.AN0B.T0LLAT.H0N.
Nagrado lahko prevzame od danes naprej v uredništvu Mandrača
VPRAŠANJE ZA TA TEDEN: Kje smo naredili to fotografijo? Odgovore pošljite na znane naslove do torka. Nagrada bo Mandračev klobuk in promocijski CD letošnjega Mediteran festivala.


■ Fotografija s prejšnjega Mandrača ni bila preprosta in dobili smo manj pravilnih odgovorov kot običajno.
MEDITERAN PREVZEMAJO MLADI
Čeprav se je vreme še tako trudilo ni moglo streti odločnosti jubilejnega desetega Mditeran festivala. Nekaj je k temu pripomogla lokacija pod Belvederjem, ki omogoča koncerte na prostem in pod streho, nekaj pa mlade sile, ki so odločno prevzele izvedbo festivala in tako je obveljala ocena, da je bil letošnji Mediteran eden boljših, predvsem pa bolj razgibanih in dorečenih. Za konec je postregel z izvrstnimi Brazilci iz skupine Renato Borghetti Sextet, zavesa pa je padla skupaj z ameriško skupino The National, ki ji mnogi obetajo svetovno slavo. Zato je tudi fotografija ekipe Mediterana z bendom toliko več vredna.
NIC VEC SKRBI, NA PLAŽO VAM PRIPELJEMO MI!

*tf
It ■»
mL m
mpji
I' 'k. frl'
i '■	. mi
4	I
m

ii»..

s?. nrrE
ŠPAGETI . MENV
- <
04V6S0 553
dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333
rezervacija miz 041/ 675 953