216
Gospodarske skušnje.
Kedaj je pravi Čas žito zeti?
Ker eni pravijo, da je dobro, ako ae žito, zlasti ozimino, se pol nezrelo zanje, drugi pa nasproti trdijo, da še le, kedar je zrnje že trdo, je neki učen posestnik večkrat naiašč oboje natanko poskusil.
Iz njegovih skusinj zdaj zvemo, da prezgodaj in prepozno je škoda. Pri prezgodni žetvi ne zaleže boljša (tečaiša) slama toliko , kolikor gre na zrnju v zgubo; pri prepozni žetvi je sicer zrnje težje, pa je slama lesena, tedaj netečna.
Pravi čas po Rohdetovih natančnih skušojah žito žeti je takrat, kedar se v bilkah ne pretaka več žitni sok, kedar so tedaj bilke jenjale živeti in so že bele ali rumene, Čeravno je zrno še mehko. O tem času po-žeto žito da najboljši pridelek v zrnu in na slami.
Kako zatreti plevel na njivah.
Od kod se zaseje plevel na njive? Seme pleve-lovo je včasih v njivi sami , včasih pride od drugod. Rastline, ki jih kmetovalec šteje med plevel, zorijo že večidel pred žetvijo žita; zrelo njih seme se osuje in tako poseje po njivi. Ali pa zatrosi veter od bližnjih senožet, spašnikov itd. plevel na polje. Tudi živina, ki se po njivah pase, ga zaseje po gnoji, v katerem se dostikrat ne prebavljeno plevelno seme najde, ali pa ga kmetovalec z gnojem vred pripelje na polje.
Vse to naši kmetovalci sami dobro vedč, le o tem jih ima več krivo misel, da menijo, da moča in zmrz-lina pokonča plevel. Al plevel je in ostane plevel, dokler bo svet stal. Kako rad marsikak plevel kali in pa težko se pokončati da, uče obilne skušinje. Resničen je pregovor, „da kopriva ne pozebe".
Kako tedaj to nadlogo zatreti? Popolno in vselej je odpraviti ni mogoče. Dosti pa se vendar da storiti o tem.    Poglavni pomočki so tile:
1)   preorji o pravem času večkrat in globoko plevelno njivo. Suho vreme je za to najbolje, ker solnce kal in mladike izoranega plevela hitro osuši, da zve-nejo in poginejo;
2)  semensko žito pridno čisti. V malih kmetijah zbirajo lahko otroci pozimi plevelno seme iz žita in ga tako čistijo;
3) dobro ravnaj gnoj. Kolikorkrat se gnoj iz hleva kida na gnojišče, potrosi ga s prahom neuga-šenega apna. Živo apno razje deloma plevelno seme. Tudi pri napravljanji gnojnih kupov iz mešanega gnoja naj bi se tako z apnom ravnalo. Sploh smemo reci, da kmetovalci koristi apna za kmetijstvo še ne cenijo tako, kakor zasluži. Apno je kaj dobra stvar; naj bi se kmetovalci ne bali malih stroškov, ki jih jim apno prizadene , ker dobiček je velik in stroški se obilo splačajo s tem, da se plevel zatare in pridelek pomnoži.