ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA GORICA

t.m.mMi-mmM
rtOHOKJ£V£ DRUŽB £
4939
Naslovno stran Je naslikala akad. slikarica Mara Kraljeva. — Zaglavja
za mesece je izdelal akad. slikar F r. G o r š e.
Z dovoljenjem cerkvenega oblastva.
DRUŽBA
ima v zalogi Se sledeče knjige:
Ceaa za 1 Izvod	Cess n 1 lit. s poltulna	
	tnzem-itfO	iso-z'mitvo
Lir	Ur	
3.-	3.50	4 —
4.50	5.20	—
2,-	2.30	2.60
2.50	3 —	3 50
2.80	3.40	5.80
5.50	4.20	5-
2,-	2.30	2.60
2.—	2.30	t.60
2,—	2.30	2.60
4—	4.60	5,—
3.—	3.40	4 —
3.50	4.-	4.50
2.—	2.40	2.80
3,-	3.40	4 —
2.—	2.40	2.60
3,—	3.40	3.70
2 —	2.40	3.-
18.—	19-	20 —
21.-	22-	23,—
22,-	23.-	24-
2.—	2.50	3,—
3.50	4.20	4.90
5.-	5.40	5.80
5,-	5.40	—
3-	3.70	—
2.20	2.70	3.40
Živi ogenj, življenj« Pija X. .........
Jalen: Ovčar Marko, povest: .........
Rožencvet: Leteče copate, pravljice.......
Proti novim svetovom, zgodovinske črtice.....
Za Kristusa! Življenje p. Pro-ja . . . ......
Krasnov-Hrastnik; Pri podnožja Božjega prestola .... Finžgar; Strici, novela ...........
Bednarlk Rado: Križem sveta.........
Dr. Valjavec; Don Bosco, življenjepis .......
Bertrand-Rejec: Sanguig martyrum, roman te mučeništva prvih
kristjanov .............
Achermann: V službi pri trinoga. Povest iz francoske revolucije Dr. A. ZdeSart Sv. Vincencij Pavelski ......
Zimske urice. Povesti in črtic«........
Grafenauer: Ljubezen, zakon, družina .......
Jaklič fr.: Nevesta s Korinja, dolenjska povest ....
Kralj dr. J.: Socialna čitanka, zbornik poljudnih spisov o socialnem vpraianju..........
R ustja fcii Jot.; Travnijtvo.........
Vodopivec: Božji spevi, 92 pesmi za cerkveno leto, vez. . Vodopivec: Gospodov dan, mažne in blagosl. pesmi, ve«. . . Vodopivec: Zdrava Marija, zbirka Marij, pesmi, vez. . Slavko Saviniek: Delavci, povest ........
Dr. Jos. Bitežaik: Nove postave, razlaga italijanskega civilnega
zakonika .............
Marta Uriičeva: Družinska kuhinja, 500 receptov .... Molimo! (molitve ki svete pesmice) . . . < j . . Tavčar Ivan; Visojka kronika, (povest) . . s s . , Rustja inž. Jos.: Gospodarsko berilo .......
Knjige se poiiljajo samo, fie se plača vnaprej. — Za nepriporr čene poiiljke družba ne sprejema nlkake odgovornosti. — Pristojbina za priporočilo je L 1.50 za vsako poiiljko. — Naročniki it tazemstva lahko pošljejo znesek v nepokvarjenih poštnih znamkah.
NASLOV: Sodalizio d! S. Ermacora
60RIZIA - via Orzoni N. 38 - Poštni ček. rač : Trieste 11-105 • Ljubljana 20446.
KOLEDAR
ZA NAVADNO LETO
19 3 9
8414
Srrc/r
SODALIZIO S. ERMACORA - GORIZIA
—— TIPOGRAFIA CONSORZIALE - TRIESTE - 30 SeHembre 1?38 - XVI) —
Navadno leto 1939.
ma 365 dni in se začne in konča z nedeljo.
Začetek leta 1939.
Občno državno leio se začne na novega leta dan 1. januarja.
Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo dne 3. decembra.
Astronomični letni časi.
Pomlad se začne 21. marca ob 13. uri 29 min. - Poletje se začne 22. junija ob 8. uri 40 min. - Jesen se začne 23. septembra ob 22. uri 50 min. - Zima se začne 22. decembra ob 19. uri 6 min. - Ure se štejejo od 1 do 24, to je od polnoči do polnoči.
Znaki za mesečne spremene.
Mlaj................© Ščip................®
Prvi krajec.............) Zadnji krajec............£
Mrki sonca in lune v letu 1939.
Letos bosta sonce in luna dvakrat mrknili. V naših krajih bosta le deloma vidna prvi sončni in drugi lunin mrk.
Dne 19. aprila bo obročasfi sončni mrk ; začetek ob 15. uri 26 minut, višek ob 17. uri 7 minut, konec ob 20. uri 5 minut. Viden bo v severnem delu Tihega oceana, na skrajnem severu Azije, v Severni Ameriki, na Severnem Ledenem morju, na severnem delu Atlantskega oceana, na zapadu in severu Evrope in v Srednji Evropi.
Dne 3. maja bo popolni lunin mrk; začetek ob 14. uri 28 minut, višek ob 16. uri 11 minut, konec ob 17. uri 55 minut. Viden bo na Alaski, na Tihem oceanu, v Avstraliji, Polineziji, na Južnem Ledenem morju, na Indijskem oceanu, v Aziji, na Madagaskarju, v Afriki, izvzemši severnozapadni del, in v vzhodni Evropi.
Dne 12. oktobra bo popolni sončni mrk; začetek ob 19. uri 35 minut, višek ob 21 uri 17 minut, konec ob 23. uri 45 minut. Viden bo v južnovzhodni Avstraliji, Polineziji, na koncu južnega dela južne Amerike in na Južnem Ledenem morju.
Dne 28. oktobra bo delni lunin mrk; začetek ob 5. uri 55 minut, višek ob 7. uri 36 minut, konec ob 9. uri 18 minut. Mrk bo skoraj popoln, kajti zakritih bo 99 stotin luninega premera. Viden bo v Evropi z izjemo skrajnega vzhoda, v zapadni Afriki, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, na Severnem Ledenem morju, na Tihem oceanu, v Polineziji, v vzhodni Avstraliji in severnovzhodni Aziji.
Vremenski ključ,
s katerim vsakdo lahko zve za vreme celega leta naprej, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip zadnji krajec C in mlaj ®). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska Kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna:
Ob uri	Poleti	Pozimi	Ob uri	Poleti	Pozimi
od 24. do 2.	lepo	mrzlo, če ni jugozapadnik	od 12. do 14.	veliko dežja	sneg in dež
od 2. do 4.	mrzlo in dež	sneg in vihar	od 14. do 16.	spremenljivo	lepo in prijetno
od 4. do 6.	dež	sneg in vihar	od 16. do 18.	lepo	lepo
od 6. do 10.	spremenljivo	dež ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku	od 18. do 22.	lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapedniku	rdež in sneg ob jugu ali zapadniku
od 10. do 12. 1	veliko dežja	mrzlo in mrzel veter	od 22. do 24.	lepo	lepo
Opomba. Leto se razdeli na dva dela, čas od 16. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa
Cerkveni zapovedani prazniki Novo leto ali obrezovanje Gospodovo, nedelja, 1. januarja.
Sveti trije kralji ali razglašenje Gospodovo, petek, 6. januarja.
Sv. Jožef, ženin Marije Device, nedelja, 19. marca.
t. j. na poletje in na zimo: za poletje velja velja za zimo.
so razen nedelj še sledeči:
Velika noč ali vstajenje Gospodovo, nedelja, 9. aprila.
Kristusov vnebohod, četrtek, 18. maja. Binkošti ali prihod sv. Duha, nedelja, 28. maja.
Sv. Rešnje Telo, četrtek, 8. junija.	Praznik vseh svetnikov, sreda, 1. no-
Sv. Peter in Pavel, apostola, četrtek,	vembra.	^ „
. ..	Brezmadezno spočetje Marije De-
^ J«"11^-	vice, petek, 8. decembra.
Vnebovzetje Marije Device, torek,	Božič ali rojstvo Gospodovo, pone-
15. avgusta.	deijek, 25. deccmbra.
P e p e 1 n i c a ali začetek posta je v sredo 22. februarja. — Od božiča do pepelnice je 59 dni ali 8 tednov in trije dnevi.
Posti in zdržki.
1.	Pomladanske (postne) kvatre 1., 3. in uživati meso, pa se sme večkrat najesti do 4. marca.	sita) imajo znamenje
2.	Poletne (binkoštne) kvatre 31. maja,	Dnevi zgolj posta (sme se uživati 2 in 3 junija meso, a do sita se sme človek najesti le
3 lesenske kvatre 20 22 in 23 seD- e n k r 8 0 imajo znamenje +.
-»esensKe Kvatre iK> - m seP	Dnevi strogega posta (ne sme
tembra.	se uživati meso in sme se najesti do sita
4. Zimske (adventne) kvatre 20., 22. in	le enkrat) imajo znamenje ++.
23.	decembra. Razen tega naj se vsak vernik ravna Dnevi zgolj z d r ž k a (da se ne sme	po predpisih svoje škofije.
Poglavar katoliške cerkve.
Papež Pij XI., (265. naslednik sv. Petra) rojen 31. maja 1857 v mestu Desio pri Milanu z imenom Ahil Ratti ; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij »a Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen 6. februarja 1922; kronan 12. februarja 1922.
Katoliški vladike v Julijski krajini.
Dr. Karel Margotfi, knez in nadškof goriški, rojen 22. aprila 1891. v Alfonsine, posvečen za nadškofa 25. marca 1930.
Dr. Trifon Pederzolli, škof poreško-puljski, rojen 28. januarja 1864. v Kotoru, posvečen za škofa 5. oktobra 1913
Dr. Anton Santin, škof tržaško-koperski (imenovan 17. maja 1938 — prej škof reški), rojen 9. decembra 1895. v Rovinju, posvečen za škofa 29. oktobra 1933.)
Dr. Hugo Camozzo, škof reški, rojen v Milanu 1892., za škofa imenovan 18. avgusta 1938.	_
Kraljevska rodbina.
Viktor Gmanuel III. kralj in cesar, ro-	Humbert, princ piemontski, prestolona-
jen 11. novembra 1869., vlada od 29. julija slednik, rojen 15. septembra 1904., poročen
1900.	z Marijo Jose Belgijsko.
Helena, kraljica in cesarica, rojena	Kraljična Ivana, rojena 13. novembra
ineginja črnogorska 8. jan. 1873., poročena 1907., poročena z bolgarskim kraljem
24.	okt. 1896.	Borisom III.
Kraljična Jolanda, rojena 1. junija	Kraljična Marija, rojena 26. dec. 1914.
1901.	Poročena z grofom Karlom Calvi di	Marija Pia, hči prestolonaslednika Bergolo. Humberta, rojena 24. septembra 1934.
Kraljična Mafalda, rojena 19. novem.	Viktor Emanuel, sin prestolonaslednika
1902- Poročena s princem Filipom Hesenskim. Humberta, rojen 12. februarja 1937.
Državni in civilni prazniki.
Celodnevni civilni prazniki.
Vse nedelje in zapovedani cerkveni prazniki. — 11. februar, obletnica konkordata. — 2L. april, praznik dela. — 28. oktober, Marcia su Roma. — 4. november, obletnica zmage. Sledeče praznike se dela samo do poldne. 8. januarja, rojstni dan kraljice Helene. — Pustni torek. — 24. maja, napoved vojne.
—	29. junija, obletnica smrti kralja Humberta. — 18. avgusta, god kraljice Helene. — 15, septembra, rojstni dan prestolonaslednika Humberta. — 2. novembra, vseh vernih duš dan.
—	11. novembra, rojstni dan Njegovega Vel. kralja in cesarja. — 24. decembra, božični •večer. — 31. decembra, Silvestrovo.
Prazniki, na katere se samo razobešajo državne zastave. 4. januarja, obletnica smrti prve kraljice Ital je. — 9. januarja, smrt kralja Viktorja Emanuela II. — 23. marca, ustanovitev fašjev. — 25. aprila, rojstni dan V. Marconija. — •4. junija, praznik ustave. — 12. oktobra, obletnica odkritja Amerike.
JANUAR —== PROSINEC
NOVO LETO. Obrezovanje Gospodovo.
Ime Jezus; Makarij, opat,
Genovefa, devica; Anter, papež.
Tit, škof; Angela Folinjska, vdova.
Edvard, kralj; Emilijana, devica; Telesfor, muc.
Sv. trije kralji Razglašenje Gospodovo.
Valentin, škof; Lucijan, mučenec.
8	| Nedelja 9	| Ponedeljek 10	| Torek 11	j Sreda 12	j Četrtek C 13	] Petek * 14	j Sobota	1. po razglašenju Gospodovem. Sveta družina. Julij an, mučenec; Bazilisa, muč. Pavel, puščavnik; Viljem, škoif; Agaton, papež. Higin, papež; Pavlin Ogl., škof; Božidar, opat. Ernest, škof; Alfred, opat. Veronika Mil., devica; Juta. • Feliks Nol., duhovnik; Hilarij, cerkv. uč.
15	{ Nedelja 16	j Ponedeljek 17	| Torek 18	|. Sreda 19	| Četrtek 20	i Petek * ® 21	j Sobota	2. po razglašenju Gospodovem. Maver, opat. Marcel, papež; Bernard, muč. Anton, puščavnik; Marijan, mučenec. Sv. Petra stol v Rimu; Priska, devica, muČeniea. Marij in tovariši, mučenci. Fabijan in Boštjan, mučenca. Neža, devica in mučenica; Fruktuoz, 'škof.
22	| Nedelja 23	| Ponedeljek 24	| Torek 25	j Sreda 26	j Četrtek 27	i Petek ^ * 28	| Sobota 3	3. po razglašenju Gospodovem. Vincencij, muč. Zaroka Marije Device; Rajmund. Timotej, škof; Evgenij, mučenec. Pavlovo spreobrnjenje; Ananija, muč. Polikarp, škof; Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Julijan, škof; Roger in tovariši.
29	| Nedelja 30	| Ponedeljek 31	| Torek	i. po razglašenju Gospodovem. Frančišek SaL, c. uč. Martina, devica, mučenica; Hiacinta, dev. Peter Nolanski, spoznavalec; Marcela, vdova.
®	Ščip dne 5. ob 22.33, (sneg in dež).
C.	Zadnji krajec dne 12. ob 14.10. {jasno, mrzlo).
•	Mlaj dne 20. ob 14.27. (mrzlo).
)	Prvi krajec dne 28. ob 16. (mrzlo, lepo).
1 { Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota

NEDELJSKI EVANGELIJI: Novo leto: Jezusu dajo ime. (Lk 2, 21)
1.	nedelja po razglašenju Gospodovem: Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42-52)
2.	nedelja po razglašenju Gospodovem: Ženitnina v Kani Galilejski. (Jan 2, 1-11)
3.	nedelja po razglašenju Gospodovem: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt 8, 1-13)
4.	nedelja po razglašenju Gospodovem: Jezus pomiri vihar. (Mt 8, 23-27)
Zapiski
u
r)5:
Dan zraste za 56 minut. Dan je dolg od 8 ur 42 minut do 9 ur 38 minut. DAVKI: Izobešeni so seznami davkoplačevalcev. Dobro jih preglej!
FEBRUAR
SVEČAN
Sreda Četrtek
Petek Sobota
Ignacij, škof, mučenec; Erigita, devica. Svednica. Darovanje Gospodovo.
Blaž, škof in mučenec; Oskar, škof. Andrej Korsini, škof; Veronika.
5
6
7
8 9
10 11
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
1. predpostna. Agata, dev. mučenica. Doroteja, devica; Armand, škof. Romuald, opat; Julijana, vdova. Janez Matajski, spoznavalec; Emilijan. Apolonija, devica; Ciril Aleks., cerkv. učenik. Skolastika, devica.
Lurška Mati božja; Viktorija, devica, mučenica.
12
13
14
15
16 17
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
18 Sobota
2. predpostna. Obletnica kronanja Pija XI. Katarina Riči; Gregor II., papež. Valentin, mučenec; Ivana V. Favstin, mučenec; Jordan, spoznavalec. Julijana, devica, mučenica; Onezim, škof. Frančišek Kle, mučenec; Gregor X. Simeon, škof; Flavijan, mučenec._
19	Nedelja	#	3. predpostna. Konrad, puščavnik.
20	Ponedeljek		Elevterij, škof; Sadot, škof in mučenec.
21	Torek		Pust. Feliks, škof; Irena, devica.
22	Sreda	tt	P e p e I n i c a. Sv. Petra stol v Antiohiji.
23	Četrtek	t	Peter Damijan, cerkv. učenik; Romana.
24	Petek	tt	Matija, apostol.
25	Sobota	t	Viktorin in tovariši, mučenci; Valpurga, devica.
26	Nedelja		1. postna. Matilda, dev.; Viktor; Aleksander.
27 j Ponedeljek		.+3	Gabrijel od žal. Mat. božje.
28	Torek	t	Roman, opat; Antonija Flor; Rajmund.
®	Ščip dne 4. ob 8.55. (burja, mrzLo).
C	Zadnji krajec dne 11. ob 5.12. (dež in sneg).
®	Mlaj dne 19. ob 9.28. (deževno).
)	Prvi krajec dne 27. ob 4.26. (mrzlo).
1.	predpostna nedelja: Delavci v vinogradu. (Mt 20, 1-16)
2.	predpostna nedelja: O sejavcu in semenu. (Lk 8, 4-15)
3.	predpostna nedelja: Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31-43) 1. postna nedelja: Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1-11)
Zapiski
Dan zraste za 1 uro 21 minut. Dan je dolg od 9 ur 41 minut do 11 ur 2 minuti. DAVKI: Plačaj prvi obrok od 10. do 18.
MAREC
SUSEC
1	| Sreda t 2	| Četrtek t 3	j Petek tt 4	| Sobota t	K v a t r e. Albin, škof; Antonina, mučenica. Simplicij, papež; Neža Praška. K v a t r e. Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec. Kvatre. Kazimir, spoznavalec; Lucij, papež.
5 | Nedelja @ (i | Ponedeljek t 7 Torek t S [- Sreda t 9 j Četrtek t 10	j Petek tt 11	| Sobota t	2. postna. Friderik; Evzebij; Janez Jožef od Križa. Perpetua in Felicita, mučenici. Tomaž Akvinski, cerkveni učenik. Janez od Boga, spoznavalec; Julijan. Frančiška Rimska; Gregor Nac. 40 mučencev; Makarij, škof. Sofronij, škof; Krištof Mil.; Konstantin.
12	j Nedelja C 13	{ Ponedeljek t 14	j Torek t 15	j Sreda t 16	j Četrtek t 17	| Petek tt 18	j Sobota t	3. postna. Gregor Veliki, papež; Bernard. Teodora, mučenica; Kristina, mučenica. Matilda, kraljica; Pavlina. Sredpostna. Klemen Hofbauer, sp.; Ludovika M. Hilarij in Taeijan, mučenca. Jedert, devica; Patrik, škof. Ciril Jeruzalemski, cerkv. učenik; Salvator.
19	| Nedelja 20	I Ponedeljek t 21	i Torek t ® 22	i Sreda t 23	Četrtek t 24	j Petek tt 25	I Sobota	i. postna. Jožef, ženin D. M. Aleksandra, mučenica; Janez Parm. Benedikt, opat; Serapion, škof. Lea; Katarina Genovska. Jožef Oriol; Pelagija, mučenica. Gabrijel, nadangel; Simon, mučenec. Oznanjenje Marije Device.
26	Nedelja 27	I Ponedeljek t 28	| Torek t 3 29	| Sreda t 30	i Četrtek t 31	| Petek tt	Tiha. Emanuel, muč.; Maksima, mučenica. Janez Dam., cerkv. učenik; Rupert. Janez Kapistran; Sikst, papež. Ciril, škof in mučenec; Bertold, spoznavalec. Janez Klimak, opat; Kvirin, mučenec. Žalostna Mati božja; Benjamin; Modest, škof.
©	Ščip dne 5. ob 19. (sneg, naliv).
C	Zadnji krajec dne 12. ob 22,37, (vetrovno).
®	Mlaj dne 21. ob 2,49. (jasno, mrzlo).
}	Prvi krajec dne 28. ob 13.16. (mrzlo).
2,	postna nedelja : Jezus se na gori spremeni. (Mt 17, 1-9)
3,	postna nedelja : Jezus izžene hudiča iz mutca. (Lk 11, 14-28)
4,	postna nedelja : Jezus nasiti 5000 mož. (Jan 6. 1-15) Tiha nedelja: Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46-59)
Zapiski
Začetek pomladi. — Noč in dan sta enako dolga. — Dan zraste za 1 uro 38 minut.
Dan je dolg od 11 ur 5 minut do 12 ur 43 minut, DAVKI: Od 1.-8. preglej seznam dodatkov k direktnim davkom.
APRIL
MALI TRAVEN
Sobota
t
Hugo, škof; Venancij, škof, mučenec.
2	J Nedelja
3	I Ponedeljek +
4	I Torek
5	i Sreda .6 j Četrtek
7	j Petek
8	I Sobota
t
t t tt tt
Cvetna. Frančišek Pavelski; Leopold G.
Rihard, škof; Hionija, mučeni ca.
Izidor S., škof in cerkv. učenik.
Vincencij Fererski; Irena, devica.
Veliki četrtek. Sikst I., papež.
Veliki petek. Herman Jožef, spoznavalec.
Velika sobota. Albert, škof; Julija. _
9 | Nedelja
10	| Ponedeljek
11	| Torek
12	| Sreda
13	j*Četrtek
14	j Petek
15	I Sobota
VELIKA NOČ. Vstajenje Gospodovo. Velikonočni ponedeljek. Ecehijel, prerok. Leon Veliki, papež, cerkveni učenik; Konrad. Julij I., papež; Angel, spoznavalec. Hermenegild, mučenec; Ida, devica. Justin, mučenec; Valerijan in tovariši. Helena, kraljica; Teodor.__
16	| Nedelja
17	j	Ponedeljek
18	j	Torek
19	j	Sreda
20	|	Četrtek
21	|	Petek
22	(	Sobota
Bela. Benedikt Jožef Labre, spoznavalec. Rudolf, mučenec; Anicet, papež. Apolonij, mučenec; Elevterij, škof. Leon IX., papež; Konrad. Viktor, mučenec; Božidar; Neža M. Anzelm, cerkv. učenik; Simeon, škof. Soter in Kaj; Leon, škof.___
23	;	Nedelja
24	|	Ponedeljek
25	i	Torek 20 |	Sreda
27	j	Četrtek
28	j	Petek
29	Sobota
2. povelikonočna. Adalbert, škof; Egidij. Jurij, mučenec.
Marko, evangelist; Ermin, muč.
Varstvo sv. Jožefa. Mati božja dobrega sveta,
Peter Kanizij, cerkv. učenik; Peregrin.
Pavel od Križa, spoznavalec; Vitalij, mučenec.
Peter, mučenec; Robert, opat; Antonija, devica.
30 Nedelja
3. povelikonočna. Katarina Sienska, devica.
®	Ščip dne 4. ob 5.18. (spremenljivo).
C	Zadnji krajec dne 11. ob 17.11. (hladno).
®	Mlaj dne 19. ob 17.35. (lepo).
)	Prvi krajec dne 26. ob 19.25. (lepo).
Cvetna nedelja: Jezus jezdi v Jeruzalem. (Mt 21, 1-9) Velikonočna nedelja: Jezus vstane od mrtvih. (Mk 26, 1-7)
1.	povelikonočna (bela) nedelja: Jezus se prikaže pri zaprtih vratih, (Jan 20, 19-30)
2.	povelikonočna nedelja: Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11-16)
3.	povelikonočna nedelja: Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16-22)
Zapiski
Dan zraste za 1 uro 29 minut. Dan je dolg od 12 ur 46 minut do 14 ur 15 minut.
DAVKI: Plačaj drugi obrok davkov od 10.-18. — Do 9. pa vloži morebitni rekurz proti odmeri davka, ki je bil naznanjen v januarju.
MAJ	—— VELIKI TRAVEN
1	j Ponedeljek 2	| Torek 3	| Sreda @ 4	j Četrtek 5	i Petek * 6	Sobota	Filip in Jakob Ml., apostola. Atanazij, cerkv. učenik; Sekund, muč. Najdenje sv. Križa; Aleksander, papež. Florijan, mučenec; Monika, vdova. Pij V., papež; Irenej, škof. Janez Evangelist pred lateranskimi vrati; Judita.
7	| Nedelja 8	Ponedeljek 9	| Torek 10	Sreda 11	j Četrtek C 12	| Petek * 13	| Sobota	4. povelikonočna. Stanislav, škof; Gizela. Prikazanje nadangela Gabrijela. Gregor Nacianski, cerkv. učenik. Antonin, škof; Izidor; Janez Av.; Job, prerok. Frančišek Hier.; Mamert, škof. Pankracij, mučenec. Servacij, škof; Robert Bellarmin; Peter Reg., spoz.
14	|	Nedelja
15	j	Ponedeljek
16	|	Torek
17	|	Sreda
18	i	Četrtek
19	|	Petek
20	|	Sobota
6. povelikonočna. Andrej Bobola, imič.; Feliks Kant. Emil; Julija; Marjeta.
Deziderij, škof; Janez Krst. de Rossi, spozn. Marija Devica, Pomočnica kristjanov. Gregor VII., papež; Urban I., papež. Filip Neri, spoznavalec.
Beda Častitljivi, cerkv. učenik; Janez, papež._
23	Nedelja	BINKOŠTI. Prihod sv. Duha. Avguštin, škof.
29	Ponedeljek	Marija Magdalena de Pazzi, devica.
30	Torek	Ivana Orleanska, devica; Ferdinand,
31	Sreda t	K v a t r e. Angela, devica.
® Ščip dne 3. ob 16.15. (lepo, jasno).
Zadnji krajec dne 11. ob 11.40. (prijetno). • Mlaj dne 19. ob 5.25. (spremenljivo). 5 Prvi krajec dne 26. ob 0,20. (deževno).
5. povelikonočna. Bonifacij, muč.; Justa.
Izidor, kmet; Zofija.	| 5
Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, škof.	/
Bruno, škof; Pashal Bajlonski, spozn.	I o
Vnebohod. Erik, kralj.
Peter Celestin, papež.
Bernardin Sienski; Ivana dArk.
21	Nedelja
22	Ponedeljek
23	Torek
24	Sreda
25	Četrtek
26	Petek
27	Sobota
NEDELJSKI EVANGELIJI:
4.	povelikonočna nedelja: Jezus obljubi učencem Sv. Duha, (Jan 16, 5-14)
5.	povelikonočna nedelja: Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23-30)
6.	povelikonočna nedelja: O pričevanju Sv. Duha. (Jan 15, 26-16, 4) Binkoštna nedelja: O Sv. Duhu in o ljubezni. (Jan 14, 23-31)
Zapiski
Dan zraste za 1 uro 11 minut. Dan je dolg od 14 tir 18 minut do 15 ur 29 minut.
DAVKI: Vloži prošnjo za znižanje davka ali pa za oprostitev, če nisi več v službi, če ne opravljaš več obrti ali pa če kako lahko opravičiš zahtevo po znižanju.

JUNIJ	=—	ROŽNIK
4	! Nedelja
5	j Ponedeljek
6	j Torek
7	j Sreda
3	| Četrtek
9	j Petek
10	j Sobota
1. pobinkoštna. Presveta Trojica. Frančišek Karm. Bonifacij, škof; Valerijan, muč. Norbert, škof; Bertrand, škof. Robert, opat; Lukrecija.
Sv. Rešnje Telo. Medard, škof; Maksim, škof. Primož in Felicijan, mučenca. Margareta, kraljica; Bogomil.
11	Nedelja
12	Ponedeljek
13	Torek
14	Sreda
15	Četrtek
16	Petek
17	Sobota
2. pobinkoštna. Barnaba, ap.; Marcijal, m. Janez Fak.; Leon III., papež. Anton Padovanski, spoznavalec. Bazilij, cerkv. učenik; Elizej, prerok. Vid in tovariši, mučenci; Germana, devica. Srce Jezusovo. Jošt, opat. Adolf, škof; Lavra, devica.
18	Nedelja
19	j	Ponedeljek
20	!	Torek
21	i	Sreda
22	| Četrtek
23	j Petek
24	i Sobota
3. pobinkoštna. Efrem Sirski, c. uč.; Marko in Marcel. Gervazij in Protazij, mučenca. Silverij, papež; Florentina, devica. Alojzij, spoznavalec.
Ahacij, mučenec; Albin, mučenec; Pavlin N., škof. Agripina, devica. Kres. Janez Krstnik.
25 Nedelja
2(5 [ Ponedeljek
27	| Torek
28	| Sreda
29	| Četrtek
30	| Petek
i. pobinkoštna. Viljem, opat; Henrik, škof.
Janez in Pavel, mučenca.
Hema, vdova; Ladislav, kralj.
Irenej, škof in mučenec; Leon II., papež.
Peter in Pavel, apostola.
Spomin sv. Pavla; Oton, spoznavalec.
<®	Ščip dne 2. ob 4.11, (spremenljivo).
C	Zadnji krajec dne 10. ob 5.7. (jasno, lepo).
•	Mlaj dne 17. ob 14.37. (spremenljivo).
5	Prvi krajec dne 24. ob 5.35. (vetrovno).
1	| Četrtek
2	i Petek
3	| Sobota
B^eliks; Fortunat, spozn.; Simeon, spok. tt ©I Kvatre. Erazem, škof; Marcelin, mučenec; Evgen. t K v a tre. Klotilda, kraljica; Pavla, devica.
NEDELJSKI EVANGELIJI:
1.	pobinkoštna nedelja: Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18-20)
2.	pobinkoštna nedelja: Prilika o veliki večerji. (Lk 14, 16-24)
3.	pobinkoštna nedelja: Prilika o izgubljeni ovci in izgubljenem denarju. (Lk 15, 1-10)
4.	pobinkoštna nedelja: Obilni ribji lov. (Lk 5, 1-11)
Zapiski
Začetek poletja. — Najdaljši dan in najkrajša noč. — Dan zraste do 21. za 16 minut in se zopet skrči za 3 minute. Dan je dolg od 15 ur 30 minut do 15 ur 43 minut.
DAVKI: Plačaj tretji obrok od 10.-18.
JULIJ MALI SRPAN	
1 | Sobota Presv. Režnja Kri.	
2	| Nedelja 3	Ponedeljek 4	| Torek 5	| Sreda 6	1 Četrtek 7	j Petek * 8	j Sobota	5. pobinkoštna. Obiskanje Marije Device. Bernardin; Leon, papež. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, slov. apostola. Izaija, prerok; Dominika, mučenica. Vilibald, škof; Pulherija, devica. Elizabeta, kraljica; Evgenij III., papež.
9 j Nedelja C 10	] Ponedeljek 11	j Torek 12	| Sreda 13	| Četrtek 14	] Petek * 15	| Sobota	6. pobinkoštna. Nikolaj in tovariši, mučenci. Amalija, devica; Veronika Jul. Pij I., papež; Olga; Savin, mučenec. Mohor in Fortunat, rnučenca. Anaklet, papež in mučenec. Bonaventura, škof in cerkveni učenik. Henrik, kralj; Vladimir.
16	| Nedelja © 17	[ Ponedeljek 18	j Torek 19	| Sreda 20	| Četrtek 21	j Petek * 22	i Sobota	7. pobinkoštna. Devica Marija Karmelska. Aleš, spoznavalec; Marcelina, devica. Friderik, mučenec; Kamil. Vincencij Pavelski, spoznavalec. Marjeta, devica; Tomaž; Hieronim, spozn. Danijel, prerok; Prakseda, rriuč.; Angelina. Marija Magdalena, spokornica; Teofil, muč.
23	| Nedelja 3 24	| Ponedeljek 25	i Torek 26	| Sreda 27	| Četrtek 28	j Petek * 29	| Sobota	8. pobinkoštna. Apolinarij, škof in mučenec. Kristina, devica; Kunigunda. Jakob St., apostol; Krištof, mučenec. Ana, mati Device Marije. Rudolf, mučenec; Pantaleon, mučenec. Viktor, papež; Nazarij in tovariši, mučenci; Inocencij. Marta, devica; Beatrika, mučenica.
30	{ Nedelja 31	| Ponedeljek @	9. pobinkoštna. Abdon in Senen, mučenca. Ignacij Lojolski, spoznavalec.
®	Ščip dne 1. ob 17.16. (lepo).
C	Zadnji krajec dne 9. ob 20.49. (spremenljivo).
•	Mlaj dne 16. ob 22.3. (veter in dež).
D	Prvi krajec dne 23. ob 12.34. (deževno).
®	Ščip dne 31. ob 7.37. (lepo, jasno).

NEDELJSKI EVANGELIJI:
5.	pobinkoštna nedelja: O grehu v mislih in besedah. (Mt 5,	20-24)
6.	pobinkoštna nedelja: Jezus nasiti 4000 mož. (Mk 8, 1-9)
7.	pobinkoštna nedelja: O lažnivih prerokih. (Mt 7, 15-21)
8.	pobinkoštna nedelja: O krivičnem hišniku. (Lk 16, 1-9)
9.	pobinkoštna nedelja: Jezus joka nad Jeruzalemom, (Lk 19, 41-47)
Zapiski
t
I
i
Začetek pasjih dni. — Dem se skrči za 50 minut. — Dan je dolg od 15 ur 43 minut —	do 14 ur 53 minut.	—
I DAVKI; Objavljeni so dodatki k direktnim davkom. Čas za utok proti odmeri davka od premičnega premoženja (dohodnine), ako se ti to zdi upravičeno.
AVGUST
VELIKI SRPAN
1	| Torek 2	j Sreda 3	| Četrtek 4	| Petek * 5	Sobota		Vezi sv. Petra; Makabejski bratje. Porciunkula; Alfonz M. Liguori, cerkv. učenik. Najdenje sv. Štefana; Lidija, vdova. Dominik, spoznavalec; Agapij. Marija Snežnica; Ožbolt, kralj.
6	j Nedelja 7	Ponedeljek 8	| Torek C 9	i Sreda 10	j Četrtek 11	j Petek * 12	i Sobota		10. pobinkoštna. Gospodovo spremenjenje; Sikst II. p. Kajetan, spoznavalec; Donat, mučenec. Ciriak in tovariši, mučenci. Janez M. Vianney, spoznavalec; Roman. Lavrencij, mučenec; Pavla, devica; Hugo, 'škof. Tiburcij, mučenec; Suzana, devica. Klara, devica; Hilarija, mučenica.
13	| Nedelja 14	j Ponedeljek tt 15	I Torek ® 16	| Sreda 17	| Četrtek 18	| Petek * 19	| Sobota		11. pobinkoštna. Janez Berhmans, spozn. Evzebij, spoznavalec; Atanazija, vdova. Vnebovzetje Marije Device. Rok, spoznavalec; Joahim, oče Marije Device. Hiacint, spoznavalec; Julijana, devica. Helena, cesarica; Agapit, mučenec. Ludovik Tol., škof; Julij, mučenec.
20	| Nedelja 21	| Ponedeljek J 22	| Torek 23	j Sreda 24	j Četrtek 25	| Petek * 26	j Sobota		12. pobinkoštna. Bernard, cerk. uč.; Samuel, prerok. Ivana Frančiška Š., vdova. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Srce Marijino; Filip B., spoznavalec. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik, kralj; Patricija, devica. Zefirin, papež; Bernard Ofiški.
27 28 29 30 31	Nedelja Ponedeljek Torek @ Sreda Četrtek	13. pobinkoštna. Jožef Kal., spoznavalec. Avguštin, cerkv. učenik; Hermes. Obglavljenje Janeza Krstnika; Sabina, mučenica. Roza Limanska, devica; Feliks, spoznavalec. Rajmund, spoznavalec; Izabela, devica; Pavlin, škof.
C	Zadnji krajec dne 8. ob 10.18. (lepo).
•	Mlaj dne 15. ob 4.53, (spremenljivo).
)	Prvi krajec dne 21, ob 22,51. (deževno),
®	Ščip čae 29, ob 23.09. (lepo).
10.	pobinkoštna nedelja: Prilika o farizeju in cestninarju. (Lk 18, 9-14)
11.	pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi gluhonemega. (Mk 7, 31-57)
12.	pobinkoštna nedelja: Prilika o usmiljenem Saimarijanu. (Lk 10, 23-37) IX pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi deset gobavih. (Lk 17, 11-19)
Zapiski
Koe.ec pasjih dni. — Dan se skrči za 1 uro 25 minut. —
do 13 ur 24 minut.
DAVKI: Od 10.-18. plačaj četrti obrok.
Dan je dolg od 14 ur 49 minut
SEPTEMBER
KIMAVEC
1	i Petek * 2	| Sobota	Egidij, opat; Verena, devica. Štefan, kralj; Maksima, mučenica.
3	| Nedelja 4	| Ponedeljek 5	| Torek - 6 j Sreda C 7	| Četrtek 8	| Petek 9	] Sobota	14. pobinkoštna. Angelska. Doroteja in tov., muc. Rozalija, devica; Ida, grofica. Lavrencijan, škof; Viktorin, škof. Caharija, prerok; Peregrin. Marko in tovariši, mučenci; Regina, devica. Rojstvo Marije Device. Peter Klaver, spoznavaiec; Serafina.
10	Nedelja 11	Ponedeljek 12	| Torek 13	i Sreda ® 14	| Četrtek 15	| Petek * 16	| Sobota	15. pobinkoštna. Nikolaj Tol., spoznavaiec. Prot in Hiacint, mučenca; Milan. Ime Marija; Gvido, spoznavaiec. Frančišek K.; Virgilij, mučenec; Notburga, devica. Povišanje sv. Križa. Ciprijan, škof, mučenec. Marija Devica sed«m žalosti. Nikomed. Kornelij; Ljudmila, vdova.
17	| Nedelja 18	Ponedeljek 19	j Torek 20	[ Sreda t J 21	| Četrtek 22	| Petek tt 23	j Sobota t	16. pobinkoštna. Lambert, škof. Jožef Kupertinski, spoznavaiec; Zofija in tov. Januarij, škof, in tov., mučenci. Kvatre, Evstahij in tovariši, mučenci. Matej, apostol; Jona, prerok. Kvatre. Tomaž Vilanovski, škof. Kvatre. Lin, papež; Tekla, devica.
24	j Nedelja 25	Ponedeljek 26	| Torek 27	[ Sreda 28	| Četrtek # 29	| Petek * 30	j Sobota	17. pobinkoštna. Marija Dev., rešiteljica ujetnikov. Kamil in tovariši, mučenci; Kleofa. Ciprijan in Justina, mučenca. Kozma in Damijan, mučenca. Venčeslav, kralj in mučenec. Mihael, nadangel. Hieronim, cerkveni učenik; Zofija, vdova.
C	Zadnji krajec dne 6, ob 21.24, (deževno).
O	Mlaj dne 13. ob 12,22. (lepo).
3	Prvi krajec dne 20. ob 11.34. (spremenljivo).
®	Ščip dne 28. ob 15,27. (lepo).
14.	pobinkoštna nedelja: O božji' previdnosti. (Mt 6, 24-33)
15.	pobinkoštna	nedelja: Jezus obudi mladeniča iz Najma. (Lk 7, 11-16)
16.	pobinkoštna	nedelja: Jezus ozdravi vodeničnega. (Lk 14, 1-11)
17.	pobinkoštna	nedelja: Največja zapoved; Mesija, sin Davidov. Mt 22, 34-46)
Zapiski
.i
Začetek jeseni. — Dan in noč sta enako dolga. — Dan se skrči za 1 uro 33 minut. — Dan je dolg od 13 ur 20 minut do 11 ur 47 minut,
DAVKI: Pred 20. se razobesijo seznami oseb, ki so podvržene davku od premičnega
premoženja.
OKTOBER
VINOTOK
i
2
3
4
5
6 7
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek •
Petek
Sobota
18. pobinkoštna. Rožnovenska. Remigij, škof.
Angeli varuhi; Teofil, spoznavalec.
Terezika Deteta Jezusa, devica.
Frančišek Serafski, spoznavalec; Edvin, kralj.
Placid in tovariši, m učenci; Flavijana, vdova.
Bruno, spoznavalec; Fides, devica.
Marija Devica, kraljica sv. rožnega venca. Justina.
10 11 12
13
14
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
19. pobinkoštna. Brigita, vdova; Simeon, starček. Posvečevanje cerkva; Dionizij, mučenec. Frančišek Borgia, spoznavalec; Ludovik; Danijel, m. Materinstvo Dev. Marije; Firmin, škof. Maksimilijan, škof; Serafin, spoznavalec. Edvard, kralj; Hugolin in tovariši; Teofil, škof. Kalist, papež in mučenec; Just, škof.
15
16
17
18
19
20 21
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
20. pobinkoštna. Misijonska. Terezija, d.; Avrelija, d, Gal, opat; Gerard.
Marjeta Marija Alakok; Hedviga, vdova. Luka, evangelist; Julijan, puščavnik. Peter Alkantara, spoznavalec; Etbin, opat. Janez Eancijan, spoznavalec; Felicijan. Uršula in tovarišice, mučenice; Hilarijon, opat.
22
23
24
25
26
27
28
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
21. pobinkoštna. Kordula, muč.; Fides, muč. Severin, škof; Teodor, muč.; Klotilda, muč. Rafael, nadangel; Kristina, mučenica. Gavdencij, škof; Krizant in Darija, muč; Krispin, m. Evarist, papež; Amadej.
Frumencij, škof; Antonija, devica; Sabina, devica. Simon in Juda, apostola.
29	| Nedelja
30	| Ponedeljek
31	| Torek tf
22. pobinkoštna. Kristus Kralj. Narcis, škof; Ida, dev
Alfonz Rodriguez; Klavdij, mučenec.
Volbenk, škof; Krištof, mučenec; Lucila, devica.
C	Zadnji krajec dne 6. ob 6.27. (lepo).
®	Mlaj dne 12. ob 21.30. (lepo).
)	Prvi krajec dne 20. ob 4.24. (mrzlo, jasno).
®	Ščip dne 28. ob 7.42. (spremenljivo).
18.	pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1-8)
19.	pobinkoštna nedelja: Prilika o kraljevi ženitnini. (Mt 22, 1-14)
20.	pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46-53)
21.	pobinkoštna nedelja: Prilika o neusmiljenem hlapcu, (Mt 18, 23-35)
22.	pobinkoštna nedelja: O cesarskem davku. (Mt 22, 15-21)
Zapiski
i
i
Dan se skrčil za 1 uro 33 minut. — Dan je dolg 11 ur 44 minut do 10 ur 11 minut. DAVKI: Od 10.-18. plačaj peti obrok.
NOVEMBER _=_ LISTOPAD
1	I Sreda 2	j Četrtek 3	| Petek * 4	| Sobota C	Vsi svetniki. Spomin vernih duš; Just, mufienec. Viktorin, škof in mučenec; Hubert, škof. Karel Boromejski, škof.
5 Nedelja (i Ponedeljek 7	] Torek 8	| .Sreda 9	| Četrtek 10	| Petek * 11	| Sobota ©	23. pobinkoštna. Zahvalna. Caharija in Elizabeta. Lenart, opat; Sever, 'škof in mučenec. Engelbert, škof; Janez G. P., mučenec. Bogomir, škof; Klavdij in tovariši, mučenci. Teofil, mučenec; Agripin, škof. Andrej Avelinski, spoznavalec; Trifon, mučenec. Martin, škof; Veran, škof; Mena, mučenec.
12	| Nedelja 13	| Ponedeljek 14	j Torek 15	| Sreda 16	| Četrtek 17	j Petek * 18	| Sobota	24. pobinkoštna. Martin, papež; Avrelij, škof. Stanislav Kostka; Didak. Jozafat Kunčevič, škof in mučenec. Albert Veliki, cerkv. učenik; Leopold, kralj. Gtmar, opat; Edmund, škof. Gregor Cudodelnik, škof; Viktorija, mučenica. Odon, opat; Evgenij, spoznavalec; Roman, mučenec.
19	j Nedelja J 20	| Ponedeljek 21	i Torek 22	| Sreda 23	| Četrtek 24	| Petek * 25	| Sobota	25. pobinkoštna. Elizabeta, kraljica. Feliks V., spoznavalec; Edmund, kralj. Darovanje Device Marije; Kolumban. Cecilija, mučenica; Filemon, mučenec. Klemen, papež in mučenec; Felicita, mučenica. Janez od Križa, spoznavalec; Flora, devica. Katarina, devica, mučenica; Merkurij.
26	j Nedelja @ 27	j Ponedeljek 28	| Torek 29	| Sreda 30	| Četrtek	26. pobinkoštna. Silvester, opat; Konrad, škof. Leonard Portomavriški; Virgilij. Gregor III., papež; Jakob M., spoznavalec. Saturnin, mučenec; Gelazij, papež. Andrej, apostol; Justina, devica.
t	Zadnji krajec dne 4. ob 14.12. (mrzlo).
®	Mlaj dne 11. ob 8.54. (lepo).
^	Prvi krajec dne 19. ob 0.21, (spremenljivo).
®	Ščip dne 26. ob 22.54. (dež, hladno).
23.	pobinkoštna nedelja: Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18-26)
24.	pobinkoštna nedelja: O dobrem semenu in ljuljki. (Mt 13, 24-30)
25.	pobinkoštna nedelja: Prilika o nebeškem kraljestvu. (Mt 13, 31-50)
26.	pobinkoštna nedelja: O razdejanju Jeruzalema in o poslednji sodbi. (Mt 24, 15-35)
Zapiski
Dan se skrči za 1 uro 10 minut. — Dan je dolg od 10 ur 7 minut do 8.ur 57 minut.
DECEMBER —--GRUDEN
1	i Petek * 2	| Sobota	Eiligij, škof; Natalija; Ananija. Pavlina, devica, mučenica; Bibiana, mučenica.
3	j Nedelja C 4	j Ponedeljek 5	| Torek 0 | Sreda 7	| Četrtek 8	| Petek 9	| Sobota	1. adventna. Frančišek Ksaverij, spoznavalec. Barbara, devica; Peter Hrizolog. Saba, opat; Krispin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), škof; Apolinar, mučenec. Ambrož, škof in cerkv. učenik; Urban, škof. Brezmadežno spočetje Marije Device. Peter Fourier, škof; Delfina.
10	| Nedelja # 11	Ponedeljek 12	| Torek 13	| Sreda 14	j Četrtek 15	| Petek * 16	j Sobota	2. adventna. Lavretanska Mati božja. Damaz, papež; Evtihij, mučenec. Aleksander, mučenec; Maksencij, mučenec. Lucija, mučenica; Otilija, devica. Spiridion, opat; Konrad Ofiški. Kristina, dekla; Valerijan. Evzebij škof; Albina, mučenica.
17	| Nedelja 18	i Ponedeljek 3 19	| Torek 20	I Sreda t 21	Četrtek 22	i Petek t+ 23	j Sobota t	3. adventna. Lazar, škof; Vivina, de v. Gracijan, škof. Urban V., papež; Favsta, vdova; Darij, muč. K v a t r e. Evgenij in Makarij, mučenca. Tomaž, apostol; Severin, škof. Kvatre. Demetrij in Honorat, muč.; Flor, muč. Kvatre. Viktorija, devica; Dagobert, kralj.
24	{ Nedelja 25	| Ponedeljek 26	| Torek 0 27	| Sreda 28	j Četrtek 29	| Petek * 30	j Sobota	4. adventna. Adam in Eva; Hermina, devica. BOŽIČ. Rojstvo Gospodovo. Štefan, prvi mučenec. Janez Evangelist, apostol; Fabiola, vdova. Nedolžni otročiči; Kastor, mučenec. Tomaž, škof in mučenec. David, kralj; Liberij, škof; Nicefor, mučenec.
31 | Nedelja	Silvester, papež; Pavlina, mučenica.
C	Zadnji krajec dne 3. ob 21.40. (mrzlo, veter),
©	Mlaj dne 10. ob 22.45. (deževno).
}	Prvi krajec dne 18. ob 22,04. (mrzlo).
®	Ščip dne 26. ob 12.28. (lepo).	]

NEDELJSKI EVANGELIJI:
1.	adventna nedelja:	O poslednji sodbi. (Lk 21, 25-33)
2.	adventna nedelja;	Janezova učenca pri Jezusu. (Mt 11, 2-10)
3.	adventna nedelja:	Janez Krstnik pričuje o Jezusu. (Jan 1, 19-28}
4.	adventna nedelja:	Janez oznanja pokoro. (Lk 3, 1-6)
Nedelja pred novim letom: Simeon in Ana ozn, Kristusa. (Lk 2, 33-40)
Začetek zime. — Najkrajši dan in najdaljša noč. — Dan se do 22. skrči za 16 minut
in zopet zraste za 2 minuti. Dan je dolg od 8 ur 56 minut do 8 ur 42 minut. DAVKI: Od 10.-18, plačaj zadnji obrok. — V tem mesecu daj potrditi obrtno dovoljenje.
KOVAČEV JAKOB.
V. VIŠNJEVIŠKI.
Kovačevi ob Globočnjaku.
Ob potoku Globočnijaku je stala Kovačeva domačija na samoti, kakih dvajset minut oddaljena od farne cerkve svetega Antona Puščavnika. Postavna hiša, kovačija-fužina, hlev in razni okrivi in prizidki.
Kovačevi so se šteli med bolj imo-vite seliške posestnike. V kovačiji je bilo precej zaslužka, ker so nanosili včasih dela iz vse doline. Polje je dalo dovolj žita in drugega pridelka, da so vsako leto, če je bila le količkaj dobi-a letina, lahko odprodali nekaj pšenice, krompirja in jabolk, tako da je polje saimo plačevalo svoje davke. Vrh tega so travniki in pašniki pre-redili pet do šest krav in nekaj drobnice. V gozdu je biLo lesa za kurjavo in drugo domačo rabo skoraj več kot dovolj. Lesa pa Kovačevi niso prodajali; česar niso porabili, so pustili, da je lepo rasilo; tako je z lesom rastia vrednost gozda.
Seliškarji so trdili, da ima Kovač lepe prihranke. Bil je delaven mož, zraven pa varčen in trezen, S svojim imetjem se nikdar ni hvalil in ponašal. Bil je bolj molčečega značaja.
Pod večer, ko se je ustavilo kolo fužine in je utihnila mogočna pesem kladiva v kovačiji, je sedel kovač Jakob na kameniti klopi pod orehom pred kovačijo, kadil pipo in prebiral kako knjigo ali zadnjo številko tednika. Od čaisa do časa je segel po lončeni buči, ki mu jo je bila tja postavila skrbna Kovačeva mati Marijana, Včasih so posedeli z njim tudi možje, ki so prinesli v popravilo le-meže za drevesa ali obroče od koles ali pa so prišli po dovršena naročila, Takrat kovaču Jakobu ni bilo žal za par buč vina, ki so ga skupaj popili. Kakor je bil sicer bolj redkobeseden, se je po končanem delu pri večernem odpočitku rad razgovoril z vaščani in še rč-jši z bolj oddaljenimi kmeti in vozniki o novicah od blizu in daleč, o domačih in svetovnih dogodkih, o
fetini in vremenu, o pridelkih in o delu.
V	vas je zahajal samo ob nedeljah: dopoldne k maši, popoldne k blagoslovu in potem s kakim vaščanom za kratek čas na pomenek v gostilno ali pa preko polja in travnikov, kar mu je bilo še najljubše. Posebno ga je zanimala sadjereja.
Koivaičeva (družina ni bila velika, Oče Jakob in mati Marijana. Otrok so imeli troje. Otroške bolezni so dva pobrale in ostal je le imlali Jakob. Po Jakobovem rojstvu je mati Marijana huido zbolela in od tedaj sta z očetom zaman upala še kaj naraščaja. Za Jakcia sta skrbela posebno brižno. Nista ga razvajala, temveč vzgajala. Oče ga je že majhnega navajal k pridnosti in delavnosti, k ljubezni do obrti in hkrati k ljubezni do zemlje in drevja. V dolgih poletnih ali pa tudi ob nedeljskih popoldnevih ga je rad prijel za roko in ga odvedel s seboj na polje ali v .gozd in mu govoril s tiho in toplo besedo o drevju. Dopovedoval mu je, kakšne vrste je to in ono drevo; kakšna je njegova vrednost in' rodovitnost, V gozdu mu je znal dopovedati, kolikega pomena je gozd!, staro drevje in mladi nasadi. Kakšna je razlika med to in ono vrsto lesa. Kateri les je samo za drva, kateri je za stavbinsko uporabo, kateri za vozove in orodje, za posode in podobno. Jakec je taiko pod lepim očetovim vplivom in ob njegovem nauku zelo vzljubil naravo.
V	delavnici pa ga je oče polagoma navajal na delo. Od začetnega otročjega igračkanja ga je počasi navajal v spoznavanje in razumevanje kovaškega orodja in dela. Pod očetovim nadzorstvcm je smel izdelati kako kolo ali voziček, kako orodje v sioer majhni obliki, toda skrbeti je mioral in je tudi resno skrbel, da je bilo delo čim bolj popolno in dobro narejeno. Resno očetovo oko se je večkrat raz-iskrilo' |v pritajenem veselju, ko je videl Jakčevo zmožnost in izinajdlji-
vost. Vedno bolj se je Jakec z ume-vanjem in ljubeznijo poglabljal v kovaško delo. Ponosen je bil, kadar je siinel očetu kaj pomagati ali po očetovem navodilu kako lažje delo sam opraviti ali pa s kovaškimi pomočniki skupaj delati. Prijazno so se smehljali njegovi otroški možatosti in njegovi ponosni resnosti.
Poleig očeta, kovačije in kmetije je imel mali Jakec še eno veliko ljubezen. Ta je bila njegova mati Marijana, njena pesem in njena beseda.
Mati Marijana je bila vedno vedra in vesela; če se niso smehljale njene ustnice, so se smehljale pa njene oči, kadarkoli je človek vanje pogledal. Ni bil to kak razposajen simeh, temveč neka topla in jasna življenjska vedrost, ki je njej sami močno poma-la skozi vse neprilike, ki jih je včasih srečala na življenja poti. S svoj o ve-drostjo in prijaznostjo je znala tudi drugim pomagati z neko čudno lahkoto iv težavah in bridkostih.
Zaradi njenega vedrega značaja in prisrčne prijaznosti so jo vaščani imeli zares radi. Za njo ni bilo med Se-liškarji trde in grde besede. Ni zahajala veliko v vas, razen ob nedeljah in praznikih; toda zvabili so jo radi na botrinje, krstne in birmanske. Nikdar ni odklonila in se izgovarjala, če so jo naprosili. Botrovala je prijazno in radodarno. In če je ni bilo veliko v vas, so jo vaščanke znale najti v najrazličnejših zadevah in potrebah. Bolniki, posebno bolj revni in potrebni, so izkusili in hvalili njeno prijaznost in radodarnost.
Kadar ji je delo dopustilo, da se je lahko z Jakcem razgovarjala, imiu je tako lepo govorila, da je Jakec pozabil na vse drugo. Pesmi je znala brez števila, starih, tako čudo lepih in domačih, Včasih je te pesmi samo pripovedovala, pa tako, kakor da bi njen glas popeval. Včasih je pa zares tiho popevala. In pravljic je Jakcu povedala toliko, kolikor jih vsi drugi vaški otroci skupaj niso znali. Na paši so se zbrali večkrat okoli pastirčka Jaikca in ga poslušali prav kakor on svojo mater. In iz vsake pravljice je znala izhlščiti — kakor zrno iz pše-
Tiičnega klasa — jedro zlatega nauka, ki si ga je Jakec zraven pravljice prav dobro zapomnil.
Ko je pa mamica govorila o svetih zgodbah mladega Jezuščka in mamice Marije in pozneje o prebridkem krvavem trpljenju Jezusovem in o nedopovedljivi bridkosti žalostne matere Marije, so se velikokrat obema bleščale solze v očeh.
Kakor je ljubil Jakec očeta Jakoba z neko resno in možato ljubeznijo, tako je ljubil mamico s čudovito toplim in nežnim čustvom.
Romarji.
Kovačevi so se vestno držali starih lepih šeg in navad. Med temi je bilo tudi vsakoletno romanje na Sveto goro. V jeseni, v prvi polovici septembra sta poromala Kovačev oče in mati skupaj na to lepo božjo pot. Ko je Jakec dorastel, sta ga začela jemati s seboj. V soboto zjutraj so zgodaj pokosili in odšli. V nedeljo pod večer so se vrnili. Romali so po navadi skupaj s Seliškarji, da je bilo bolj prijetno. Med pot, j o je bilo veliko razgcivarjanja in opazovanja; v hrib pa je prevladovala skupna molitev. Tutdi peli so radi na tem romanju.
Prišel je zopet čas romanja: september, praznovanje Marijinega imena. Mati Marijana je naipekla in na-cvrla popotno brašno in ga naložila očetu Jakobu v nahrbtno vrečo, da se ji je kakor vsako leto smehljal: «Kaj bcmo ves teden romali in praznovali kakor sveta 'družina ?» Mati se mu je zvonko nasmejala: «Vesel o naj bo naše romanje, da ga bo Bog vesel. Lačni ne bomo hodili po svetu. In revežev se že kaj kje dobi. Še nik-dlar nisimo nazaj prinesli.»
Pa tudi Jakec je hotel pomagati in je morala mlati odložiti iz očetovega nahrbtnika v njegovo torbico. Vesel pa je bil že tako, da v noči pred romanjem skoraj zaspal ni v tem veselem pričakovanju in je bil že navsezgodaj na nogah, dasi so določili odhod za deseto uro.
Tokrat so se bili domenili z Ore-harjevimi, da poromajo skupaj. Ore-harjevi so iimeli domačijo na samem,
nekoliko višje v hribu onstran Glo-bočnjaka in so kili še boli oddaljeni od fare kot Kovačevi, Bili so si četudi nekoliko oddaljeni, vedno dobri sosedje; vezalo jih je tudi večkratno botrstvo. Oreharjeva mati je bila krstna botra Kovačevemu Jakcu, Kovačev oče pa krstni boter Oreharjevi Jerici. Od Oreharjevih so se Kovačevim pridružili na romanje oče, maiti in Jerica.
Lep sobotni dan je bil, ko so se se-šli pri Kovačevih m so skozi Selišče obrnili na veliko cesto. V Selišču se jim je pridružilo še nekaj romarjev. Stopili so najprej v farno cerkev svetega Antona, ki je velik pomočnik in priprošnjik pri živini.
Ko so se bili priporočili za srečno pot, je mati Marijana zapela s toplim glasom:
„Zapojmo na glas Mariji na čast: Marija Devica, nebeška Kraljica, oj prosi za nas !
Takoj za njo je poprijela Oreharjeva Jerica s svojim čudovito lepim, srebrno zvonkim glasom. Oglasile so se tudi druge ženske in možje so s svojimi globokimi glasovi pritisnili: «Marija Devica...»
Veselje je hodilo z njimi in spremljal jih je radosten smeh.
Kmalu sta se znašla skupaj Jakec in Jerica. Vsi drugi so bili starejši, Jakec je od matere in iz njene sve-togorske romarske knjižice poznal vso zgodovino Svete gore. Pripovedoval je Jerici vse lepo po vrsti, kako se je bila prikazala na gori Skalnici, kakor se je tedaj še imenovala sedanja Sveta gora, Marija preprosti pastirici iz Grgarja. Uršika je bilo ime deklici in pri Ferligojevih so pravili na domu. To je bilo v tistih časih, ko se je začela okrog širiti kriva vera Martinia Lutr®, Marija je s Svete gore zadržala prodiranje te krive vere po naših krajih. In pastirici Uršiki je Marija naročila, naj ji tam gori cerkev zidajo in jo hodijo milosti prosit.
Kmalu so sezidali veliko cerkev in romarji so prihajali od vseh strani na Sveto goro Marijo častit. Iz Ogle-
ja so dobili lepo podobo, ki je še sedaj na Sveti gori v velikem oltarju. Z veiliko slovesnostjo so kronali to podobo v goriškem mestu na velikem trgu. Takrat se je neki goriški jud spreobrnil in se dal krstiti; tako ga je ganil pogled na Marijino podobo. Cesar Jožef je bil ukazal to božjo pot ustaviti in zatreti cerkev in vse, kar je cerkev imela premoženja, prodati.
Takrait so veliko božjih poti zatrli in veliko samostanov zaprli. Na Sveti gori je bil zraven cerkve lep samostan in menihi so spovedovali in maševali in pridigali in od vseh krajev so hodili prej romarji tja gor. Ko je bilo vse končano in prodano, so bili ljudje jezni in žalostni. Prosili so na Dunaj, ko je prišel novi cesar, naj zopet dovoli to božjo pot. In so ga preprosili, da je dovolil, in so zopet vse popravili in obnovili. Na novo so morali nakupiti oltarje, zvonove in vse, kar je za cerkev potrebno.
Jakec je pripovedoval in Jerica ga je poslušala. In ko se je bil Jakec parkrat do mame obrnil z vprašanji, ker kake stvari ni prav Vedel, se je tako naredilo, da se je mati Marijama znajšla med Jakcem in Jerico in je ostala med njima. Šli so skupaj in je še ona začela pripovedovati. Jerico so posebno zanimali čudeži in usliša-nja, ki jih je mati Marijana vedela povedati iz svetogorske knjižice, Obljubila je Jerici, da ji to knjižico posodi, ko se vrnejo domov.
Naglo je minul čas in kaj kmalu so bili že visoko v hribu ob prvi sveto-gorski kapelici. Pomudili so se in letpo polmiolili, se Mariji lepo zahvalili za srečno romanje doslej in se priporočili še za naprej in za srečen konec in povratek. Nato so šli dalje. Hodili so ini molili. Počasi hodili, pobožno in glasno moliti.
Na Sveti gori.
Primolili in priromali so mimo zadnje kapelice na stopnicah in mimo majhnega pokopališča, mimo širokega štirioglatega zvonika za cerkvijo, pod senčnatim drevj em mirno gostilne pred cerkev in po kameiiitih stopnicah v svetišče,	,, _ a ,_
Veliko, veličastno svetišče. Visoko gori odprto tramov je, pokrito z opeko. Visoko stebrov)e je v vitkih lokih delilo cerkveni prostor v tri ladje, Sredi cerkve velik marmornat oltar z hcem na dve strani in z marmornatim, obhajilnikom na vse štiri kraje. Mogočna slika Marijinega prikazan j a nad lokom srednje ladje. Na stenah vzdolž stranskih dveh ladij velikanske slike; najbolj ugajata največji dve na vsaki strani: rojstvo Jezusovo in počeščenje Treh Kraljev, Oko se ne more odpo-čiti in ustaviti. S pobožno pesmijo pri-romajo do velikega oltar j ai z milostno podobo, se zgrudijo na kolena in molijo. Prvi vstane Kovačev oče, za njim Orehar in polagoma vsi drugi. Nekateri se razgubijo ven pod drevje. Nekateri še molijo. Jakec in Jerica začneta z ogledovanjem cerkve. Oltar za oltarjem, podobo za podobo. Prikazan)e Marijino, dogodki iz življenja Urške iz Grgarja,
V kapeli svetega Mihaela nadangela je grob prvega našega kardinala, goriškega nadškofa Jakoba Missia. Ob oltarju svete Ane je v marmornatem o-kviru kos belega kamna s čudnimi znamenji in napisi. Našli so ga, ko so po prikazanju zidali temelje za prvo cerkev; bil je kakor nekak pozdrav nebeške Kraljice. In kakšen je razgled izpred velikega oltarja po cerkvi! Petnajst stopnic globoko doli in tako daleč do glavnih vrat. In tisti oltar na sredi cerkve; na dve strani sie lahko na njem mašuje in na vse štiri strani se lahko obhaja. Koliko ljudi je že klečalo tu za sveto obhajilo v vseh letih, odkar ta oltar stoji!
Obrnila sta se zopet h glavnemu oltarju in k milostni podobi v njem in sta zopet pokleknila in lepo molila. In potem sta se zmuznila, v zakristijo mimo oltarja svete Ane in kipa svetega Antona Padovanskega in sta pregledovala in preštevala zahvalne spor minke romarjev in prebirala zanimive napise na njih.
«Nu, kaj pa vidva?» ju je zdramil iz zamišljenosti prijazen glas. Pred njima je stal star menih in ju gledal s toplim smehljajem.
Zdrznila sta se prestrašena, kakor da stana prepovedanem kraju. Menih pa ju prijazno potolaži: «Nu, au! Nič hudega. Od kje pa sta?»
Jakec se je kmalu opogumil. Spoznal je bil starega gospoda in se ga še prav dobro spominjal od lanskega romanja; zato je vedro odgovoril: «Iz Selišč sva! Jaz sem Kovačev, ta je pa sosedova Oreharjeva!»
«Tako, tako! Iz Selišč! Kovačev in Orehar jeva! In starši so tudi tu, kajneda?«
«Tudi! Ni dolgo, kar smo prišli. V cerkvi so ali pa zunaj kje.»
«Prav, prav! Pa pojdimo in pozdravimo očeta Kovača, mater Marijano, Orehar j eve in vse Seliškarje, ki so prišli Marijo obiskat! In tebi, deklič, kako je ime?»
«Gospod, jaz sem pa Jerica.»
«Jerica si. Pa znaš tisto od sirote Jerice:
Vstani, vstani, Jerica, vstani, ženi vole past . . ,
«Znam, gospod, znam. Sem jo že deklamirala.»
«Kaj gospod? Nič gospod? Jaz sem pater, da veš; oče se mi tudi lahko reče: oče Kvirin!»
Medtem so prišli že okrog cerkve in oče Kvirin je vprašal Jakca: «Veš ti, kdo je bil sveti Kvirin? Nič ne veš!»
«Pač vem, oče Kvirin! Škof je bil in mučenik, iz Panonije je bil doma, tam doli na sedanjem Hnvaškem!»
«Viš ga! Viš ga! Ta pa veliko ve! Kdo ti je to povedal?»
«Vi, pater Kvirin, ste mi to pravili lajni. Potem mi je pa še mamia doma pripovedovala iz življenja svetnikov in pa sam sem bral v knjigi.«
«Seveda! Mama Kovačeva! Ona pozna vse svetnike in svetnice božje. Pa ti je tudi povedala, kair ni v knjigi zapisano, da so hribovci hribovski izročili svetemu patronu mojemu škofu Kvirinu svoje voličke in teličke, svoje črede v varstvo, da jih s svojo škofovsko palico pase in varuje. Škof! Pa naj krave pase! Oslički! Toda saj jim sveti Krn tega ne zameri in pa Bog Oče nielbeški menda tudi ne! Saj
jih ponaj/vteč le ta ljuba božja živini-ca preživlja in zato tako skrbe zanjo in jo svetemu Krnu priporočajo. Kaj pa bo kmetič brez živinice? Zapomni si, fant, rad imej živinico, ki nam jo je ljubi Bog dal v naše dobro! Ko boš gospodar, da boš kakor tvoj oče, ki ima kravice in voličke in teličke skoraj tako rad, kakor da bi bili otro-čiči. Gospod brez denarja in kmet brez živinice sta reveža! In še to ti povem, da se spomniš, ko boš gospodar: Kmet, ki seno prodaja, je — osel!»
«Oče Kvirin, svetemu Kvirinu ste rekli tudi Krn?»
«Tako mu pravijo Tolminci. ko plačujejo maša in prošnje na čaist svetemu Krnu za to ljubo živinico!»
«Oče Kvirin, potem je gora Krn svetega Kvirina gora?*
«Veš, kje je? Katera je?, Foglej jo! Vidiš lan ,g,ori?» Pri t»h besedah je zagrabil Jakca od zadaj za ušesa in mu glavo naravnal v smeri proti Krnu, In potem mu jo je označil še s kazalcem iztegnjene roke.
Tedaj so prišli tudi drugi romarji, ki so vsi radostno pozdravljali starega patra. Poznali so .ga od vsakoletnih romanj.
Pater je nekoliko dvignil levico-,. z desnico pa je segel v skrivnosten žep širokega rokava svoje halje in potegnil iz njega lepo izdelan rožni venec. Po-držal ga je Jakcu pred očmi in mu povedal: «Poglej! Ta je zate. Ne dobi vsakdo takega. Jagode so iz oljčnih koščic. Poglej!» Iztegnil je roko in pokazal preko Brd ter pristavil: «Tam v Gradnem imamo Svetogorci svoj vinograd; radodarna ustanova dobrih ljudi. V tistem vinogradu raste grozdje za naše mašno vino. Tam rastejo oljke za jagode mojih rožnih vencev. Sam jih izdelujem za svoje prijatelje, da boš vedel. In križek je izrezljan iz lesa svetogorskega brina. Delo pa je od patra Kvirina. In pater Kvirin je ta rožni venec tudi blagoslovil in je pri tem blagoslovu Mariji posebno tiste priporočil, ki bodo na ta rožni venec molili in njo častili. Kdor nosi tak rožni venec, je vklenjen v vsak-
danje molitve patra Kvirina in v vsakdanji spomin pri njegovi sveti maši.»
Dail je rožni venec Jakcu, ki ga je spoštljivo poljubil.
Patru, ki mu v njegovi skromnosti ni bilo ljubo, da bi se mu kaj preveč, zahvaljeval, se je kar na mah vzbudila misel, da mora romarjem pokazati sedaj na drugi strani cerkve Gr-gar in pa kraij, kjer je bila Urškina rojstna, hiša. Kovačevi, Oreharjevi in še nekaj drugih romarjev je šlo za njim, Jakec, ki je šel s patrom, se je ozrl po Jerici. Sama je stopala za drugimi in potrta je bila.
Ko so prišli do razgleda proti Gr-garju, je pater kazal, kje je Urškina rojstna hiša. Drugi so se glaisno pomenkovali in se razgledovali na vse strani.
Medtem s,e je Jakec odluščil od družbe in pristopil k Jerici, ki je bila bolj sama zase. Vzel je iz žepa rožni venec in ga ponudil Jerici: «Nič ne bodi žalostna! Na, tvoj naj bo! Za spomin!»
Ona se je ustavljala: "Saj ne velja. Tebi ga je dal. Tvoj je!»
«In jaz ga dam tebi in je in bo tvoj!» Spustil ji je rožni venec v popotno torbico med kruh in sadje.
Medtem so se romarji že precej razšli in se razgledovali na raznih kra-jih.
Pater Kvirin pristopi k Jakcu in Jerici in pravi: «Jakec, sedaj pa pojdi z menoj na pokopališče, da ti še kaj povem in pokažem.»
Jakec je stopil za patrom in se ozrl za Jerico. Pa tudi pater se je bil medtem ozrl in ji zaklical; «Le pojdi, le pojdi, sirota Jerica, še ti z nama.»
Komaij je bila Jerica pri njih, ko se je pater naglo ustavil in trdo vprašal: «Kje imaš moj rožni venec?«
Jakec je molčal in v veliki zadregi gledal v tla. Za hip so vsi molčali.
Naposled se Jerica opogumi in spregovori: «Pater Kvirin, me bodite hudi. Meni ga je dal!»
«Tako! Njej si ga dal! In z njim si dal vse moje molitve. Ali veš to?»
«Dk, vem!»
Pri tej besedi se je patru ublažil obraz in utoplil pogled in glas je postal mehak.
«Moje molitve si hotel njej darovati! Najboljše, kar sem ti mogel dati! In zakaj si to storil ?»
«Videl seirii, da je žalostna. Smilila se mi je in sam ji dal, da bi žalostna ne bila in da bi imela lep spomin na Sveto goro, na vas in name.»
« Nevoščljiva si mu bila. Ali veš, kakšen greh je to!»
«0, vem, vem! Greh zoper svetega Duha bi bil to, če bi mu bila nevoščljiva zaradi vaše molitve. Toda žalostna nisem bila iz nevoščljivosti in zato, ker je on imel vaš rožni venec in vašo molitev, ampak le zato, ker nisem bila vsega tega tudi jaz vredna,«
«Tako, tako, prav, prav!» je komaj razumljivo in zadovoljno mrmral pater Kvirin. Zopet je posegel v skrivnostni žep in potegnil iz njega nov rožni venec ter ga pokazal Jerici: «Vidiš! Prav tak je kot njegov! In prav toliko vreden! Toda glej, da ga boš tudi ti vredna!«
Jerica je sprejela iz patrove roke rožni venec in ga spoštljivo poljubila. Potem pa se je obrnila k Jakcu in mu ponudila rožni venec. Pa ne tistega, ki ga je bila prej Vzela iz torbice, temveč tistega, ki ji ga je diail pater. Pri teim je obrnila za hip plah pogled tudi proti patru in v zadregi vpra-šalja: «Saj veilja?»
«A|li nisi zgrešila?«
«Ne, (pater! Naj ima tudi on za spoimin prav tako, kakor je hotel meni storiti!«
«Dobro, dobro!« je mrmral pater in se v hipu močno zresnil ter rekel: «0-troka, sedaj pia mi morata obljubiti, da bosta vedno pridna in poštena!«
Kakor iz enih ust sta mu odgovorila: «Da, oče Kvirin, vedno pridlna in poštena!«
Pri večerni pobožnosti je pridigal pater Kvirin. V svojem govoru je popeljal poslušalce s Svete gore v Lurd, na Sv. Višarje in končno v betleheim-ski hleivček. Skupaj z romarji je prosil Marijo, naj pomaga, da bo tista noč zia vsakega romarja kakor sveta noč, da bo prihodnje jutro kakor s ve-—fanta in dekle.
m.
to jutro, da bodo vsi z radostjo in sladkostjo čutili Jezusa v svojem srcu.
Romarji so bili še vsi zamišljeni v pridig,ar jeve besede, ko je ta že odprl tabernakelj in na oltar izpostavil Najsvetejše. S kora se je oglasila stara, lepa pesem:
„Castimo te .. .
Sveto, sveto, sveto — sveto, vedno sveto..."
Sledile so litanije Matere božje z odpevi. Vsa cerkev je pela presunljivo pobožno.
Po končanem blagoslovu so se zbrali najprej na prostoru pred cerkvijo in zopet peli. Nato so šli k počitku.
t * *
Po končani jutranji pobožnosti so zajtrkovali zunaj v hladu mogočnih lip. Po zajtrku sta očeta odšla v zakristijo k patru Kvirinu plačevat za svete maše. Ženske so šle k stojnicam in nakupile vse polno spominkov, sive-tinj ic, rožnih venčkov, žegnanokov, kipcev, podobic in podobnega za vse bližnje sorodnike in boljše prijatelje, Jakec je bil "me d tem splezal v zvonik in pomagal zvoniti in pritrkovati.
Po deseti uri so se znova okrepčali za pot. Kar je ostalo od obilega braš-na, je mati Kovačeva razdelila med reveže, ki jih je moral oče- Kovačev na njeno besedo še posebej obdarovati «za verne duše in naše rajne«. Zbrali so se k slovesu v cerkvi, da so opravili zadnje molitve in zapeli zadnjo pesem in se tako Mariji priporočili za srečno vrnitev domov in za srečno smideinje čez leto dni.
Pater Kvirin jih je spremljal še pod pokopališče in se prisrčno poslavljal z njimi. Ko je stiskal roko Jerici in Jakcu, sta imela oba solze v očeh.
Šli šo domu naproti.
Jakcu in Jerici se je zdelo, da se je vse nekam predrugačilo in spremenilo, svet in življenje in ljudje okrog njiju in onadva tudi.
Pogledala sta se in zardela v tihi, sladki, nerazumljivi zadregi.
Molče sta stopala drug ob drugem. Ko so ju starši pogledali, se jim je zazdelo, da sta čez noč vzcvetela v
Njima pa se je zdelo, da je vzcvetelo novo življenje, ki mu gresta naproti z veseljem in radostjo, z blagoslovom in molitvijo očeta Kvirina,
Čutila sta, da je vzbrstelo v njiju nekaj niovega, lepega in velikega. In nista vedela, kaj je to.
Objemal ju je lep, sončen nedeljski dopoldan. Za njima je stala mogočna in veličastna Sveta gora, spremljali so ju lepi spomini.
Lepi časi.
Že po poti s Svete gore in potem doma se je Jakcu zdelo, da je ves »vet postal bolj lep in vesel. Tako mu je bilo, kakor da se je zdramil iz tope zaspanosti v lepo, mlado, vedro jutro.
Vsa osvežena življenjska radost ga je razgibala v vedno bolj pridno delo. Oče ga je gledal veselo in zadovoljilo v kovačnioi in na polju.
Po tistem lepem svetogorskem romanju se je nakopičilo dela na vse strani. Bližala se je trgatev. Za vinske posode je trebalo pripravljati o-bročev. Tudi stiskalnice so bile potrebne poprav. Veselo so se razgovar-jali pod večer, ko so se gospodarji zbirali pred kovačijo. Eni so prinašali v popravilo, drugi so že odnašali. Trta je obrodila zelo dobro; obetala se je prav bogata trgaitev. To pričakovanje je ustvarilo vsesplošno dobro razpoloženje.
Če je bilo razmerje med Kovačevimi in Oreharjevimi že prej prijazno in prisrčno, je postalo po zadnjem svetogorskem romanju še bolj toplo in tesno. Starši se niso bili razgovo-rili, toda razumeli so se, da pride čas, ko iz botrstva zraste svaštvo in sorodstvo. Mlada sta bilia še Jakec in Jerica, toda kakor drug za drugo ustvarjena in odločena, tako. se je zdelo starim.
Jerica je bolj pogosto obiskovala mater Marijano kot prej. Vsako nedeljo, vsak praznik popoldne je presedela pri njej, kolikor je dopuščal .čas in hišnia opravila.
Jakec se je vsako nedeljo ali kadar je že bila Jerica pri njih, poka-
zal in se kaj pomenil, poiskal Jerici kako knjigo in se o njej razgovoril. Toda držal se je le bolj malo časa. Postalo mu je nekam nerodno v tej ženski družbi in kmalu se je začutil v tesni zadregi. Ko je odšel za očetom ali kam ven na polje, pa mu je bilo že takoj težko in tožno. Zazdelo se mu je vse nekalm pusto in prazno. Ni vedel, kaj mu manjka. Ko se je zopet vrnil domov, je včasih Jerica še bila pri materi in ji kaj pomagala po kuhinji. Če Jerice že ni več bilo pri materi, je Jaikec sedel pred hišo na kamnato klop in molče strmel v nedeljski podvečer. Potem je prišel oče z vasi in sedel poleg Jakca. Molče sta sedela drug ob drugem in dobro jima je bilo v tem brezbesednem večeru, ki je bil po njem razlit božji mir. Sredi molka je včasih oče izpre-govoril eno, dve besedi. Ponajvečkrat je vprašal; «Je bila kaj Jerica tu?» Njegova beseda je bila mehka in nežna. Kovačev dom je bil brez zvonke pesmi dekliškega smeha in brez tople luči dekliških oči. Ko je začela Jerica bršteti v dekle in je po tistem romanju svetogorskem večkrat prišla v hišo, je oče Kovač začutil, kako silno manjka domu svežega, zornega deklištva. Zaskrbelo ga je nekoč kar tako na gladkem in lepem, kaj pa, če bi se kako drugače obrnilo in zgodilo. In je o prvi priliki vprašail Orehar j a brez ovinkov in uvodov; «Saj bo Jerica za Jakca, ko bo čas?»
Orehar ga je pogledal začuden in nekam zaskrbljen, čemu pač ima Kovač kak dvom o tem, in je odgovoril: «Kako pa! Mlada sta še in si morda nista še povsem na jasnem, pa mislim, da bi jih ne bilo več mogoče ločiti. Menda je že božja volja tako.»
Nič več nista govorila o tem. Zadovoljna sta bila s to gotovostjo. Pride že še čas, ko bo treba več govoriti. Zvečer je povedal Kovač o tem razgovoru materi Marijani in Orehar svoji ženi. Dve materi sta tisti večer še dolgo v noč bdeli in molili v vdanem in vedrem zaupanju in njune molitve so se srečale pred prestolom svetogorske Matere, ki je tam gori v svojem svetišču sredi med dvema postarnima in
"bradatima svetnikoma ljubeznivo gledala na svoje ljubljeno dete.
Oj ta vojaški boben...
Jakec je dorastel v vojaški nabor. Takrat so cveteli na Jeričinem oknu lepi nageljni. Zvtečer pred naborom se je Jakec oglasil pri Oreharjevih. Tovariši so razgrajali po vasi v prisiljeni veselosti in ponarejeni pijanosti. Njemu je bilo to mučno in neprijetno. Zato, pa ne samo zato je odišlel k Oreharjevim. Jerica je pobirala perilo po vrtu, mati je pa kurami dajala večerno krmo, da jih spravi spat.
«Jeiica, po «pušeljc» sem prišel; videl sem, da imaš tako lepe nageljč-ke. Saj ga daš?» je zaprosil Jakec.
«AH prav mora biti?» je nagajivo vprašala Jerica,
«Ptišeljc pa mora bit', zelen, ne suh.
«Težko bo kaj!» se je zasmejala Jerica. »Rožmarin se je posušil, per-jice mu proč leti...»
Jakec je v narejeni trmoglavosti vztrajal: «Pušeljc pa mora bit' — zelen, ne suh! Iz rožmarina duhtečega, iz nagel j na rdečega,..«
Jerica se je vdala in odvrnila pope vaj oč:
„Žide kupila bom, pušeljc nar'dila bom, prid' si ga jutri iskat ..."
Jakec se je s smehljajem na ustnicah zopet narejeno razhudil: «Kaj šele Jutri? Pa danes? Kakšen fant bom to brez pušeljca?»
«Pa bi si ga bil drugje poiskal...»
«Drugje? Jaz hočem najlepši pušeljc in najlepše nageljčke imaš ti!»
«Pa dobro! Za danes dobiš naigelj-ček, jutri pa pušeljček!» je smeje se odvrnila Jerica in že stekla po stopnicah. Kmalu se je prikazala na oknu svoje sobe; odtrgala je rdeč nagelj-ček in odkrhnila naglo še vršiček ro-ženkravta in zaklicala: «Jakec, lovi!»
Nastavil je klobuk in spretno ulovil cvetje, ki mu ga je Jerica z lahko Toko in vedrim nasmeškom vrgla z okna; zataknil si ga je za trak in se zahvalil Jerici.
Medtem se je zaslišal nedaleč šum in farum. Jerica je pogledala po poti
pred hišo in naglo rešila svoje nagelj čke v sobo, vse, kar jih je cvetelo po njenih oknih, Komaj je bila na hišnih vratih, že so prikolovratili na dvorišče še drugi naborniki. Hoteli so pušeljcev. Jerica jim je pokazala po brezcvetnih oknih: «Poglejte! Boste morali že drugje povprašati! Če pa hočete majerona in pelina!»
«0! O! 0!» so začeli ugovarjati vinjeni fantje, «Saj nas ne boli trebuh!»
«Kje ga je pa ta dobil?» je pona-gajal eden izmed fantov okrog Jakca.
«No, to je pa moja stvar!» se je smejal Jakec in pogledal fanta s smehom, pa tudi tako odločno, da ga je ta takoj razumel, da ne bi bilo prav, če bi hotel kako nerodno razdreti.
Razumeli so, da so s svojo vinjeno topaglavostjo zanesli neko neprijetno nerazpoloženje k Oreharjevim. Radi so imeli Jakca in Oreharjeve bi prav zares neradi žalili, zato so se začeK odpravljati z glasnim šumnim pozdravljanjem, Tedaj pa se je od nekje vzel Oreharjev oče in rekel: »Fantje, v nedeljo ga boste bolj potrebni kot danes. Pridite po blagoslovu in ne bo mi žal za literček ali dva.»
Glasen vrisk mu je bil odgovor in od vseh strani so mu klicali: «Živio, cče Oreharjev!»
Zapeli so: «En kozarček al' pa dva, to nam le korajžo da!» in so odšli,
Jakec je še ostal. Dobro mu je delo, da Orehar ni bil neprijazen s fanti in da jih je znal tako obzirno opomniti, da ga imajo že dovolj, in jih je tako prijazno povabil na kozarec za nedeljo, ko bodo že vsi žepi suhi zaradi naborniških stroškov. Orehair se je zdel dobre volje. Pristopil je k Jakcu in ga še posebej povabil: « Da ne boš manjkal v nedeljo! Sramovati se ti pač ne bo treba, ker ti voiaiki listek gotovo ne uteče! A zat? ga je treba kozarček že danes. Prinesi, Jerica! In tudi ti, mati, se kaj osukni!»
Jakec se je vljudno nekaj branil, pa ni nič izdalo. Kmalu je prišla Jerica z maj oliko vina in za njo mati s hlebom kruha in pladnjem svinjine. Oče je kar preko dvorišča zaklicali «Filip, Jakob! Juiinia!»	,
«Takooj!» sta se oglasila iznad hiše dva krepka moška glasova. Kmalu sta prišla oba Oreharjeveva fanta, že starejša kot Jakec, in veselo prisedla k drugim okrog kamenite mize.
«Jaka, danes pa gre na tvoj račun! Dvakrat južina! Bog te živi, vojak junak, da malo kdo tak!» je za-klical Oreharjev Jakob.
Prigriznili so in pili. Jeričin obrazek je bil kakor roža gartroža, ves cvetan in nasmehljan. Fantje so se smejali. Tekel je glaisen razgovor.
«Vidiš, Jaka, jutri postaneš zares fant, ko začutiš udarec na ramo in zaslišiš besedo: « Sposoben!» Zato je treba temu tvo j emu fantovstvu nazdraviti. Jutri se že zaradi lepšega moraš držati nekoliko bolj družbe! Zato trčimo danes! Bog te živi, fant!»
Ko je Jaka odhajal, se je na movo priporočil Jerici za pušeljček za jutri.
Jaka je bil drugo jutro zgodnji in veder. Zvečer je prišel zopet, potrjen vojak, kakor so že naprej vsi vedeli.
Bilo je že po večerji in oče je hotel, da izpijejo zopet kozarec na zdravje in srečo vojaka Jaka. Začel je pripovedovati svoje vojaške doživljaje in tudi Filip in Jakob sta znala marsikaij povedati.
Kovačev Jaka je bil odločen za top-ničarja in se je ves pogovor začel sukati največ okrog topov in konj in podobnega.
Bilo je že pozno v noč, ko je imiati Oreharjeva prinesla še črne kave, ki jo je sama silno ljubila in mislila, da se ne da gostu bolje postreči kot s to najboljšo pijačo. Vedri in veseli so se razšli k počitku.
Nalbor je bil spomladi. V jeseni se je približal čas vpoklica v vojaško službo. Ves teden je na večer odmevala po vasi in seliščih fantovska pesem; vesela včasih v svojem napevu, največkrat pa vsa mehka in otožna,. Veliko lepote je bilo v teh pesimih in veliko otožnosti.
„Kdo bo listje grabil, kdo bo praprot žel.. . ?"
„Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat. .
,.Fantje po polj' gredo, vriskajo in pojo .. .
Regiment po cesti gre, fantič moj tud' zraven je . .
Tudi Kovačev Jaka je rad pope val' in Jerica je dobro slišala njegov glas in ga razpoznala iz vseh drugih. Ko so nekoč tam pod Kovačevo domačijo zapeli:
„Oj ta zelena trata, ta bo meni zadnji dom, oj tukaj bom počival, kadar jaz umrl bom . . ."
in je jasno slišala krepki in zveneči glas Kovačevega Jakca vmes, je naslonila na okno med nageljčke in ro-ženkravt svojo lepo glavico in se prav milo razjokala. Bridka je že sama misel, kako bridko bo šele slovo!
Na dan odhoda je že zgodaj zjutraj prišel Jaka k Oreharjevim po slovo in pušeljc.
Očeta in fante je še srečno prestregel, ko s,o z živino odhajali zdoma. Toplo so se pozdravili in prisrčno poslovili,
V kuhinji je dobil mater. Jerica je prišla po stopnicah iz zgornjice. Bleda je bila, vsa neprespaniai. Oči so ji bile zardele in vlaižne. Mati je skušala premagati tesnobo, ki je zajela Jerico in Jakca. Zato je povabila: «Skcdelico kave sem ti prihranila, Jaka. Vedela sem, da prideš po sloivio. Kar v izbo stopi. In tudi tebi, Jerica,, ne bi škodovala, saj je še nisi pila!»
«Pa še vi, mama, prinesite tudi zase. čakajte, pripravim jaz.» Tako se je Jerica iznebila hipne tesnobe. Odprla je izbo in skočila po posodo.
Tiho so srebali kavo. Težko so se pletle besede, kakor da so vse trudna. Ko je Jaka iz same zadrege naglo popil svojo skodelico, se je opogumil: «Jerica, po pušeljc sem prišel.»
«Da, da, Jakec!» je odvrnila s tresočim glaskom in odšla.
Kmalu se je vrnila. Šopek je imela že pripravljen v svoji izbici. Moker je bil od vode. Nagelj ček, roženkrajvt in rožmarin. S plaivo svilo je bil povezan, Imel je pripeto lepo, pozlačeno iglo.
Jerica je bila za hip v veliki zadregi. Takoj pa se je opogumila in pre-
magala vso zadrego pred materjo in Jakcem. Stopila je k njemu, ki je že slonel ob oknu, in mu pripeka šopek na prsi.
Tedaj je Jakca premagalo. Zaobjel je z mehko nežnostjo njen obrazek v obe dlani in .ga dvignil k sebi. Bil je nekoliko višji kot ona. Pogledal ji je v oči, v lepe kostanjeve oči, ki so bile v tistem hipu še bolj vlažne in rdeče.
Tiho, plaho je izpregovorjl: « Jerica?«
Izpoved in prošnja je bila v tej edini, tako lepi in topli, tako mehki in sladki besedi: v njenem imenu.
«Da! Da i Jakec!» je odgovorila o-na skozi solze prav tako tiho in mehko.
Razumela sta se in bila sta srečna. Naj trpke j ša bridkost slovesa je bila premagana. Njej je zvenela v duši njegova beseda: « Jerica ?», njemu pa njen odgovor: «Da, da, Jakec!»
To bogastvo besede in zvok glasu, to prelepo medsebojno .obdarovanje je olajšalo slovo.
Mati Marijana hudo zboli.
Prišla je zima. V adventu se je rnai-ti Marijana hudo prehliadila. Lotila se je je resna pljučnica. Oče Jakob je storil vse, kair je bilo v njegovi moči, da bi okrevala. Najel je še eno deklo za dom in hišo. Pa to le ni bilo dovolj. Zdravnik je povedal, da je bolezen zelo resna; ker je pa bolnica močne narave in posebno zdravega srca, jo bo mogoče rešiti. Eno pa je nujno: zelo točno, požrtvovalno in skrbno negovanje podnevi in ponoči. Take osebe, ki bi bila za to sposobna, voljna in vestna, ni lahko dobiti. V izbi se je zdravnik z očetom razgovarjal o tem. Zraven je bila tudi Jerica, ki je pogosto pomagala pri postrežbi. Ko je slišala zdravnikov pogoj, se je odločno oglasila: «Jaz, gospod doktor!»
Zdravnik jo je pogledal preko naočnikov in jo gledal nekaj časa resno in strogo. Zagledal se je v njene oči in njihovo dobroto, v poteze krog njenih ust in njih trdno odločnost. Svoje opazovanje je zaključil z besedami: «Morda bi bila pa ti, mala, res
najbolj primerna za ta posel. Tu vsaj' ne bi bilo lahko najti bolj prikladne osebe.»
«Kaf poučite me, prosim,!»
Zdravnik ji je začel razlagati natančno do malenkosti, kako bo morala bolnici streči in jo negovati noč in dan. Takoj je videl, da ga dekle dobro razume. Prebrala je bila že nekaj domačih knjig o postrežbi bolnikov, zato ji je bilo vse lahko dopovedati in razložiti.
Tako je začela Jerica službo bolniške postrežnice pri materi Marijani. Svojega očeta je preprosila, da je doma materi za pomoč na j el še eno deklo, da je bila tako zaradi matere bolj brez skrbi in se je nemoteno posvetila bolnici.
Bilo je nekaj hudih in težkih dni. Zdravnik je bil mrk in molčeč. Nikdar ni bil posebno klepetav in .gostobeseden. Toda tako redkobeseden, kakor je bil nekaj dni pri materi Kovačevi, ni bil izlepa.
Bolnici se je bledlo, Jerica je bdela in cula noč in dan. Ni poznala utrujenosti in zaspanosti. Silno resna poteza se ji je zasekala ob ustnicah in dajala njenemu mladostnemu in nežnemu obrazu skoraj žensko zrelost, ne da bi kaj dušila njeno dekliško lepoto. Sila volje, ki je sijala iz njenih oči in blestela na njenem obledelem o-brazu, jo je vsa poduhovila. Nosila je dolg, bel predpasnik in glavo je imela ovito v belo ruto, ki je še večala belino njenega obraza.
Natančno je vršila zdravnikova navodila. Že takoj spočetka je onemogočila vsak nepotreben obisk pri bolnici. Celo oče Jakob je smel le bolj poredko in vedno prav tiho k bolnici. Ko je spoznal Jeričino veliko skrb in ljubezen, ki ji je krepila voljo in množila moč, je bil bolj miren in pokojen kot prve dni.
Zdravnik je gledal na Jerico z vedno večjim spoštovanjem in vedno bolj toplo ljubeznivostjo. Trdino je zaupal, da bo z njeno pomočjo premagal skrajno nevarnost in bolnico rešil.
Ko je nekega jutra prišel na običajni obisk, se je Jerica tiho dvignila
s svojega sedeža ob postelji in mu zašepetala: «Noč je bila mirna! Vročina se je znižala!» Pokazala mu je listek z zapiski.
Zdravnik se je sklonil nad bolnico, dolgo prisluškoval njenemu dihanju, utripu srca in otipal žilo na roki. Potem se je obrnil k Jerici. Obraz se mu je razjasnil. Prikimal ji je in rekel tiho: «Upam, da sva zmagala, Jerica! Oba! Ti in jaz! Brez tebe in tvoje skrbnosti bi ne bilo šlo! Toda še moraš skrbeti. Zelo skrbeti!»
«Bom, gospod doktor!»
Pastami gospod že davno ni bil talko lepo in tiho vesel in zadovoljen kot v tistem trenutku.
Tedaj se je bolnica zganila; odprla je oči. Obraz ji je bil od vročice še zardel. Zdravnik ji je veselo prikimal, Jerica pa se je nagnila nad njo in ji nežno poljubila čelo in oči. Voljno jih je bolnica zaprla pod tem toplim in mehkim poljuibom. Ko je sladki pritisk poljuba na njih odnehal, se je zopet ozrla po sobi in na zdravnika; naposled se je njeno oko ustavilo na Jerici.
Tedaj so se tiho odprla vrata in v njih se je pokazal oče Jakob. Ozrl se je na bolnico in radostno obstrmel.
Zdravnik je tiho povabil Jerico iz bolniške sobe in ji dal natančna navodila, kaiko mora še nadalje skrbeti za bolnico. Ko je že hotel oditi, je spoznal, da ima ona še nekaj na srcu.
«No, Jerica, le povej, kaj te še skrbi?«
«Ali bi lahko Jakcu pisala, da ni nobene nevarnosti? Nismo mu pisali, da je tako hudo. Pa ga le močno skrbi.«
«Piši mu; toda le, če imi obljubiš, da boš prav tako vestno skrbela zanjo, kakor si dosedaj, dokler bo treba!«
«Skrbela! Prav vse kakor naročite!«
Jerica se je skrbno zopet vsa posvetila bolnici.
Našla pa je čas, ko je bolnica zopet spala, da je napisala Jakcu lepo in veselo pismo. Tako lepo se je bila v tem pismu razgovorila, da Jakec, ko je pismo prebral, niti slutil ni,
kakšni nevarnosti je iztrgala mater Jeričina skrb in ljubezen.
V pismu je našel tudi tri listke ro-ženikravta, ki so s svojim sladkim vonjem prepojili vse pismo. Hvaležno jih je polj ubil in skrbno shranil s pismom vred.
Božič so veselo praznovali, ker je mati Marijana že precej okrevala. Izmenjali so si z Jakcem prisrčna voščila in dolga pisma. Božične potice je pri Kovačevih napekia Jerica po navodilih matere Marijane, ki je bila v Lej reči posebno skrbna in natančna, Največjo in najboljšo potico so poslali Jakcu, da je imel pri vojakih vosel božič.
Zaobljuba.
O pustu je prišlo očetu Jakobu brzojavno sporočilo, da je Jakec v vojaški bolnici. Hudo ga je zdelal vojaški konj. Oče se je takoj napravil na obisk k sinu. Mati je doma jokala. Jerica je odhitela v cerkev in tam pokleknila pred Marijin oltar in molila in prosila za Jakca in njegovo zdravje:
«Mati Marija! Reši ga! Zaradi njegove miajteire in zaradi očeta! Jaz bi se mu odpovedala, samo če bi mu mogla izprositi zdravje! Usmili se! Usliši me, mati Marija,! Če bi mu pomagala moja odpoved, bi napravila to žrtev...«
Dolgo je molila in prosila. V nedeljo je prejela v namen svoje prošnje tudi sivieto obhajilo. Sama v dno duše žalostna je skušala prikrivati svojo žalost, da je laže tolažila mater Mari-jano. Tudi mati je molila, veliko molila za sina Jakca, svojega edinca in 1 j ubi j ©lica.
Očeta ni bilo več dni domov. Ko se je vrnil, je bil njegov obraz veder ,n veselo se je nasmehljal materi in Jerici, ki sta mu prihiteli naproti s strahom in upom.
«Hudo je bilo! Zelo hudo! Sedaj pa je že iz nevarnosti. Prav lepo vas pozdravlja; tebe, mati, in tudi tebe, Jerica. Nekaj tednov bo še v bolnišnici, potem dobi dopust in pride nekaj časa domov.«
Na dolgo in široko je moral cče pripovedovati vse, kar je vedel o nezgodi.
bolezni in zdravljenju in kaj je Jakec rekel in kako se počuti.
Ko se je zvečerilo, je Jerica odšla v Selišče. Naravnost v cerkev pred oltar Marijin.
»Zahvalim te, Mati, da si me usli-šala! Zahval j ena, da si ga rešila...«
Prav iz srca se je zahvaljevala, a bila je tudi v dno srca žalostna. Mislila je na svojo obljubo; Marija ga je rešila in ona se mu mora sedaj odpovedati.
Zaprosila je Marijo za moč in voljo, da ostane svoji obljubi lahko zvesta.
Zvon je zapel večerni Ave. Vstala je, ko je odmolila, in se odpravila proti domu. Slišala je še, kako je škripal veliki ključ v težkih cerkvenih vratih, ki jih -je cerkovnik zaklepal.
Ko je prišla domov, je mati ni mogla doumeti. Povedala je, da se je Kovačev oče vrnil in da je Jakec izven nevarnosti. Bila pa je tako silno potrta, da je komaj prikrivala solze. Zakaj le?
* * *
Pred veliko nočjo je prišel Jakec na dopust. Nekaj bolj bled je bil kot prej in pa bolj suh, drugače pa veder in živahen, da sta se ga oče in mati prav prisrčno razveselila. Mati Marijana se je smehljala in jokala od samei sreče. Oče Jakob je samo gledal in poslušal. Pozabil je na kovačijo in na delo.
Ko je mati vse izprašala Jakca, kar ji je prišlo na misel, je,začela pripovedovati o svoji bolezni in o Jerici, kako je silno razumna in dobra. Če bi nje ne bilo, bi ne bili premagali te bolezni. Saim zdravnik je tako povedal. Pozabila je mati na svojo bolezen in govorila je samo o Jerici in jo hvalila, da bi je lastna miaiti ne mogla bolj prehvaliti. Zadnje čase pa se Jerica bolj doma drži. Nekam tiha je postala in otožna. Nič pravega veselja ni v njej. Da bi le me bila kaj bolna. Večkrat jo je že izpraševalai, kaj ji je, pa je vedno odvrnila, da ni nič posebnega, nič hudega.
Komaj se je Jaka dobro odpočil in okrepčal, je že odšel v obisk k Ore-harjevim.
Pri Oreharjevih je dobil doma mater in Jerico. Videl je, da se ga je Jerica skoraj ustrašila, ko je prišel tako nepričakovan. Dala si je opravka tu in tam, da se je Jakcu zdelo, da se ga izogiba. Komaj je spregovoril par besed z njo, že se je umaknila. Mučno razpoloženje, ki je zavladalo v hiši, so pregnali oče in oba Jeri-čina brata, ko so se vrnili z dela. Začel se je živahen razgovor o nezgodi in bolezni Jakčevi in potem o vojaški službi in o novicah po svetu. Mati je ponudila Jakcu kave in se zaskrbljena ozirala na Jerico. Ko sta ostala z Jakcem za nekaj časa sama v kuhinji, jo je Jakec vprašal: «Malti, kaj je z Jerico? Vsa spremenjena se mi zdi. Tudi mati mi je doma že povedala, da je vsa tiha in otožna? Da ni kaj bolna.»
«Nič je ne razumem in ne vem, kaj ji je. Noče se mi izpovedati.«
Začelo se je že mračiti, ko1 se je Jakec poslavljal. Opazil je, da je Jerica odšla, s škafom po vodo. Pohitel je za njo proti studencu. Ko se je približal studencu, je zaslišal tiho ihte-nje. Stopal je po travnati stezi prav potiho. Jerica je sedela pri studencu, glavo je imela sklonjeno med dlani. Drhtela je v pridušenem joku. Jakec je tako potiho pristopil, da ga ni slišala.
Stopil je pred njo, ji odtrgal roke od obraza, žalosten pogledal v objokane oči in toplo in nežno zaklical, kakor da bi prosil: «Jerica?!»
Naglo se je dvignila in mu iztrgala roke ter zaklicala prestrašena: «Ne! Ne! Jakec!»
Gledala sta se. Ona silno žalostna, jn bridko razočaran.
Dolgo sta molčala. Potem je Jakec vprašal: «Kaj se je zgodilo, povej!»
Gledala ga je v zadregi in bridkosti.
«Povej, Jerica! Povej, kaj je? Zakaj si se tako izpremenila? Ali me nisi imela nekoliko rada?»
«Da, Jakec! Rada sem te imela! Zelo rada!»
«In sedaj me nimaš več rada? Zakaj ne?»
«Ne smem.»
«Ne smeš?»
«Ko se je zgodila tista nesreča, sem. obljubila, da se ti odpovem, če ozdraviš. Marijo sem prosila! Sedaj me razumeš! Samo tebe sem imela rada, odkar vem; in še preden sem vedelaj, sem te že rada imela. In sedaj ne smem!«
Zopet je sklonila glavo v dlani in se razjokala.
Jakec je stal strt pred njo. Dolgo je stal in molčal. Razumel je njeno veliko žrtev in njeno plemenito tan-kovestnost.
Ona se je nekoliko utolažila, ga žalostna gledala in naposled spregovorila: «Ne more biti drugače! Oba bi bila nesrečna! Zbogom, Jakec!»
Zadela je škaf in tiho odšla.
«Zbogom, Jerica!« je tiho odzdravil Jakec in žalosten odšel domov.
Tako bridko imu je bilo, kot da je sonce zatonilo za vedno.
Žalostne praznike sta imela Jakec in Jerica. Sosedje, ki Jakca niso videli ob njegovem povratku domov vsega vedrega in živahnega, so se čudili in ga poimilovali, kako ga je bolezen zdelala. Nič veselja, nič pravega življenja ni bilo več v tem nekdaj tako živahnem fantu. Nič ni prihajal v vas in družbe se je najrajši ogibal.
Jerica je bila odšla po praznikih v obiske k neki teti, ki je bila poročena v hribih. Mislili so, da ji bo sprememba zraka pomagala za oslabelo zdravje.
Preden je Jakec odšel zopet k vojakom, je materi razodel Jeričino skrivnost Prej ni hotel .govoriti o tem, ker je spoštoval njeno tajno, ki je sama ni še nikomur razodela. Ko se je pa odpravljal, mu ni dalo miru, dokler ni materi o tem povedal.
Mati je nekoliko časa molčala in premišljevala, potem je rekla: «Bo že Bog dal in morda bo tudi pater Kvirin pomagal, da bo zopet vse prav; iudi v takih rečeh se najde pomoč, če je božja volja. Za to že jaz poskrbim.«
Pater Kvirin bo pomagal.
Ko se je Jerica vrnila od obiska pri leti, jo je povabila neke nedelje po-
poldne k sebi mati Marijana, Jerica je bila po Jakčevi nesreči prav malokrat pri Kovačevih,
«Tako!» je zaklicala mati Marijana, ko je Jerica prišla. «Nič več nas ne poznaš!«
Jerica je bila v veliki zadregi in ni vedela, kaj bi rekla. Mati ji je pomagala: «Žalili te nismo in ne krivice storili, da se nas tako izogibaš!«
«Ne, mati, ne!»
«Torej govori lepo odkritosrčno z menoj!»
V zadregi in solzah ji je Jerica povedala o svoji obljubi. Mati Marijana jo je izpraševala, kako in kaj je obljubila, kako je rekla in mislila. Naposled se ji je prijazno nasmehnila: «Ne bom jaz razsojala, koliko je tvoja obljuba vredna in veljavna. O tem ie pouči pater Kvirin, On je za take zadeve. Prosi mamo, da me v soboto spremiš na Sveto goro. Toda — ne! V soboto ima pater Kvirin manj časa, Med tednom po j deva. Kar izberi si dan. Kakor bo materi bolj praiv. Reci ji, da sem te jaz prosila, da me spremiš,«
Jerica je gledala nekam nezaupno. Toda njeno spoštovanje do Kovačeve matere je kmalu pregnalo vso neza-upnost in vsak dvom. Vprašala je s siLrahom in upom: |«MatifJ ali zaries mislite, da bi se moglo kako pomagati?«
«Če ti rečem! Nekje v Cvetju ali kje že sem brala o obljubah in si nekaj o tem zapomnila. Tebi bo pater Kvirin dopovedal. Če bi ti jaz pravila in dopovedovala, bi mi morda ne verjela, Njemu boš.»
Odšli sta v torek popoldne. Jerica ni več vzdržala doma. Čimprej k patru Kvirinu! Lepa je bila ta pot. Vsa prisrčnost, ki jo je bila bolezen tako poglobila, se je razodevala v medsebojnem razgovoru med njima. Nikoli se mati ni mogla tako svolbodmio in nemoteno razgovoriti z Jerico kot na tem romanju.
Pod mrak sta dospeli na Sveto goro. Najprej v cerkev! Topla in vdana molitev pred milostnim oltarjem. Jerica se je priporočala Materi dobrega sveta, da bi ji dala prav doznati
voljo božjo in da bi razsvetlila patra Kvirina, da bi vse tako razsodil, kakor je voljr. božja. Obnovila ie svojo pripravljenost za odpoved in žrtev, če bi laka bila volja božja. Prosila je Boga puzanesljivosti, da je bila tako žalostna zaradi svoje obljube. Saj On vidi dobro v njeno srce in najbolje ve kako in kaj. Saj še sama sebe ne razume. Vsa je bila razdvojena ves ta čas sem. Če je odpoved potrebna, naj ji da moči in odločnosti. Dolgo je tako molila in prosila iz svoje razdvojenosti in nežne tankovestnosti. Ko sta opravili svojo prvo pcbožnost in se nekoliko okrepčali, sta poiskali pa-ir?, Kvirina.
Najprej je mati Kovačeva na kratko povedala namen tega obiska potem je pater Kvirin povabil Jerico s seboj v zakristijo, kjer jo je natančno izprašal o njeni obljubi. Pripovedovala mu je vse vestno, kako je šla v cerkev in tam Marijo pomoči prosila zaradi očeta in matere in kako je Mariji ponavljala, da bi se Jakcu odpovedala, če bi mu mogla zdravje izprositi.
Pater Kvirin je lepo poučil Jerico, da to ni bila prava in veljavna zaobljuba in da je ne veže v vesti, Njene besede so bile bolj želja in prošnja kot pa obljuba. Jerica pa se je le še bala, da bi morda ne prišla kaka kazen, ali nesreča nad njo ali pa nad Jak-ca. Še jo je pater lepo poučil, dai se zaobljube lahko spremenijo ali se da od njih tudi odveza, če je tako prav in piimerno, in on ima take oblasti.
Dolgo sta se razgovarjala. Jerica je opravila še dolgo spoved. Ko je vse lepo končala, se je pomirjena vrnila pred oltar, kjer je zopet dolgo molila. Potem je poiskala mater Marija-no, ki je sedela v samotnem kotičku in obračala med prsti jagode rožnega venca.
Jerica je stopila k njej, ji položila roko okrog vratu in ji zašepetala: «Vse je dobro, Preveč sem se bala; pa je menda že božja volja taka, da bom vaša in pa Jakčeva!»
Mati Marijana jo je nežno privila k sebi in jo poljubila.
Zopet je prišla noč, ko je Jerica mirno in sladko spala. Mati Kovačeva je še dolgo bdela ob njej in molila. Molila je največ za Jakca in za Jerico, da bi bila nekoč srečna in dobra v zakonu.
V	mladem svežem jutru sta kmalu opravili svoje pobožnosti in se vedri in veseli vrnili proti domu. Jerica je bila zopet vsa razživljena in zgovorna. Oživljala je spomine na romanja iz prejšnjih let. Tu so počivali in se okrepčali. Tu so se srečali s temi in temi romarji. Tu jih je nekoč dež strašil, da so pospešili in kmalu zopet priromali v sonce. Kmalu je prešel pogovor zopet na Jakca.
Veselje je priromalo s Svete gore z materjo Marijano h Kovačevim in z Jerico k Oreharjevim. Jerica se je šele sedaj razgovorila s svojo materjo in ji povedala, zakaj jo je bila Kovačeva mati povabila na božjo pot. Mati je bila vsa srečna, ko je videla hčerko zopet veselo in vedro, in vsa družina se je pod vplivom te vedrosti nekam oddahnila in razživela.
V	nedeljo popoldne se je Jerica zaprla v svojo sobo in je napisala Jakcu dolgo pismo. Preden je pismo zapečatila, je poiskala v molitveniku lepo svetogorsko podobico, ki jo je bila prinesla s seboj od zadnjega romanja in jo je pater Kvirin blagoslovil. Poljubila jo je in spustila v pisemski zavitek prav na sredo med list, tako da bo Jakec, ko pismo odpre, moral najprej najti ta svetogorski pozdrav in blagoslov in zraven njega toliko lepega in veselega, kar mu je imela Jerica povedati.
Konec žalostnih dni in reči.
Dolga je vojaška služba; ko je pa človek ob koncu, se mu zdi, da je naglo minula. Tako se je zdelo tudi Jakcu, ko je doslužil.
Na jesen je prišel domov. Prvo nedeljo popoldne po blagoslovu sta se z očetom odpravila k Oreharjevim. Čakali so jih že. Oče Kovačev je brez dolgih ovinkov opravil svoj namen. Stopil je do Oreharja, mu stisnil roko v pozdrav in izpregovoril z nekoliko bolj slovesnim glasom, kj. je drh-
tela mehka ginjenost v njem: « Boter, Jakec prevzame gospodarstvo pri nas. Gospodinje mu je treba. On pravi, da je zanj samo Jerica. Jaz in mati tudi misliva, da boljše ne more dobiti. Kaj mislite sedaj ti in mati in Jerica?«
«Tako mislimo kakor vi: Jerica ne more dobiti boljšega moža, kot je Jakec, in bi drugega tudi imeti ne marala.»
Kmalu je prišla Jerica iz zgornjice, Tiho in brez besede sta se objela z Jakcem. Mati si je brisala solze. Pa se je kmalu domislil Orehar, da je nalil iz majolike, ki jo je bila že prej mati prinesla na mizo, in je napil: «Bog daj zdravje in svoj blagoslov!«
Kmalu so se posušile solze materi in Jerici. Prišla sta še Oreharjeva Jakob in Filip in poklicali so tudi mater Marijano. Kmalu se je bilo nabralo še nekaj sosedov, ki jim je bila snubitev kar zadišala. Vesel večer so i-meli in se v tem veselju spominjali žalostnih dni kakor temnih pravljic.
* X v
Kmalu se je razvedelo po Selišču in daleč naokrog, da so se Kovačevi in Oreharjevi zmenili.
Začeli so pripravljati balo na obeh straneh. Mizarji, krojači, šivilje in čevljarji, vsi so imeli polne roke dela.
O pustu je bilo ženitovanje in svatba, da malo takih.
V soboto po svatbi sta mlada Kovačeva, Jakec in Jerica, poromala na božjo pot na Sveto goro, da se Materi Mariji, zahvalita in priporočita. Toliko jima je pomagala In velikokrat bosta še potrebovala njene pomoči!
Jakec je nesel s seboj dar za patra Kvirina. Izdelal ga je pri vojakih. Lep žegnanček iz bakra in s steklenim vložkom za blagoslovljeno vodo. Na vrhu žegnančka je bila pod steklom vdelana podoba svetogorske Matere božje. Prav tako lepo delo iz bakra je bila kapelica, ki je visel v njej lep križ. Žegnanček in kapelica sta bila po delu in izvršbi, enotna in po meri enaka. Tako si pater Kvirin lahko o-besi ta žegnanček in križ k postelji ali nad mizo v svoji celici in se bo
spominjal Jakca v svoji vsakdanji molitvi. Jerica je bila silno vesela tega lepega dela in tako primernega darila za dobrega očeta Kvirina.
Tudi oče Kvirin se je zares in prisrčno razveselil. Ko sta prišla na Sveto goro in opravila prvi obisk v cerkvi, sta šla na samostansko porto in pozvonila. Kmalu je vratar privedel patra Kvirina. Postaral se je bil že nekoliko, bil je pa še vedno zelo živahen. Ko sta se mu predstavila kot mlada zakonca, je dvignil svoje su-iiotne roke k nebu, jih sklenil, kratko pomiolil in dal mladima prijateljema svoj blagoslov. Ko je Jakec razvil svoje darilo, se je stari menih po o-troško razveselil. V zahvalo je dal novoporočencema lepo Marijino sliko, ki je bila z roko slikana na svilo. Pater Kvirin jo je imel v svoji celici. Jerica je ogledovala sliko, ki ji je zelo ugajala, ker je bila zares lepo delo v olju na rumenkasti svili. Okrog okvira Marijine podobe je bil na sliki venec rdečih in belih rož in spodaj napis:
LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA!
* * *
Doživela sta zopet prav lep sveto-gorski večer. Objemalo ju je novo razpoloženje. Čutila sta silno moč enotnosti in skrivnostnost besede, da nista več dva, ampak en sam: enotnost duše in srca, mišljenja in življenja. Zatopila sta se v molitev. Molila sta drug za drugega.
Drugo jutro — bila je nedelja — so po zadnji maši začeli še zadnji romarji odhajati v dolino. Jakec je prosil o-četa Kvirina, naj bo danes njihov gost. Okrog poldne je oče Kvirin prišel v gostišče, kjer so dobili tiho samotno sobico in v njej lepo pogrnjeno mizo, obloženo s pravo svatovsko gostijo.
Oče Kvirin je bil silno domač in o-četovski. Jedel in pil ni veliko. Toliko več pa je govoril. Pripovedoval jima je iz svojega življenja in tudi razne dogodivščine, ki jih je slišal od drugih. Ko je pozneje Jerica v spominu obnavljala vse to pripovedovanje, se je šele ovedela, koliko lepih naukov
za novo življenje jima je hkratu podal.
Poldan se je že precej nagnil, ko so se odločili za odhod. Najprej v cerkev k Mariji po slovo. Oče Kvirin ju je spremljal do pod. pokopališče, Jerica, ki je nosila Marijino sliko in si je ni pustila odvzeti od Jakca, se je patru ponovno zahvaljevala za ta dar, ki ji bo zelo drag spomin. Vedno mu ostaneta hvaležna za rožni venec, njegov prvi dar, in za Marijino podobo, nlje-govo poročno darilo; posebno hvaležna za vse njegove nauke in dobre svete, za njegovo molitev in njegov bla-
Krepko so si stisnili roke in se ločili z glasnim: «Zbogom!»
Ko sta bila Jakec in Jerica na zadnjem ovinku, sta se še enkrat ozrla.
Oče Kvirin je stal nepremično kakor kip. Oziral se je za njima. Roke je imel sklenjene k molitvi. Nekaj časa so tako stali in. se gledali. Potem se je pater Kvirin izgubil za grmom ob poti, onadva pa sta utonila za o-vinkom.
Molitev očeta Kvirina in blagoslov Matere Marije ju je spremljal, ko sta stopala s tiho srečo v srcu in z velikimi in lepimi upi novemu življenju naproti.
Obnovljeni goriški grad.
Svetogorski Materi.
Mati naša svetogorska, Mati angelskih lepot, k tebi hrepeni v višine naš ubogi, revni rod.
Z božjim detetom v naročju blizu sonca blizu zvezd, bivaš ti, deviška. Mati, da od,jemlješ nam bolest.
K tebi, Mati s Svete gore, divigajo se nam roke: milosti z višave trosi v našo bedo in gorje!
Pesem.
Na polju tam za vasjo rože jesenske cvetijo. Tiho ko da se bojijo, po poti fantje poj o.
V travi nekje za potjo se deklica je oglasila. Z glasom ko zvonko srebro je pesmi odgovorila.
Sladka pesem mladosti čez polje se je razlila in se rahlo, prav ralilo duše mi dotaknila. '
Prestolonaslednik Umberto v Gorici.
Zadnje dni maja se je Gorica odela v slavnostno obleko. Bil je namreč v tem iz svetovne vojne tako znamenitem mestu sestanek bivših bojevni-
sam princ Umberto, bodoči kralj in cesar italijanski.
V Gorico se je pripeljal v spremstvu zastopnikov javnih oblasti med g|ro-
kov, izmed katerih so mnogi prelivali kri tudi po soških bojiščih. Zbralo se jih je nad 20.000. Višek slavja je bil gotovo v soboto 29. maja, ko je bojevnike počastil s svojo navzočnostjo
mom topov, ki so pozdravljali visokega gosta. Koder se je peljal, je bilo polno ljudstva. Najprvo je princ otvo-ril goriški muzej, ki je čisto na novo urejen. Potem se je vrnil v sredino

mesta, kjer se je vršil mimohod bojevnikov, vojaštva in članov fašistov-skih organizacij. Nato se je podal na grad, ki je tudi ves prenovljen in popravljen ter se s srednjeveško opremo in ureditvijo res postavi. Z gradu so v tem trenutku izpustili dva orla, ki sta se v mogočnem zaletu izgubila v zračnih višavah.
Dnevni red pa ša , ni bil izčrpan. Kmalu popoldne se je princ Umberto odpeljal po Soški dolini. Ogledal si je industrijske naprave v Saloni. Delavci velike tovarne cementa so ga čakali razvrščeni ob široki državni cesti blizu tvorniškega mostu. Po pregledu te važnis tvornice je šlo hitro naprej. Most v Kanalu je bil ves v cvetju. Kmalu za Kanalom so v teku dela za kanalsko elektrarno. Vsi delavci so na cesti pozdravljali princa, ki se je peljal mimo do tam, kjer se vršijo dela za veliko električno centralo pri Sv. Luciji. Spremljal ga je grof Volpi. Naprave so večinoma pod zemljo v velikih, v živo ska-
lo vsekanih dvoranah in prostorih. Princ Umberto se je osebno podal v podzemlje in se prepričal o stanju dela. Zlasti ga je zanimala velikanska dvorana, v kateri so stroji, ki bodo v kratkem začeli proizvajati električno silo. Med njimi je več turbin; ena pa je posebno velika. Prestolonaslednik je videl tudi 4 km dolg
Prestolonaslednik v Gorici.
predor, ki je bil za to priliko ves razsvetljen. Po njem bo tekla zajezena voda od Sv. Lucije na električne stroje. Princ je vsa ta dela zelo pohvalil.
Nato pa se je visoki gost odpeljal skozi Tolmin in Kobarid v Videm.
Lado P.
Kostanji.
Vsako jutro hodim pod kostanje : od polnočnega dežja so veje črne, zdaj pa zdaj zaveje vlažen veter vanje in uvelo f is t je črez zemljo se zgrne.
Pod kostanji klopce se vrstijo. Se sinoči smo posedali po njih in peli; danes listi že kostanjevi na njih lepijo vsi rumeni in dišijo po trohnobi zreli.
Lj. S.
Pred Križanim.
Žari oltar. Večerni žar
ves božji hram pozdravlja.' Na križu Bog razpetih rok me tiho blagoslavlja.
Ko tu klečim in vanj strmiim, je v meni bolečina. Zame trpi in krvavi,
da me otme pogina.
Ves zapuščen, ves prehoden trpeči Bog sameva, A glej, iz ran ves z zlatom tkan nebeški raj odseva.
In ta sijaj odkril mi zdaj je novo doživetje, ko mi Gospod na težko pot poslal je razodetje.
Šopek na grob ustanovitelju.
Dne 8, junija 1939 poteče deseto leto, odkar je zatisnil oči monsignor dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja v Gorici. Prav in lepo je, da mu položimo na grob šopek lepih spominov in molitev, ker je ta pobožni, učeni in goreči duhovnik za našo deželo storil neizmerno dobrega. Položimo mu na grob le tri cvetke, tri spomine iz njegovega življenja.
Mgr. dr }. Ličan
Z vso dušo je ljubil katoliško Cerkev. Učil nas je, mlade bogoslovce, s svetim pismom v roki, naj živimo s Cerkvijo, naj vanjo upamo, naj jo ljubimo. Z ganljivo ljubeznijo nam je govoril c papežu, nam vcepljal pametno vdanost predstojnikom. Rajni nadškof Frančišek B. Sedej svetega spomina je dr. Ličana zelo rad imel za sveto-
valca in zaupnika. Koliko velikih, za vso nadškofijo važnih pobud je prišlo iz njunih prijateljskih pomenkov. Iz soglasja teh dveh. vodnikov je na primer izšla pobuda, naj se po vsej škofiji organizira župni verouk, kar je sv. stolica rade volje sprejela in potrdila.
Mons. Ličan je živo občutil re-snobo papeževega ukaza: «Dajte ljudstvu katoliški tisk!« Zato je sodeloval pri ustanovitvi mnogih listov, je pisal vanje, jih je idejno vodil, vse za božji Ion. Jeseni 1. 1923. pa je vrgel med duhovščino misel, naj se ustanovi bratovščina za dober tisk. Razložil je vso zamisel nadškofu Sedeju, ki jo je odobril. Tako se je ustanovila Gor. Mohorjeva družba, ki zdaj žalostna stoji ob grobu svojega ustanovitelja mons, Ličana.
Otožno se mnogi prijatelji in učenci spominjamo prijaznega duhovitega voditelja, ki je sedel med rožami in čebelami na svojem vrtu in nam dajal pobude za sveto delo. Vzpodbudno je bilo, kako je znal odpuščati žalitve in obrekovanja, ki so nekaj časa grmela nanj. Pri Jezusu se je učil krotkosti in ponižnosti.
Saj res, to je bilo najlepše, ko nam je bogoslovcem pri uri sv. pisma govoril o Zveličarju, Tedaj se je ves navdušil in raznežil, živo prepričanje je sijalo z njegovega obraza. Takrat sem razumel, da je vse njegovo delo — za nebesa. Vse za Boga, ves trud, vsi pomenki, učeni nauki, prečute noči, vse njegovo pisanje, vsi veliki in idealni načrti — vse za Boga.
Deseto leto teče, odkar mons. Josip Ličan tam na gričku v Trnovem počiva pod zeleno rušo. A dolgo bo živel v častitem spominu svojih prijateljev in učencev in po svojih delih, ki živijo in rastejo.
Mir božji njegovi blagi duši!
Lj. š.
Razgibal je veter široke poljane, da bilka je vsaka na njih vzirepetala, a misel je moja med križe zbežala, kjer v sencah cipres so solze posejane...
Kadar ciprese šumijo.
In tam med cipresami dragi počiva .. Ko v poznih večerih vrhovi šumijo, o moji ljubezni mu v noč govorijo, da v hladni gomili vse mirneje sniva,
Anton Komar:
Lučka.
Povestica.
1. Povest se začne.
Da ne poznate Feckinarjeve Lučke? Nemara je res ne morete kdove koliko poznati, ker niste z njo v šolo hodili.
Pisala se je Lucija Us.
Za čudo kratek priimek, kajne, Jaka! Misliš, da je latinski, pa ni. Slovenski oves je, ki ga je nemški pisar na uho zapisal.
In ali je bila doma «z onkraj dobrega«, hočeš vedeti?
Kaj še! Pri nas ve vsak otrok, kje se pravi na Pušči. Tista hiša na samem, ki ni ne visoko ne nizko v rebri — izpred cerkve se vidi njena rdeča streha — tam je doma Lučka.
A ne sodi po imenu Pušča, da je tam pusto; kar narobe bo prav. Le pojdi in poglej spomladi; oči ti bodo pijane, toliko je cvetja okoli hiše, na jesen ti pa bo viselo nič kakšno sadje kar v usta, ko ne boš pogrešal niti grozdov, lepih za oči in dobrih za jed.
Okoli hiše — sem ti rekel in bom hud, če bi jo ti, Jaka, zmerjal s kočo. Ob njej te ne spreleti tegoba, kakor ob spominu na greh, ampak tam vidiš trdno zidan in vznesen dom, ki ga ne bo razdejal vihar, zakaj hiša stoji v varnem zakotju proč od škodoželjnega sveta.
Iz tega zakotja je hodil naš deklič v šolo in cerkev samodrug.
Alj sem jaz hodil z njo, bi rad vedel? Mi dečki da bi bili hodili z deklicami? Mi vriskači z jokavkami?
Samodrug pomeni dva, torej tukaj dve Luciji. In resnično sta hodili dve popolnoma enaki deklici, enaki kakor dva boba ali pa kakor mesec na nebu in v jezeru. Poišči, Jaka, zrnce soli v svoji pameti; našel boš, da sta bili dvojčki.
Tisti dan, ko sta prišli deklici na svet, so pri Feckinarjevih trije jokali, prav toliko se jih je smejalo, eden se je pa zamislil.
Jokala je mati z novorojenkama. Hudo jo je ukanila Kozlevčarjeva teta, ki nosi otroke. Premetenka je re-
kla, da ima samo še dva v culi, pa da jih da ceneje, ako vzame oba kot ostanek, češ, naveličala se je hoditi po potokih in tokavah, ker je postala njena obrt nehvaležna, odkar po vojski njeni naročniki zahtevajo venomer dečkov, ona pa mora razprodati, kar dobi.
Mati je rekla, da rada plača polno vsoto za dva, ko bi vedela, da sta oba dečka, vendar pa da za poldrugega, ker ima nado, da bo vsaj eden.
Pogodili sta se, na, pa sta bila oba — deklici. Mati v jok, oba štru-keljčka za njo. Celo Kozlevčarka je hlinila nejevoljo.
Jokali so torej trije, toda ni se jih manj smejalo. Smejale so se tri hčerke sestrice, ko so dobile žive punčke. Nič koliko so jih poljubovale. Najmanjša Zorka je navrh očitala materi, zakaj ni kupila treh, da bi imela vsaka eno, ko mora sedaj pri Anici in Francki gostovati. Menda veš, Jaka, da hoče vsakdo nekaj svojega i-meti.
Tisti, ki se je zamislil, je bil oče. Že doslej mu delo ni donašalo smeha, komaj trpek nasmehljaj, odslej pa je še to minilo. Za njim ne bo nobenega Usa. Rekli bodo, ko ga bodo devali v jamo: Danes Us iz Pušče in nikoli več!
K županu je šel zaradi botrine. Župan je že vedel in kakor znajo dedci sočutje izkazovati, mu je hudomušno dejal: «Feckinar, kaj nameravaš? Ali kaniš na Pušči ustanoviti nunski samostan?«
«Naj bo, kar hoče Bog«, se je skril puščavski Job za Boga.
«Nič ne maraj, Andrej«, se je našel župan, «za tvoja dekleta se bodo še trgali; preden se boš ozrl, bo hiša prazna, pa zeta boš dobil, kakršnega boš hotel!«
Vsevidna županja je tožila po žensko: «0h, da sem samo jaz tako nesrečna z beticami. Dokler so v plenicah, nimajo nobene olike in polno bolezni, ko pa zlezejo iz zibke, so kakor
zagnan avto, da človeka ušesa bole; sama trma jih je, obleka kar gori na njih in vse oblezejo, da človek ne pride iz straha ven. Kaj mi je naredil oni dan Dorče, Prišla sem na dvorišče; kar zašlišim: ,Mama, glejte, kje sem.' Gledam, grem za glasom z očmi. AH ne sedi paglavec na strehi z nogami v žlebu! Krili z rokami in kriči, da bo zletel, Zvrtelo se mi je v glavi in me stisnilo pri srcu, da sem bila vsa proč. Komaj pokličem hlapca, da prinese lestvo in gre po prikazen. Ubila bi ga bila, da mi ni ušel pod posteljo. Rajši tri deklice nego enega dečma-na.»
Resnica pa je, da je mati županja darovala svetemu Antonu kilo težko svečo, ker je bil prvi otrok dečko. In sveti Anton si je to dobro zapomnil, pa je dejal k županovim same dečke, doslej že pet.
Pri krstu so dali dvojčkama imeni, eni Roža, drugi Lucija.
Tu je treba nekoliko razlage. Miati je častila sveto Lucijo, ne samo zavoljo oči, temveč tudi zavoljo njene nezaslišane trdnosti, ko je več mož ni moglo premakniti; oče pa je v mlade-niških letih, ko je prodiral ob reki Amazonki v zlato peruansko deželo, zvedel o prvi cvetki Amerike, Roži iz Lima, edinem zlatu zlatarjevem, ki ga je našel.
Odtod imeni dvojčk. Videli smo že, da sta si jih prilastili starejši sestrici ter ni mala Zorka dobila nič, zato pa je skrbno pazila, kako se vrše materinske dolžnosti, in ako je opazila kak pregrešek, je javno opozarjala mater in kalila družinski mir.
Tako ni moglo zmerom ostati. No, življenje se samo urejuje, če so ljudje za to. In dvojčki sta bili za to. Po raznih izkušnjah in premislekih sta napravili red; ko sta bili tri leta stari, se je odločila Roža, recite Rožca, da je mamina, in Lucija, recite Lučka, da je atova. In mir besedi. Otroci se ne smejo krasti!
2. Lučka se prižiga.
Mladina je in raste, raste kakor bi se hranila s kvasom. Kdo se je nadejal, da se bo na lepi god sv. Avguština
že pojavil na Pušči gospod učitelj, po-prašal po dvojčkah, si ju dal predstaviti ter Rožco in Lučko zapisal ter pripomnil: «Ampak s trakom boste morali zaznamovati eno ovčko, da bomo vedeli, katero je volk vzel.» Mati se čudi, le kako je to naglo minilo, saj ni dolgo, ko sta bili deklici v zibki, pa ju že kliče svet v svoj me-tež.
Tehtna je bila v hiši tisti dan Zorkina beseda, ko je kot izvedenka pojasnjevala osnove šolske prosvete, kaj pravim pojasnjevala, ko jih je, naj jo koklja, naravnost črnila, da bi dosegla čim večji vtisk, češ, vse to sem prestala in še sem tukaj. Lakomni strah, ki je bil v šoli zaprt in s palico tepen, po njenem ne bo prej sit, dokler ne pogoltne obeh okusnih dvojčk. Posebno Lučka Us naj se pripravi! Toda strahu je zobe polomila poštena izjava starejših sester, da je bilo v šoli lepo in da bi bili onidve sedaj boljši učenki.
Zvečer je Rožca v postelji šepnila: «Lučka, ali se šole bojiš ?»
«Kaj se bom bala, saj gre vanjo vsak otrok.»
«Ne verjameš Zorki?»
«Veš kaj, Zorka se baha! Jaz ji bom rekla: učenka-mučenka.»
«Jaz tudi: učenka-mučenka.»
In sta se hahljali, da je prišla mati ter ju pokrižala.
Vendar šola je resna reč: vso noč se je Lučki motala po glavi. Bila je v šoli, polno dečkov in deklic je šumelo, neka ženska je venomer klicala «ot - roke na klop!» in moški se je šetal s palico in tepel, kogar se mu zdelo, da je bilo čuti vsako vrsto joka, — menda zato, ker se je burja zaganjala v okno.
Drugi dan je poslala mati Zorko z mlajšima dvema v hosto po gob. «Ob-1 j ubil a sem jih poštarici«, je pogledala očeta, «pri njej ima hrano učiteljica, kadar je tukaj. Jutri je petek in god naše Rožce; pojdemo k sveti maši; potem pa bo treba kupiti obleko za šolo, saj boš dlal denar, Andrej?«
«Ne vem», je prikimal oče, «ali bo denarja dovolj, ker so cunje tako drage. Stopi, stopi jutri k mesarju, tele
je zrelo za prodaj, naj pride in pogleda.«
«Ala, otroci, pojdite! Lučka, glej, da se ne boste prepirale«, je mati*odpravila hčerke.
Komaj so prišle čez brv na pot ob potoku — ali ne gre mesar po dolini?
Pozdravi ga Zorka; on vpraša, čigave so in kam gredo, ter jim svetuje, naj se varujejo gada.
Lučka se domisli ter zakliče za njim: «Stric, pri nas imamo telička na prodaj.«
«Pridna, da si povedala«, se obrne mesar in krene čez brv k Feckinarje-vim.
«Jej, če bodo ata hudi, ker si povedala«, vzklikne Zorka,
«Ti boš huda, ker se nisi sama spomnila.«
«Čakaj, ti bodo že v šoli jezik prikrajšali.«
«Ali so ga tebi? Pokaži!« «Na!»
«U, imaš dolgega!«
«Tvoj bo krajši, ko ga bodo pristri-
«Tebi ga niso, učenka-mučenka.«
,<Le molči, bom že mami povedala, da si se prepirala.«
«Ti si začela.«
«Prepovedali so tebi«, trdi Zorka.
Lučka molči, sicer jo bo Zorka res tožila.
«Zorka, nič ne pravi mami«, reče Rožca in skrivaj šepne Lučki: «Jaz ji ne bom rekla mučenka.«
«Jaz tudi nič več«, sklene Lučka.
Hitro so bile spet prijateljice in so našle dovolj jurčkov.
Mesar je kupil telička. Oče je govoril, da bi ga redil še osem dni, a govoril je samo zato, da je mesar vol-neje primaknil h kupu, ker je potreboval telička za angelsko nedeljo.
Lučka je prav storila, da je govorila. Mati je imela veliko denarja, ko je šla po maši k trgovcu Bregarju z njo in Rožco kupovat lepo blago, za obe enako, za jopice zeleno, za krila rdeče.
Šivilja je merila samo eno deklico, češ, da je potrata, meriti obe. Lučka je želela bolj kratko krilo, mati je hotela do gležnjev, češ, hitro bosta u-IV.
rastli, ponarejenih dečkov pa ne bodo trpeli pri hiši. Šivilja je svetovala eno ped od tal, s široko pleto, ki se bo dala spustiti. Ker je bilo to zavoljo rose dobro, je mati privolila.
Pa še srečo so imeli na pošti, ker so naleteli na gospodično učiteljico, ki je prišla po plačo. Kaj ljubeznivo se je seznanila z novima učenkama, da sta pobegnila skrb in strah. He, Zorka, tvojo šolo bomo postavili v koruzo vranam.
3. Povest zraste.
Prvič v šolo! Kdo ne pomni, kdo ne hrepeni? Vnema se Lučka, vsa je v šoli, vsaka nova črka, vsaka številka je velik dogodek, s peresom piše, o grehu se uči, iz gorečega grma ji govori Bog: Jaz sem, ki sem, pa ljudi spoznava in svet ji nastavlja prve zanke. Kako bi mogla Lučka vse dopovedati domačim. Dom se umika šoli in svetu. Šola hoče, oče idi, kupi, daruj; šola reče, mati češi, peri, glej na uro; Lučka pazi, da se vse vrši, kakor naroča šola. Čim je Rožca vedno deklica, ki se drži matere, postaja Lučka deklič, ki se zgleduje za očetom. Zato Lučka sveti, vodi, govori, več ve, a manj zna. Velika je doba, ko pride dom pod vpliv šole in sveta,
«Mama, medve z Rožco bova imeli odslej posebej skledo in milo, da se bova umivali.«
«Kdo ti je dal to muho v glavo?«
«V šoli so naročili. Kdor ni umit, mora na potok in ga je sram. Kajne, da boste kupili!«
«Kajpak moram, če bosta skledo vselej snažno poveznili semkajle na polico.«
«Bova! Kajne, mama, Zorka se ne bo smela v njej umivati?«
«Nihče se ne bo smel,«
«Mama, učiteljeva Slavka ima tako lep trak v laseh.«
«Zdi se mi, da te skomina. Ali bi ga rada imela?«
«Rada, pa rdečega, Rožca bi ga tudi rada.«
«No, bom pa kupila obema, če ne bosta ničemurni.»
«Ne bova ne!»
«
Mama! »
«Kaj imaš spet?»
«Županov Dorče mi je rekel žolna.»
«Kaj si mu storila?« «Nič.»
«Kako je rekel?«
«Rekel je: ,Kaj me zijaš, Feckinar-jeva žolna!'«
«Mhm! Mislil je na tvojo obleko, ki je rdeča in zelena. Prav ti je, zakaj pa gledaš po fantičih.«
*
Mati je prinesla sejavnik pšenice in jo stresla na javorjevo mizo. «Alo, izbrali jo bomo za seme; ljuljka, kokalj, grašica morajo ven.»
Merico bosta izbrali Lučka in Rož-ca sami. Zorka ne srne zraven devati, tako je določila Lučka. Ko je že nekaj kupčka, ga Lučka posmuka v lonček, stavi lonček pod klop, da ne more Zorka devati vanj. En kupček še, pa bo poln. Tedaj si Anica in Francka nekaj pošepetata, nato stopi Anica k oknu: «Joj, kako- se blešči križ na zvoniku.« Lučka gre takoj gledat. Ta-čas pa Francka strese zrnje iz lončka in dene vanj samo gloto.
Ko se zdi novi kupček zadosti velik, hoče Lučka z njim v lonček. Vzame lonček v roko, pa naredi velike oči. «Kdo je to storil?«
«Hihihi!» se smeje Zorka, «glejte no, kako zna Lučka izbirati; sama ljuljka in kokalj.«
«Ti si to nahudila. Zorka-zamorka.»
«Ni Zorka«, reče Rožca, «ne smeš je zmerjati.«
«Molci, Rožca, nič ji ne povej, pre-vzetnici«, zakliče Francka.
«Aha, sedaj vem; le čakaj, Francka, nikoli več ti ne bom zalila nageljnov, naj se posuše.»
«Že dobro, jaz ti pa ne bom povedala nobene povesti.«
«Prava reč, tiste tvoje stare povesti, kako je Metka sekala glave razbojnikom, Mi bo ata povedal lepših, novih.*
V boju z abecedo je Lučki hitro minilo prvo šolsko leto brez pretresljivih dogodkov.
4. Lučka ugaša.
Šolarji so prvo leto pridni, žive v strahu božjem in človeškem.
Ampak drugo leto, Jaka, kakšni so, Peroti jim rastejo in lepetajo z njimi. Če bi jih ti učil, Jaka, bi redek živ ostal.
Tudi Lučka je to leto krenila precej na levo.
Iz mesta prihaja Bregarjeva dijakinja, nekaka gospodična, ki ni gospodična, zakaj ostrižena je kakor fant, nosi čepico na glavi in ščipalnik na nosu, pod nosom pa kadi cigarete. In zraven širi med mladimi dekleti svojo modo in jih nagovarja, naj si ostrižejo lase. Ta dijakinja s svojim prešernim nastopom je Lučki tako všeč, da bi se rada še sama pofantila.
Tako je prišlo, da je neki dan Lučka izjavila, da bi se dala ostriči.
Toda naletela je pri materi, ki je vnovič zatrdila, da ne bo trpela pri hiši ponarejenih fantičev.
Ko sta zvečer oče in mati ostala sama, je mati začela takle pogovor:
«Andrej, mene skrbi naša Lučka, da jo morda vzgajamo napačno. Zdi se mi, da se je preveč prijemajo lastnosti dečkov. Mogoče sem jaz kriva, ker sem premočno želela, da bi dobili sina.«
Oče: «Beži no, meni je pa všeč, da je pogumna in podjetna. Deklič mi že sedaj veliko zaleže pri mojih poslih. Ne boji se konj, na vodo jezdi in žvižga kakor deček. Jo bo že minilo, ko se bo začela zavedati deklištva.«
Mati: «Toda bojim se, da ne bi na njenem značaju ostali sledovi objesti in gospodovalnosti; le pomisli, kakšno oblast si je že pridobila v hiši; ti ji preveč popuščaš, krotka Rožica se ravna po njeni volji. Zorka se ji komaj še ustavlja, le starejši dve delata narobe, kadar jima hoče kaj naročati, in včasih nalašč napravita kaj napak po njeni besedi, da se ji smejeta.«
Oče: «Veljavo v hiši si je pošteno pridobila s podjetnim razumom in po-magljivim srcem. Vendar, če sodiš, d!a
bi bilo to zanjo škodljivo, pa jo
kroti.» —
Sedaj, Jaka, bomo nekoliko mlatili
Lučko.	v
Kar se tiče ostriženih las, praviš, Jaka, da reč nima pomena in jih Lučka zaradi tebe lahko posmodi. Jaz tudi tako mislim, vendar boš kmalu videl. Jaka, da pride vse drugače.
Neki dan je šla Lučka v šolo in Rožca z njo kakor po navadi. Le da je bila nekoliko kasna, ker so' imeli sinoči kopico in je šele davi pisala nalogo, da jo je morala Rožca čakati in priganjati v šolo.
Konec rebri pred zavinkom na Lo>--vračevem brdu se pojavita oba Pe-čenkova. Matija, ki je spoznal, da ga Lučka vidi, zakliče s skrbečim glasom: «Lučka, to si neumna, če greš sedajle v šolo. Zamudila boš več nego pol ure in boš videla, kaj bo učitelj s tabo naredil. Pojdi rajši sem gor, pa bomo počakali, da šola mine.s
Matija je bil politik, za Lučko mu ni bilo dosti, a tokrat se je bal, da bo njegov izostanek iz šole po pravici pojasnjen. Ako pa Lučko zapelje, ne bo mogla povedati, zakaj ga ni v šolo.
Lučka, ki je imela samo pol naloge, je zagledala rešitev in rekla Rož-ci: «Veš kaj, kar tukajle ostaniva, saj ne bo nihče vedel.» In začela je lesti k dečkoma. Rožca je sicer nekaj časa klicala kakor angel varuh, pa ni nič pomagalo. Brez Lučke si pa tudi Rožca ni upala v šolo. Tako sta se obe ustavili pri dečkih in da je bil krajši čas, so trgali bilke in cvetice, da so se z njimi obmetavali. Vest je pekla za vse štiri Rožco.
Ampak Lučka je računala brez ka-teheta in Zorke, Gospod je Zorko vprašal: «Kako, da ni bilo tvojih sestric danes v šolo?» Ni čudo, ako je Zorka domov prišla z gorečnostjo državnega pravdnika. In ko je Lučka, ki se je bila potajila na Lovračevem brdu, za šolarji pritihotapila z Rožco domov, je bil že ogenj v strehi.
Po nekaterih nevljudnih besedah je mati Lučko pritisnila k sebi, dvignila njeno krilce in zaploskala Lučki po zaslugi, nato pa še Rožci po milosti. Pa ko bi bil vsaj oče kaj boljši mož.
Toda ko je Lučka stopila objokana pred vežo, je oče na dvorišču pograbil dolg drog, češ, da jo bo, in Lučka je morala kljub zelo sveži zameri bežati k materi.
Za nekaj časa je bilo dobro. Toda slaba kal se ne da kar tako zatreti.
Dečki ne marajo deklic in jih očitno zaničujejo. To je Lučko zelo bolelo. Premišljevala je, kako bi si jih pridobila, da bi mogla z njimi junakovati. Kaj ko bi poskusila s sladkarijami? Prilika se je kmalu ponudila, ko je mati naročila dvojčkama, naj kupita iz šole grede v trgovini olja, soli in vžigalic. Lučka je posel tako opravila, da je šla sama kupovat in je pustila Rožco, naj počaka pred pragom. To še ni bilo napak, ampak potem, Jaka, ko je rekla: «Pa še za deset kron bonbonov,* Le kaži, Jaka, bele zobe, prav pa ni bilo. Zunaj blago izroči Rožci, naj gre počasi proti domu, sama pa stopi do gruče dečkov in jim začne deliti bonbone. Kljub žolni je dobil Dorče dva; vzel je sicer, toda vse pokvaril z zasmehljivim klicem: «Deca, le vkup, iz Pušče Miklavž nosi bonbone.« Vsi dečki so se smejali takemu Miklavžu.
Žalostna je šla Lučka domov, a tam jo je čakala še večja bridkost,
Rožca je bila pred njo doma in mati je prevzela kupljene reči. Ko je odprla zavoj soli, je našla na vrhu listek s trgovčevim računom in podčrtanimi bonboni.
«Pojdi sem, goljufica, boš povedala, kaj si kupovala», je pozdravila mati Lučko, ko je stopila v hišo, in konec sodne obravnave je bil ta, da je mati natresla v kot peska in Lučka je morala na njem, pol ure klečati pa iti brez večerje spat.
Menim, da je z Lučko klečal tudi angel varuh, ki je povzročil neuspeh. Kajpak, Jaka, ti ga nisi videl, imaš predebele oči,
5. Povest išče srečnega konca,
V Lučko se je jemala resnoba, iz dekliča je tupatam pokukala deklica, najpodobnejša Rožci, krotka, tišja, po-nižnejša. Ko bi tebe, Jaka, ne bilo, bi popisal njene misli in občutke ter
sploh vso pripravo na sveto .obhajilo, pripravo, ki je nastopila z zdravilno močjo med navihanimi šolarji. To reč dobro poznam, pa se mi zdi, Jaka, presveta, da bi jo s tabo razpletal. Le toliko rečem, da ni bila samo mati solzna, ko je gledala svoji dvojčki pri obhajilni mizi.
Gospod katehet je otroke opozoril, naj tisti dan za kaj prav velikega prosijo Boga. In Lučka je prosila, ne pred sveto Hostijo, ni si upala, ampak pred Marijo, kar je imela že dolgo na srcu, — Jaka, če se boš smejal, ti ne bom nič več povedal — prosila je, če je mogoče, naj jo Marija usliši, ko bi tako srčno rada postala deček.
O počitnicah je Lučka posvetila vse svoje moči kmetiji, posebno očetovi stroki. Tako se je zgodilo, da je neki popoldan proti mraku spet jezdila konja na vodo, ko ni bilo matere doma, da bi jo videla. Da bi to priliko bolje izkoristila, je gnala konja do pravega napajališča pod mostom.
Ker je bil Dorče na mostu, je pognala konja do trebuha v Krko in da bi se še bolj postavila, se je razko-balila in sedela na konju kakor na klopi. Menda iz objesti je obrnila bič in udarila z debelim koncem po vodi, da je poškropila konju v oko. Konj je odskočil in Lučka je zdrknila v vodo, ki jo je odnesla proti mostu. Obleka ni bila takoj premočena in Lučka je ostala vrh vode. Plavati je znala in bi se rešila, ko bi ne bila radi strahu zmešana. Vendar se je k sreči oprijela stebra pri mostu, a ni mogla splezati kvišku.
Tedaj se v Dorčetu oglasi vitez. Stebri mostu so zvezani po prečnikih in po teh zleze Dorče do vode. Prime Lučko za lase, ona si pomaga z rokama in nogama in pride na prvi preč-nik. Potem skupaj zlezeta na most, Lučka mokra kot miš.
Ni jahala domov, ampak hodila je ob konju s povešeno glavo.
Ti, Jaka, pa presodi, ali bi bila Lučka utonila ali ne, ko bi ne imela las. Lala!
Deset let hitro preteče, ampak poznajo se človeku in hiši.
V Feckinarjevo hišo je Bog poslal križ, kakor zlato težak. Materi so vsi udje otrpnili, tako da si ne more sama nič pomagati; samo ena roka v zapestju je toliko gibka, da si poleti z vejico muhe odganja. Starejši dve hčeri sta vzeli dva dobra moža. Zor-kina poroka je bila letos. Tisti Mat-ko, ki je v mestu v službi, si je v glavo vbil in toliko časa očetu golen-dral, da mu je izgolendral hčerko. Zorka je gospa in večkrat obišče mater, ker vselej dobi kakšno reč, ki jo njen mož rad je.
Doma sta zdaj samo še Rožca in Lučka.
Mati je živa svetnica. O, kako hvali Boga, da ji je bil dal dvojčka ženskega spola. Kaj bi sedaj reva počela brez njiju. Pa ju je sprejela s tolikšno žalostjo.
Deklici sta kakor dve liliji. A že se odpira pogled v njuno bodoče življenje. V Rožci je ob materi trpinki dozorel sklep, da pojde v samostan. Da, težko jo bodo pogrešali, a božji volji bo mati darovala hčerko.
Lučka je sedaj kakor Rožca. Odkar je Dorče pod mostom Lučko la-sal, je ni več žalil in sedaj čuti neizmerno spoštovanje do nje, da ga obhaja sladka groza, kadar jo vidi. Nobeno nedeljo ne more izpred cerkve, dokler ne vidi, da sta prišli dvojčki ven; potem šele gre potolažen domov, ko se je prepričal, da ni Lučka ostala v cerkvi in zlezla na oltar, kjer je sveta Uršula res že potrebna, da se pomladi. Kaj Lučka misli, se ne da reči, a dekle je tako, da bi že lahko kaj vedelo, čeprav jo Dorče le gleda in nič ne pove.
Oče Feckinar-Us, ki ga vsi štirje stanovi v župniji spoštujejo in ljubijo, vsak s svojega vidika, pa ni tako neumen, da ne bi vedel, zakaj mu izkazuje Dorče posebno pozornost. Storil je zaključek: Če bo dekle onega hotelo, naj pride na Puščo.
Kaj praviš, Jaka, ali se ga bo usmilila «žolna», ali ga bo maral «Mi-klavž»?
Mgr. Mihael Arko.
Dne 29. marca 1938. je v Idriji umrl zlatomašnik mgr. Mihael Arko, dekan in častni kanonik goriškega stolnega kapitlja. Pokojni je bil zelo pomemb-
Mgr. Mihael Arko.
na osebnost, znan po svojem nadpol-stoletnem dušnopastirskem in javnem delu daleč naokoli. O njegovem življenju je bilo že večkrat pisano pri nfis m diugod. Tudi se o tem vsakdo lahko pouči v «Zgodovini Idrije», ki »o je pokojni spisal po dolgoletnem trudu. V naslednjem bomo podali nekaj značilnih črt njegovega značaja in dva ali tri dogodke iz njegovega življenja, kakor jih je sam pripovedoval ali objavil.
Dušni pastir in vzgojitelj.
Arko je bil velik častilec sv. Reš-njega Telesa in je to češčenje tudi povsod širil. Duhovnikom je priporočal pridige o presveti evharistiji, dobro vedoč iz lastne skušnje, da se vernikov zelo primejo. V septembru 1900.
je imel v Ljubljani poseben govor o evharistiji, v katerem je pokazal na blagodejne vplive pobožnosti sv. Reš-njega Telesa.
Pokojni dekan je mnogo in rad spo-vedoval. Med vojno so ga naprosili za izpovedovanje ranjenih vojakov iz vseh dežel mnogojezične Avstrije. Znal je namreč kakih osem jezikov. Večkrat je izpovedoval tudi ranjene italijanske ujetnike. O enem izmed njih pripoveduje sam (Zbornik svečenikov sv. Pavla, 1928), da ga je dobil težko ranjenega v idrijski zasilni vojaški bolnici. Pogovoril se je i; njim po italijansko, pisal njegovi materi, ker ranjeni radi zdrobljene roke ni mogel, in končno ga je izpovedal in ga dejal v sveto olje. Ginljive so zadnje besede tega nevarno ranjenega vojaka: «Glejte, moje telo je vse raztrgano, moja duša pa je sedaj popolnoma zdrava.» — V tej vojaški bolnici je nekega nemškega protestan-tovskega vojaka sprejel v katoliško vero. Spreobrnjenec je tisto noč potem umrl.
Verski pouk je silno važna zadeva. Tega se zaveda vsakdo, Ne vedo pa vsi, da tudi tukaj pomaga Jezus, Arko je navajal razne primere, ki so dokazovali, da je Jezusova pomoč pri krščanskem nauku vedno učinkovita, včasih prej, včasih kasneje. Tako je bilo pri gozdarski šoli, ki je bila v Idriji od 1. 1892. do 1908, Obiskovali so jo gojenci iz vseh avstrijskih dežel. Vedenje gojencev zunaj šole ni bilo vedno zgledno in primerno. Vodstvo zavoda je samo prišlo na misel, da naj se med šolske predmete uvede tudi krščanski nauk. Ko se je to zgodilo, se je vedenje gojencev zunaj šole kmalu zboljšalo in se končno čisto popravilo.
Bil pa je Arko tudi dober psiholog (poznavalec duš) in vzgojitelj. Vedel je, kaj je v danem slučaju primerno, in da ni vsako sredstvo za vse. Nekdaj je prevzel krščanski nauk v neki tr-govsko-obrtni šoli, v katero so med
drugimi zahajali tudi razni vročekrvni pretepači, tako da so učitelji večkrat morali klicati na pomoč občinskega stražnika ali pa je ta med poukom korakal po hodniku pred učilnico gori in doli.
Do Arkovega nastopa v tisti šoli ni bilo verouka. Ko je Arko prvo uro stopil v sobo, se mu je nudil čuden prizor: pred klopmi sta se dva pretepala in metala, drugi pa so stali o-koli po klopeh, se smejali, cepetali z nogami in navduševali zdaj tega, zdaj onega. Z mirno besedo jih je poslal v klop in po molitvi je začel razlagati katekizem, ne da bi se mučnega prizora še kaj dotaknil. V razredu je bilo vse mirno, ker so vsi čakali obravnave radi pretepa. Nič. — Prihodnjo uro je bilo podobno. Ko je vstopil, je zopet naletel na pretep s pestmi in odobravanje gledalcev. Zopet je pretepača mirno opomnil, naj gre vsak na svoje mesto, in zopet vso uro pretepa ni omenil. Govoril je pa o Kristusovem trpljenju in o krščanski ljubezni. Razložil jim je tudi žalostni del sv. rožnega venca: ki je za nas krvavi pot potil, ki je za nas bičan bil itd. To je vplivalo. V dveh mesecih je bil razred ozdravljen in Arko je krščanski nauk lahko prepustil mlajšemu duhovniku. Stražnika pa od takrat niso nikoli več klicali na pomoč.
Za cerkvene govore se je Arko vedno vestno pripravil. Vedel je, da se tudi izvežbanemu govorniku lahko pripeti nesreča. Človek se ne sme preveč zanašati na svoje znanje in zmožnosti, pa naj bodo še tako velike. Bogat in neizčrpen vir znanja mu je bilo sveto pismo, ki ga je redno vsak dan prebral eno poglavje. Ko je končal, je začel od kraja. Včasih je vendar prišel v položaj, da je mora! na prižnico nepripravljen. Tako jc nekdaj tovariš, ki bi moral pridigati pri jutranji maši, obolel v grlu, da ob določeni uri ni spravil nobene besede iz sebe. Cerkovnik je Arku prišel povedat v spovednico, kako je. Arko se je takoj napotil na lečo. Načrt za govor je sestavil med potjo od spovedni-ce do prižnice. Govor je bil dober in
lep. Govornika je rešilo bogato znanje bogoslovnih vprašanj, še bolj pa božja pomoč, v katero je zaupal, kajti «Dabitur vobis in illa hora» (V uri potrebe vam bo dano).
Petje in orgle.
Arko je bil že v prvih letih svojega pastirovanja na glasu kot velik strokovnjak v cerkveni glasbi in petju ter kot navdušen pristaš cecilijanske misli. L. 1888. je bil imenovan za vikarja v Šturjah. Bogoslovni profesor v Gorici dr. Fr, Sedej, poznejši nadškof, ga je v lepem, pismu (7. avg. 1888.) prisrčno pozdravil in ga povabil, naj ga obišče. Izrazil je željo, da bi Ar-kovo delovanje vplivalo tudi na sosedno goriško škofijo. — Arko je organiziral in vodil lepo petje na romanjih v Rim.
Bil je tudi strokovnjak za orgle. V idrijskem župnijskem arhivu je našel proračun za popravo idrijskih orgel iz 1. 1829. Proračun je bil narejen, kot da imajo orgle 17 registrov, V resnici pa so prejšnje idrijske orgle imele le 12 registrov, drugih pet potez so bile le zveze, skupine, zbiralniki. Ker so izpeljani registri stali vsak nad 200 gld., navadne zveze pa le nekaj goldinarjev, je bilo jasno, da je cerkev trpela škodo. Zato je od takrat naprej vsakemu sobratu priporočal, naj zelo pazi pri popravljanju starih orgel ali pri naročanju novih. Tako je nekateri cerkvi rešil lepe denarje,
V Šturjah se mu je pripetila skoraj smešna nesreča pri orglah, ki so bile stare in nadušljive. Za nove ni bilo še dosti denarja zbranega. Pa pride možakar, ki. se mu ponudi, da poceni popravi orgle. Pokazal mu je potrdila in priporočila raznih duhovnikov, kako je tu in tam zdravil bolehne orgle. Tudi sam je trdil, da je «kapac» popraviti orgle, Arko mu ni zaupal mnogo; vendar si je mislil, da mož nekaj pač zna in da tistih orgel ne bo pokvaril, ker so že stare in črvive. Pogodila sta se in mož je začel. Razdrl je orgle in jih izprašil. Dva dni je še nekam šlo. Tretji dan je Arko kot po božjem navdihu stopil v cerkev v trenutku, ko je poipravljač nastavil žago
na osem čevljev dolgo leseno piščal, da bi jo za dobro ped skrajšal, češ da poje prenizko. Pri pregledu se je pokazalo, da je mož zamenjal piščal «d» in piščal «f». Popravljanja je bilo seveda konec.
Cerkvena uprava.
Pri vsej svoji izrazito duhovni u-smerjenosti pa Arko ni nikoli zanemarjal gmotne strani v človeškem življenju, Zase sicer nikoli ni iskal bogastva, vedel pa je, da z denarjem lahko stori mnogo dobrega. Skrbel je za reveže, za take, ki so bili splošno znani kot potrebni, a tudi za druge, ki je za njihove stiske vedel samo on. Pri upravi cerkvenega in sploh tujega denarja je bil do zadnjega nad vse natančen in vesten.
Za pravice cerkve se je povsod postavil. Skušnja ga je učila, da iz neurejenih premoženjskih razmer izvira dosti prepirov. Če je šlo za večje spremembe v cerkvenem imetju, je vedno drezal, na se vse pravno veljavno zapiše, kajti nič se ne ve, kaj pride. Poznal je iz lastnega opazovanja ali pa po verodostojnem pripovedovanju slučaje krivic, ki so se pripetile raznim cerkvenim upravam, ker ni bilo. stvarno stanje pravno ugotovljeno.
Značilen je primer vipavske šole. Zgradil jo je dekan in častni kanonik Jurij Gabrijan, ki je bil Prešernov sošolec ter je torej živel pred sto leti. Gabrijan je bil velik stavbenik ter je mnogo zidal. Postavil je cerkev v Pod-kraju, visokj. zvonik v Logu, novo župnišče in tudi lepo šolsko poslopje v Vipavi. Stroške za šolo je poravnala cerkev. Gabrijan je mislil, da bosta cerkev in šola vedno zvezani in da bosta vedno složno delali. Zato šolskega poslopja ni dal prepisati na cerkev. Časi pa so se spremenili. Nastopil je liberalizem, ki je kmalu zavladal povsod. Šolsko poslopje v Vipavi se je takrat prepisalo na občino. Gabrija-nov naslednik Matija Erjavec bi v velikem šolskem poslopju rad dobil sobico za organistovo stanovanje. Občina je to odbila. Erjavec se je obrnil na knezoškofa Missia z vprašanjpm, ali ne kaže tožiti, ker je vendar šolo plačala cerkev. Missia mu je odsvetoval, češ kar je zamujeno, je zamujeno. Tako je cerkev trpela izgubo.
Iz teh kratkih besed se vidi, kako vsestransko je bilo delovanje pokojnega idrijskega dekana. Bil je res mož, ki zasluži, da mu ohranimo trajen spomin.
Lado P.:
Pesem
Tedaj zažuborela je pomlad : in vejevje se je moje vnelo, v milijon plamenčkov zaživelo, dobro mi je bilo sredi sočnih trat.
Iz daljin neznani ptički so prišli, med vejevje moje se poskrili, z drobčkano ljubeznijo gnezdili in iz zarje v zarjo mi prepevali.
Vse prevzeto od te pesmi vej in zamaknjeno v te ptičje speve sem živelo svoje mlade dneve, hrepenelo sem s pomladjo sredi mej.
drevesa.
Pa prišlo je kar dvoje črnih rok ... In v jesenskem jutru so se zbrale drobne ptičke, se v polet pognale, zginile v daljavi pod nebesni obok.
In kot da usahnil je življenja sok v vejah mojih, listi so uveli; drug za drugim so porumeneli in popadali po tratah naokrog.
O, življenje moje še ne gre v propast 1
V korenih so se že sokovi
prerodili in sedaj se novi
vzpenjajo — in novo doživim spet rast.
Polde K.:
Mgr. Jože Abram.
Rajnki g. Jože Abraim je v letih 1911.-1918. vikaroval v Oblokah. v moji rojstni duhovniji. V tem času sva se pobliže spoznala in če bi ne bilo drugega vzroka, bi mu moral jaz zapisati v spomin mnogo, mnogo toplih besed v zahvalo za usluge in dobrote, ki jih je meni osebno izkazoval. Toda v primeru z njegovim mnogostranskim življenjskim delom je moja osebna zadeva tako skromna pritiklina, da ne
Mgr. Jože Abram.
spada sem. Njegovo veliko in plodno življenjsko delo kliče in zahteva, da se mu v našem «Koledarju» iskreno oddolžimo.
Mgr. Jože Abram se je rodil v Štanjelu na Krasu dne 2. feb. 1875. Družina Abramov je ena najbolj znanih in uglednih kraških družin, saj nam je dala v preteklosti mnogo odličnih mož. Rajnki je zakoreninjieini sloves svoje družine samo potrdil in mu djil svoj vrhunec. Po končanih gimnazijskih študijah v Gorici in Ljubljani je vstopil v goriško semenišče. Novo sv. mašo je pel 1. 1899. doma v Štanjelu. Za slavnostnega pridigarja mu je bil
dr. Janez Ev. Krek, s katerim je Abra-ma družilo ozko prijateljstvo že iz gimnazijskih let. Kot novomašnik je prišel v Bovec, kjer je kaplanoval dve leti. L. 1901. je šel v Trento, kjer je po treh letih čudovitega delovanja postal «Trentar». V 1. 1904,—1907. je služboval v Novakih, v letih 1907.— 1911. v Biljah, v letih 1911.—1918. v Oblokah, od 1918.—1929. pri Sv. Luciji in od 1. 1929. do smrti v Pevmi pri Gorici, Pred dobrim letom ga je sv, oče imenoval za monsignorja. Take govore suhoparne številke in o-značujejo pot preprostega dušnega pastirja, ki je zrasel med ljudstvom, je z ljudstvom živel, se med njim postaral, v njegovem naročju umrl in v njegovem dragem spominu živi. Taka je bila tudi Abramova pot in tak je tudi njegov delež. Samo brazda Abra-move življenjske poti je globokejša in širša kakor pri navadnem dušebriž-niku, saj ni zajela samo treh, petih fa-ra; delež svojega spomina je postote-ril, ga razširil preko mej domovine, da bo večno živel,
Jože Abram je bil zgleden duhovnik, Skrb za cerkev in za duše svojih faranov mu je bila vedno najvišja naloga, kot pridigar je s svojo pronicu-jočo kleno besedo vžigjal srca svojih vernikov, kot duhovni oče je bodrilno tolažil žalostne, potrte duše, kot ka-tehet je z neugnano vestnostjo prav do zadnjega in v vseh težavah skrbel za naraščaj. Bil je v polnem pomenu besede duhovnik, služabnik božji. Radi njegove preprostosti in iskrenosti so se duhovljani z odprtimi srci zatekali k njemu in so mu bili vdani z vso svojo ljubeznijo.
Samoposebi je pa umevno, da se Jože Abram, bister po duhu, plemenit po srcu, prijatelj dr. Krekov, ni zadovoljil samo z delom v cerkvi. Božja beseda «Ljudstvo se mi smili» je bila tudi njemu gonilna sila v življenju. Zato je povsod, kjer je služboval, posvetil velik del svojih moči prosvetni, gospodarski in socialni izobrazbi svoje

župnije. V Bovcu je zato ustanovil < gospodarsko' društvo«, ker je tam bila takrat osamosvojitev zadolženega kmetica in bajtarja nujna potreba. V Trenti je prevzel službo občinskega tajnika. V Biljah je vodil posojilnico in konsumno društvo. V Hudajužni je vodil posojilnico in med svetovno vojno skrbel za prehrano vse Tolminske. Njegovo delo v Baški dolini med svetovno vojno je poglavje, ki zasluži, da bi ga kdo posebej opisal. Iz njega se zrcali Abramova neizčrpna požrtvovalnost in neklonljiva neustraše-nost. Tam doli ob Soči fronta, prometne zveze med Soško in Idrijsko dolino porušene, v deželi in državi pomanjkanje, v revni Baški dolini in po izmozganem Cerkljanskem polno beguncev, na Kneži glavni stan avstrijskega kora z vso nadlego solda;-teske, tak je bil položaj. In v tem strašnem položaju je Jože Abram delal in se mučil za prehrano izstradanega prebivalstva. Ponoči in podnevi je bil na nogah, kregal in boril se je z vojaškimi in civilnimi oblastmi, delil živila in tolažil lačne,'se smejal, godrnjal in obupaval; tako je živel skoro tri dolga leta. Ni čuda, če ga je vsa Tolminska poznala, ga spoštovala in mu bila hvaležna. Pri Sv. Luciji je oživil «Hranilnico in po.sojilni-co», ki se je toliko opomogla, da še vedno koristno deluje. Tudi v Pevmi je bil duša posojilnice. Vodil je ta majhen zavod s tako previdnostjo in ljubeznijo, da ga je ohranil. Povezal ga je tako tesno s svojim okolišem, da bo tudi v bodoče še lahko plodno deloval. Kratko: bil je eden naših naj-odlicnejših delavcev, ki si je s svojim nezlomljivim trudom in tehtnim svetom priboril neusahljivih zaslug za deželo.
Abramovo delovanje pa ni ostalo uklenjeno v ozke meje goriške dežele. Njegove duševne zmožnosti so bile mnogostranske, raznolike, zato je delal na številnih poljih in si izklesal svetal spomenik ne samo pri nas, ampak priboril si je častno ime tudi v širokem svetu.
Jože Abram je bil tudi pisatelj. Že kot bogoslovec je priobčil lepo vrsto pesmi in leposlovnih sestavkov v «Domu in svetu» in v dijaškem listu <'Zori». Kasneje je veliko pisal v « Mladiko«, «Naš čolnič«, «Planinski vest-nik» in «Mentorja», kateremu je ostal do kraja zvest. Marsikak njegov prispevek najdete tudi v tednikih, kot so bili «Novi čas», «Goriška straža» in «Novi list». Poslovenil in dramatiziral je Baiumbachovega «Zlatoroga», ki je čudovito lep slavospev Triglava in Trentarjev in je dosegel lepe uspehe tudi na odru. Najtrajnejše in najmar-kantnejše priznanje si je priboril A-bram kot pisatelj s svojimi prevodi iz ukrajinšcine. Za njegovih dijaških let je živelo med našo mladino na pobudo dr. Kreka močno zanimanje za Rusine, ki so nam po usodi in značaju tako podobni. Abrama je to zanimanje prijelo do živega. Naučil se je u-krajinščine, katero je docela obvladal, in se poglobil v ukrajinsko slovstvo. Največji ukrajinski pesnik, prvak u-krajinske književnosti Taras Sevčen-o ga je takoj zajel in ogrel. S vi te ljubezni je bil izreden: lep in dovršen prevod Sevčenkovih glavnih del «Kobzarja» in «Hajdamakov» z zgodovinskim uvodom. Letos slavijo Ukrajinci spomin Sevčenkove stoletnice, zato so izdali njegova zbrana dela v 16 zvezkih. Četrti zvezek prinaša prevode Sevčenkovih spisov v tujih jezikih, med drugimi tudi del Abramo-vih prevodov v slovenščino. Prevodom je dodan članek o prevajalcu Abramu s sliko. Članek se začenja tako: «Če bi hoteli imenovati tujca, ki je bil največji ljubitelj Sevčenkovih del in največji prijatelj ukrajinskega naroda, bi morali po pravici imenovati. ime Josipa Abrama, kajti zdi se nam, da se ni nihče od tujcev s tako pobožnostjo poglabljal v tvorbo ukrajinskega pesnika kakor ta slovenski katoliški duhovnik.« Kaj pomeni Abram kot pisatelj v našem slovstvu, povedo najbolj besede in zahteve, ki sem jih slišal od raznih naših književnikov na dan pogreba v Ljubljani: «Čimprej bo treba poskrbeti, da izi-
dejo Abramova izbrana dela, ki so tako živo prežeta čiste poezije.»
Abram-planinec. Bil je po rodu Kiraševec, toda ko ga je dušnopastir-ska služba zanesla v Bovec in Trento1, v kraljestvo Zlatoroga, je z vsem svojim prekipevajočim srcemi vzljubil naše gojre. Dvomim, da je kdo med nami, ki bi tako visel na Triglavu in drugih naših ponosnih vrhovih kot rajnki Jože. Njegovo srce je bilo tam gori in kadar ni mogel k njim, je bil skoro bolan. Naravno, da se je spopri-jaleljil s prvakom in očakom naših planincev dr. J. Kugy-jem, kateremu je poklonil najbrže svoj labodji planinski spev: za njegovo zadnjo knjigo «Pet stoletij Triglava« mu je napisal lep sestavek o bajkah in pripovedkah o Triglavu. Abramovo planinsko pisateljevanje je zelo obširno. Pričenja se že leta 1904., ko je izšel v «Planinskem vestniku« njegov spis «Iz Trente čez Luknjo, Iz Trente na Triglav«. In potem najdemo v mnogih letnikih «Planinskega vestnika« njegove daljše in krajše spise, ki se večinoma vsi sučejo okoli ljubljene Trente, katere ime si je tudi privzel za svoj pisateljski podpis in je bil zlasti med planinci znan samo pod imenom «Trentar», Naj pove sam, kaj mu je bilo planinstvo? V «Planinskem vestniku« od 1. 1933. je takole zapisal svojo srčno misel: «Planinstvo je
najčistejša poezija. Tam gori večno cvete, dehti in se glasi, tam gori ima poezija svoj večni koncert, leto in zimo, noč in dan. Toda le kdor se s pravim namenom in s čisto ljubeznijo dviga v gore, bo našel tajni zaklad Bogatina — najčistejšo poezijo.«
Naj zaključim! Abram je bil mož krepkega, a vedrega značaja. Česar se je lotil, je tudi dovršil. Kamor se je postavil, je dal celega moža — po*-gumno, požrtvovalno. Bil je borec, ki ni klonil tudi v težkih trenutkih. Bil pa je vesele, zdrave narave in ni nikdar kazal, če so ga tlačile skrbi; nasmejan, šaljivo vriskajoč, zgovoren je bil pravi fant od fare, saj si je rad pripel tudi duhtečo cvetko. Po srcu je bil dober in je rad pomagal — saj je bil duša goriške Rafaelove družbe, — bil je zvest prijatelj, dobričina, včasih godrnjav in grčav na zunaj, toda mehek, celo premehek v svojem notranjem čustvovanju. Kako je bil spoštovan, ugleden in ljubljen, kako odlično mesto si je priboril s svojim plodnim in neumornim delom v našem javnem življenju, je pokazal njegov pogreb, na katerem so ga spremljali na zadnji poti v neposredno bližino pobratima Evangelista Kreka prvi zastopniki našega leposlovja, naše znanosti, naše prosvete in našega planinstva. Njegovo mesto je na svetiih straneh naše ustvarjajoče zgodovine.
Dr. Julij Kugy :	v
Župnik Jože Abram.*)
Bil je zelo žalosten dan zame, ko sem zvedel za nepričakovano smrt župnika Abrama. Bil je eden na j plemenitejših ljudi, kar sem jih poznal, in eden mojih najboljših prijateljev.
Kdaj sem ga spoznal, ne morem točno povedati: preteklo je že mnogo
+) Obrnili smo se na slovitega planinca g. dr. Julija K>ugyja in ga zaprosili, naj nam napiše nekaj vrst v spomin svojega prijatelja. G. dr. Kugy je naši prošnji rad ustregel, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo. Zgoraj prinašamo njegov sestavek v slovenskem prevodu. (Op. ur.)
let. Toda že ko je prvikrat stal pred menoj, si je popolnoma osvojil moje srce. Bil je nadvse prikupnia, v veliki meri temperamentna, na naj idealne j-si višini stoječa, povsem (svojevrstna osebnost, s katero ne imiorem primerjati nobene druge, vsaj nekoliko podobne. Bil je samorasla prikazen.
Kamor je prišel, je razvnel viša srca. Imel je odprto oko in široko odprto srce za naravne lepote; bil je poln toplega, dobrohotnega humorja in iskrenega duha, pri tem pa preprost
jji skromen, vedno dobre volje in vedno pripravljen pomagati vsem, ki so potrebovali njegove pomoči. Predvsem in nadvsem je pa bil resnično izbran služabnik božji, res globoko-
in Trenta. V mnogih stvareh je bil moj informator in moj svetovalec. Najboljše, kar vsebuje moje zadnja delo «Pet stoletij Triglava», je Abra-mov izborni spis o triglavskih bajkah*
t jV
i i fi
II
4-
Cerkev
veren, vero, ljubezen in mir razsipajoč duhovnik.
Najino prijateljstvo so skovale gore, ki jih je navdušeno ljubil. Triglav
Trenti.
katere je kot najboljši strokovnjak do podrobnosti obvladaj. Naj v dokaz njegovega požrtvovalnega in vestnega sotrudništva povem sledeče: samo
par dni pred svojo smrtjo se je še v mojem imenu zglasil pri znanem vse-učiliškem profesorju Kelemini v Ljubljani, katerega je glede teh pravljic in bajk vprašal za svet. Tak je bil: zvest
svojim dolžnostim, zvest svojim prijateljem do zadnjega!
Župniku Jožetu Abramu bodi izrečena zahvala, njegov spomin bodi blagoslovljen!
Lado P. :
Adventna.
V adventu se vsako no: prebudim	V adventu v vseh oknih svetilka gori
in potem vse do jutra prebdim	in razsvetljuje temne poti,
o Mariji premišljujoč.	po katerih Marija hiti.
O, Mati božja, ko boš šla skozi vas, ustavi se z Jezuščkom tudi pri nas vsaj kratek čas.
v
Oton Zupančič.
Pred dobrimi 40 leti je na slovenskih pesniških poljanah vladala obupna suša. Lepih cvetlic ni bilo in pesmi, ki so pognale iz tega strnišča, so bile zaprašene, brezkrvne in neužitne. Kazalo je, da je naša pesem umrla.
Oton Župančič.
ledaj pa so se hkrati odprli štirje močni vrelci prave žive poezije in lepe te, ki ne bo nikoli zvenela.
Kette, Murn, Cankar in Župančič! «Enega gnezda ptiči, pevci iste po-
mladi!» je rekel o "teh gostosevcih Župančič, ko se je poslavljal od umrlega Ivana Cankarja. «Skupaj smo se učili peti, leteli nismo dolgo skupaj.» Prva divia sta umrla mlada, še preden sta prav stopila v življenje, Cankar je odložil romarsko palico z belih cest pred 20 leti, tik po koncu svetovne vojne, edini Župančič je dočakal svojo šestdesetletnico .(rodil se je na Vinici 23. jam, 1878). Zdi se mi prav in spodobno, da se tudi Meh. Koledar spomni nanj, ki so ga razen vseh Slovanov slavili in ga .še slavijo Italijani, Francozi, Angleži in Nemci. Dve veliki knjigi o njem sta napisala Italijan A. Cronia in Francoz L. Tesniere.
Župančiča in njegove tovariše imenujemo moderne pesnike. Sprva je či-tajoče občinstvo trdilo, da so ti mladi pesniki nerazumljivi, težki, preveč o-sebni. Pojima moderna in nerazumljivost sta, se v predstavi bralcev skoraj neločljivo spojila. Bila je to ema tistih sodb, ki jih je silno težko ali celo nemogoče podreti. In vendar je Župančič izšel iz domače in iz ukrajinske ljudske pesmi. Ljudska pesem je pa razumljiva vsakemu, tudi najpreprostejšemu človeku Cankar je nekdaj v družbi študiranih ljudi trdil, da je 18letni Župančič napisal splošno
znano pesem <Da sem jaz ptičica, kani bi zletela?», in mu niso verjeli ter so stavili. Seveda je Cankar stavo dobil.
Mladi Zupančič je napisal precej več-oolepih otroških pesmi (zlasti v »Angelčku« in «Vrtcu»). Lepa otroška pesem je velika in težka, morda najtežja umetnina, kajti otroci so Oistri in nepodkupljivi sodniki, Župančičevo otroško poezijo je priznalo in si jo osvojilo že nekaj rodov otrok.
Leta srednješolskega učenja so se kmalu (1896) končala in Župančič je odšel na vseučilišče na Dunaj, v to veselo prestolico valovitega in bučnega življenja. Tam je našel pravi odziv svojemu ncft^ajnjetau kipenju inl vretju. Pognal se je v vrtinec. V tem času so nastale pesmi, ki so natisnjene v knjigi «Čaša opojnosti«' (1899). O njih je v poznejših časih rekel, da «bi jih dal v stope.« To so bila zelo razgibana leta navdušenja in boja. Župančič je bil takrat pravi «pesnik svetlobe in mladosti«, kot ga imenuje italijanski kritik L1, Urbani (Picc, d, sera, 24, sept. 1924), Življenje mu je bilo «vseh živih dan« in duša mu je bila «židane volje, kot bila bi pila kraški teran«. (Teran hvali še drugod: «Svet je bel in sladek je teran.«) Iz tega razpoloženja mu je potekla tudi kitica:
«Zapojmo le, saj smo mladi', saj smo mladi in zdravi; in kadar žalost mimo gre, pri nas se ne ustavi...«
Človek bi rekel, da to veselo rajanje ne bo neha/lo, da se žalost pri pesniku res ne bo ustavila. Pa se je! Zajčeli so mu umiraiti prijatelji. Ko je umrl Kette (1899), se je pesnik bolestno začudil, ko pa je čez dve leti smrt pobrala še Murna, se je žalost pri njem ustavila. Zresnil se ie in se ob smrti mladega nadarjenega človeka zamislil v staro uganko človeškega življenja: zakaj? čemu? Žalost je bila pri Župančiču izredno plodna. Razširila mu je obseg pesniškega ustvarjanja in odprla in izbistrila mu je pogled za dotlej neznane globine človeške duše. Spoznal je cčiščujočo moč trpljenja, zavedel se je, da je trplje-
nje potrebno, da prinaša blagoslov, zato proč z obupom, kajti «kdor zemlje pravi je sin, ima pogum do bolečin.«
Srca nemir ga je čez nekaj let zanesel v Pariz inl na, Nemško, odkoder se je kot zrel mož vrnil domov (1910) in zastavil svoje velike sile nia slovstvenem in gledališkem polju. Bil je že priznan kot največji živeči pesnik. Občinstvo ni več tožilo, da je nerazumljiv; medtem je bil namreč zrasel nov rod s sorodno dušo. Danes je Zupančič najčistejši ini najvišji predstavnik naše poezije.
Župančičevo slovstveno in sploh kulturno delo je izredno obsežno. Že same pesmi (osem knjig) bi mu za vedno zagotavljale eno najčaistnejših mest, morda prvo za Prešernom, v družbi naših pesnikov. Napisal je po-leg tega izvirno žaloigro z zgodovinskim ozadjem «Veronika Deseniška«. Zlasti pa je mnogo prevajal. Lotil se je najtežjih svetovnih mojstrov (Italijanov, Angležev, Francozov, Špancev/Nemcev). Vse prevode je sijajno dovršil. Naj omenim samo, da je nemški časnikar H. Wendel, dober poznavalec slovenščine, 'ob Župančičevem, prevodu francoske drame «Cyrano de Bergerac« izjavil, da ta prevod daleč prekaša nemškega. Prekrasno je med drugim prelil V. spev Dantejeve »Božanske komedije« iz težkih staroita-lijanskih verzov v primeren slovenski izraz. Sploh je vsak Župančičev prevod pravi književni dogodek. Vseh prevedenih knjig je okoli 40.
Šestdesetletnico je doživel sredi največjega dela, Župančič namreč še vedno snuje in ustvarja. Dal Bog, da bi bil še daleč dan, ko bo ta veliki tvorec zia vedno odložil pero!
Le biseri.
Neki Arabec je v puščavi zašel. Dva dni ni več jedel in grozila mu je smrt 7a lakoto.' Končno je naletel na zelenico, sredi katere je bil vodnjak. Na tleh je ugledal usnjato vrečico: «Hvala Bogu!« je rekel, ko jo je pobral. «Zdi se mi, da so v njej dateljni. Kako bodo dobri!« Poln sladkega upanja je odpri vrečico. Ko je vidlel, kaj je v nijej, je vzkliknil žalostno: «Ah, saj so le biseri!«
Oton Župančič:
Odlomek iz „Dume".
Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepoto odpirala in — čudo za čudom — zavese prirode odstirala; ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves; in vedela sva, kje kosi mlatdijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi.
Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala... «Čuješ živ — živ? To je «živio» — zdaj starešina je mladi napil.» In ko razleteli se svaitje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Pa — s čudom še v srcu in strahotna — v mejo iskat sem šel,
za ptiči in njihovim pirom paiberkovat sem šel:
in glej, tam pod grmom, pod gabrovim — majhnih potic
in sladkega vinca, rožičev in fig, vseh slaščic.
<Pa ne bo jih nazaj več?» — «Ne, to so vse tebi pustili,
kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.» — —■
O rodni dom, o hiša očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v da/l j i uteha ti; go^b izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastovka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore.
Oton Župančič:
Zabučale gore.
Zabučale gore, zašumeli lesi — ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si?
Moja mlada leta niso užila sveta!
Časi, mladi časi, neužiti krasi!
Ah, mladost ti moja, kam si se zgubila? Kakor da bi kamen v vodo potopila.
le mladost se moja več nikdar se vrne...
Kamen, še ta kamen v vodi se obrne,
stanic: Qva znamenjta pridigarja.
Janez Svetokriški.
1. Življenje.
Svetokriško naselje z gradom in utrdbami je dobilo mestne pravice leta 1532. Leto jubileja 1932 — štiri-stoletnica kriškega mesta — je šlo neopaženo mimo nas, pač pa je svetokriški samostan očetov kapucinov 1. 1937. slovesno praznoval tristoletnico obstoja. Samostan je bil namreč ustanovil 1. 1637. grof Friderik Attems. Svetokriško mesto je rojstni kraj našega slavnega pridigarja in za tisto dobo najvažnejšega pisatelja o. Janeza Svetokriškega. Njegova tiskana zbirka slovenskih pridig obsega nič manj nego 2896 strani.
Kako malo so nekateri literarni zgodovinarji poznali ustavo kapucinskega reda, se vidi iz dejstva, da so njegov rojstni kraj iskali v Črničah in drugod, ko je pa pisatelj sam moral po takratnih splošnih kapucinskih pravilih opustiti ob vstopu v samostan svoj priimek in ga nadomestiti z rojstnim krajem.
Oče Janez Krstnik je bil svetokriški meščan. Rodil se je iz družine Leonelli. Ta družina je bila iz nižjega beneškega plemstva in uslužbena pri sodni upravi grofov Attemsov v svetokriškem gradu, kakor pozneje in preje več drugih sličnih družin: Pietrogallo, Pallozzi, Cotič, Mrevlje itd.
Točnih rojstnih podatkov ni mogoče ugotoviti. Vendar bomo skušali določiti vsaj približno letnico njegovega rojstva. Beneška kapucinska provinca je imela lastne šole. Ugotovil pa sem v obširnih arhivih te province s pomočjo provincialnega arhivarja p. Davida di Portogruaro, da Janez Svetokriški ni nikdar študiral pri beneških kapucinih. Sploh je bilo napačno našega pridigarja tamkaj iskati, saj je celo njegov sodobnik in največja dika beneške province bi. Marko dAviano študiral v goriškem mestu. Goriške jezuitske
šole so bile daleč znane in v njih je študiral tudi o. Janez Svetokriški.
Goriške jezuitske šole so 1. 1650. obsegale ljudsko šolo, štiri gramati-kalne razrede, dva humanistična razreda, eno leto bogoslovja, dva letnika filozofije.
Kakor dokazuje Claricini v knjigi «Gorizia nelle sue istituzioni» (1873), je bilo treba tistim, ki so hoteli postati duhovniki, samo še tri leta študija za bogoslovje in cerkveno pravo. To pot je najbrž hodil tudi o. Janez Svetokriški. Ker je imela štajerska kapucinska provinca, kakor je razvidno iz beneškega arhiva, svoje bogoslovje, je prebil o. Janez ta tri leta v enem izmed samostanov te province, potem ko je končal enoleten noviciat.
Če računamo sedaj, da je šel v šole z 10. letom in prebil v goriških šolah 10 let, je torej z 20. letom stopil v samostan, v katerem je preživel 51 let. Ob smrti leta 1714. je bil torej star 71 let. Ne bomo daleč od resnice, če postavimo njegovo rojstvo v leto 1643.
Približno leta 1663. je torej stopil v samostan. Opravil je tamkaj enoleten noviciat in triletno bogoslovje ter bil najbrž leta 1666. posvečen v duhovnika. Trinajst let nekako <e potoval kot pridigar in spovednik po samostanih štajerske province, dokler ni postal 1. 1679. gvardijan v Trstu, kjer je ostal do leta 1682., ko je prišel za gvardijana v Sv. Križ. Od tu je šel leta 1684. za gvardijana v Ljubljano. Po dveh letih ga srečamo zopet kot gvardijana v Trstu. Od tam se preseli leta 1688. kot. gvardijan v Novo mesto, kjer ostane dve leti. Slednjič je bil še od 1. 1693. do 1695. gvardijan v Gorici, kjer je ostal vsaj še eno leto kot navaden kapucin. Sodim, da je radi tiska svojih del živel do leta 1706. v Ljubljani, poslednjih osem let pa v Gorici, kjer je sklenil svoje blagonosno življenje dne 17. oktobra 1714.
2. Pridigar.
Ko je o. Janez Svetokriški'stopil v kapucinski red in bil posvečen v mašnika, so ga predstojniki kmaiu določili za pridigarja svoje kapucinske province. O. Janez je bil rojen govornik; vežbal se je po latinskih in italijanskih vzorih. V dobi, ko je deloval Janez Svetokriški, je pridigar-stvo bilo zašlo na stranpota. Govorniki se večkrat igračkajo z besedami, kažejo svojo posvetno načitanost, pripovedujejo neokusne smešnice in legende, nauk zavijejo v podobe in večkrat ob veliki misli začno dlako cepiti, tako da so mnoge pridige tedanje dobe naravnost neužitne. Vendar pa sta ravno v tej dobi zrastla dva mogočna pridigarja, ki se nista vdala toku časa. Bila sta to jezuita Segneri in Bordoni. Okoristila sta se z dobrinami, ki jih je prineslo tovrstno cerkveno govorništvo, ostala pa sta zakoreninjena v stari klasični krščanski pridigi z vso resnostjo do globine. Njihovo govorništvo označa-mo z jezuitsko pridigo 17. stoletja.
Tudi pri tej resni struji se je vežbal Janez Svetokriški, toda nikakor ga ne smiemo prištevati med njene zastopnike. Poznavalci te dobe so u-gotovili poleg jezuitske pridige še kapucinsko pridigo, ki je nekaka sredina med globokoresno jezuitsko pridigo in med klepetavo in našemljeno pridigo drugih zastopnikov 17. stoletja. Kapucinsko govorništvo tega stoletja ima svojega Velikega vzornika v sv. Lavrenciju iz Brindisija in v celi vrsti drugih slavnih govornikov kapucinov. Naj naštejem samo nekatere kapucine govornike iz beneške province, ki so bili v 17. stoletju obče znani. Najstarejši med njimi je bil o. Giammaria Zamora da Udine (+1649), o. Basilio da Vicenza (tl638), o. Gian-francesco da Udine (+1738), o. Apol-lonio di Cadore, o. Marco d'Aviano.
V tej govorniški šoli je zrastel o. Janez Svetokriški. Svojim govorom je ohranil klasično razpredelbo in vsebino pridige: čednost in greh, zve-ličanje in kazen. Zvok pridige mu je vedno ljudski in živahen. Vprašanja,
primere, zgodbice, pregovori, prispodobe se mu kar vsipljejo. Bister humor ga nikdar ne zapelje v neokus-nosti, ampak mu služi, da verske resnice bolj živo prikaže. Navaja rad razne pisatelje in pesnike. Njegove pridige so polne teh navedb.
Taka je pridiga o. Janeza Svetokri-škega. Imenujmo jo kapucinsko iz 17. stoletja in označimo za resno in ljudsko baročno pobarvano. V njegovi pridigi odmevajo časovne stiske in potrebe, razvade in grehi, socialne razmere. Iz njegovih pridig veje domačnost, čuti se, da je govornik zakoreninjen v domači zemlji. Vedno pa njegovi govori kličejo k pokori in spreobrnjenju. Gre mu samo za zve-ličanje duš,
Janezova kapucinska pridiga nima tiste časovne odmaknjenosti in večne resnobe kot jezuitska, ni pa tudi v službi običajne pridigarske navlake 17. stoletja, čeprav se tej poslednji ne more povsod odtegniti.
3. Pisatelj.
Preden opredelimo o. Janeza Sve-tokriškega, moramo ugotoviti nekaj dejstev, ki so zanj kot pisatelja odločujoča.
Janez Svetokriški je izšel iz italijanskega kulturnega sveta. Ni se sicer šolal izven svoje ožje domovine, toda tedanje goriške jezuitske šole mu niso nudile nemške pač pa italijansko kulturo. Nemščino je namreč govoril pa ne pisal niti čital. Zato mu je nemški svet tuj.
Štajerska kapucinska provinca je bila ustanovljena na generalnem redovnem kapitlju leta 1605. iz samostanov, kateri so prej pripadali beneški provinci. Tej svoji hčerki je pa beneška provinca še cela stoletja dajala svoje člane za predstojnike, učitelje in lektorje. Ti so vzgajali nov naraščaj, med drugimi tudi Janeza Svetokriškega.
Naš pisatelj je bil po rojstvu Vipavec, zato tvori temelj njegovi slovenščini vipavsko narečje.
Janez Svetokriški ni poznal Bohoričeve slovnice, zato ni dosledno u-redil svoje pisave, čeprav je hotel
slediti knjižni tradiciji, seveda v kolikor jo je poznal.
Svojemu vipavskemu narečju je dodajal poleg nekaterih tujk tudi celo vrsto izrazov, oblik in stilističnih posebnosti, ki jim je iskati vzroka deloma v italijanskem jeziku, deloma pa v njegovem romanju po bližnjih deželah, kjer je prišel v stik z drugimi narečji in z nemščino.
Vendar pa so v njegovih knjigah, kjer se oprosti pridigarskega tona, tudi taka mesta, v katerih se razbohoti njegova govorica v tako popolnost, da jih smemo šteti med bisere naše baročne proze.
Filip Jakob Kofol.
(Za 75-letnico njegove smrti.)
Ta naš veliki mož je vse preveč pozabljen, zato ne bo odveč, če se ga naš koledar letos spomni. Njegov življenjepis je izšel v Slov. večernicah leta 1878. in na Pečinah so mu prijatelji po smrti postavili lep nagrobni spomenik.
Kofol se Je rodil dne 4. maja 1820. na tolminskih Pečinah. Gimnazijo in licej je študiral v goriškem mestu. Leta 1841. je stopil v semenišče in bil 1. 1845. posvečen v duhovnika. Zatem je nekaj let kaplanoval v Ro-činju in Volčah ter bil nato vikar v Batujah. Ravno tistega leta, ko so Batuje postale župnija, to je leta 1857, je F. J. Kofol kipeč od gorečnosti za zveličanje duš zapustil domačo župnijo in škofijo ter odpotoval v Pariz v noviciat očetov lazaristov, da bi postal misijonar sv, Vincencija Pa-velskega. O svojem bivanju v Parizu piše sam takole: «Bivanje v tem svetovnem mestu mi je donašalo zdaj vesele, zdaj žalostne ure, kakor se godi vsem smrtnikom. Moji predstojniki so prav prizanesljivo z menoj ravnali in mi marsikaj dovolili, česar drugi niso imeli. Vzrok tega spregleda je bilo nekoliko moje o-manujoče zdravje, nekoliko že priletna starost. Karkoli sem prosil, seveda le pripuščenih stvari, mi niso nikoli odpovedali, Vsled tega milega
spregleda sem se pogosto po Parizu sprehajal in utegnil tudi bližnjo lepo okolico ogledovati. Najtežje pa je bilo zame, da sem moral že po treh mesecih v francoskem jeziku ;kon<-ference držati, kar me je včasih v začetku veliko truda stalq. Po končanem noviciatu dne 19, aprila 1858. sem zapustil Pariz in se napotil po kopnem in po morju skozi Rim v svojo domovino, kjer se bom udeležil misijonskega delovanja.» Dne 6. maja 1858. je dobil potrebni papežev blagoslov za svoje delo med rodnim ljudstvom in ko se je priporočil še Materi božji v Loretu, je bil nastavljen kot ljudski misijonar sv. Vincencija Pavelskega pri sv. Jožefu v Celju.
V tem poklicu pa je vztrajal le eno leto. Šibko zdravje in nemiren značaj sta ga nagnila, da se je vrnil domov in junija meseca leta 1859. je postal vikar v svoji rojstni duhovniji na Pečinah.
Tu je neumorno deloval na duhovnem, verskem in prosvetnem polju. Poznala ga je vsa Tolminska in ga tako cenila, da so ga tolminski rojaki leta 1861. izbrali kot svojega prvega poslanca v goriški deželni zbor. Moč njegovega nastopa in govorniški uspehi so mu tu nakopali toliko neprijateljev, da so ga ti s posebnimi spletkami prisilili leta 1863. k odpovedi od poslanske časti.
Njegovi dnevi pa so bili šteti. Takoj prihodnjo zimo dne 29. februarja 1864. je na Pečinah vzel slovo od tega sveta.
Bolezen ga je strla, ko ni dopolnil še 44. leta.
Filip Jakob Kofol je bil eden naših najdarovitejših pridigarjev. K njegovim govorom so se zgrinjale množice od blizu in daleč. Sam Andrej Einspieler ga imenuje v «Prijatelju» iz leta 1858. «slovitega pridigarja«. To nam spričujejo tudi njegove tiskane pridige. Leta 1853. je izdal v Celovcu v dveh delih svoje «Domače ogovore po nedeljskih evangelijih«, 1. 1856. «Domače ogovore po prazniških e-vangelijih» in leta 1861. v Gorici dva
zvezka «Večnih resnic v pogovorih za ljudske misijone».
V našem govorništvu so te knjige vse premalo cenjene. Vsebinsko in po govorniški sili so te knjige še dandanes vpoštevanja vredne. Če jim zamislimo še govornikovo osebno podajanje, se ne ustrašimo primere s Slomškom.
M/ož se je tudi drugače krepko u-deleževal javnega življenja. Leta
1848. je bil dopisnik «Novic». Tudi z domačo zgodovino se je marljivo bavil. To nam priča njegov spis v VII. zvezku Večernic: «Cerkvica sv, Mo-hora na Tolminskih Pečinah.«
Njegova rokopisna ostalina o zgodovini Tolminskega pa nam ga kaže le kot jezikoslovca, ki puli korenine starim imenom v Trstenjakovem načinu.
Lado P.:
Jezušček.
V noči božični je onstran vode Jezušček klical. Kot zvonček srebrn je pal njegov glas čez polje. In brž sem za glasom odšel.
Meni je v duši postalo gorko, saj sem Jezuščka nosil — in prav lahko.
Ko sem onstran prišel, sem kot sveti Krištof na svoja ramena Jezuščka vzel. In Jezušček —
se je z ročicami za moje lase prijel.
A ko sem prišel do sredi vode, so se začele šibiti moje noge — Jezušček Bog je postajal težak.
O, ko bi Jezus ne nesel me sam takrat, bi šel svojo pot morda zadnjikrat.
Francesco Petrarca:
Norčavost svojo pusti, o mladina!
Norčavost svojo pusti, o mladina,
dolžina časa naj te ne zavede ! Manj čuti slutena se bolečina.
Morda zastonj so moje te besede :
vendar oznanjam vam, da že osveta za spanje smrtonosno konec prede,
da dnevi, mesci vam teko in leta
in da s prav majhno časovno razliko vam druga domovina v last bo šteta.
Resnica naj ne bode vam v spotiko,
kot vaša je navada, misli spremenite, dokler še čas vam nudi to priliko !
Nikar v naročje smrti ne hitite,
— brezmiselna večina to počenja, — iz vrst brez broja norcev se otmite.
(Prevedel STANKO STANIČ)
Dr. Fran Močnik :
67
Mednarodni evhar. kongres v Budapešti.
Eden izmed najlepših in najmogočnejših izrazov katoliške misli in ve-soljnosti sv. Cerkve je bil v preteklem letu 34. evharistični kongres v Budapešti. V tistih dneh ie ob bregovih Donave donela h Kris'.usu prošnja za mir in bratstvo med narodi. Tam pred evharističnim oltarjem je bila zbrana pestra množica ljudstev, ki je jasno izpričevala svojo vero v
Kardinal Pacelli. Boga in njegove resnice in obenem povedala svetu še enkrat, da ljubezen je in bo življenjska sila katoličanov. Od Cerkve Kristusove, zbrale ob beli sv. hostiji, naj se naučijo vsi prave ljubezni in rešena bodo vsa pereča vprašanja današnjih dni.
Zastopan je bil na kongresu ves katoliški svet. Jug in sever, vzhod in zahod so poslali zastopnike na to ev-iaristično slavje. Množica ljudi, množica barv in jezikov je imela svoj pogled uprt v belo hostijo, kjer bije ložansko Srce Jezusovo, središče "vseh src.
* * *
Namen tega svetovnega kongresa le bil zanesti ljubezen Kristusovo v ves svet in povezati vse s to ljubeznijo v družino bratov in sester. Ogr-
ska se je na kongres temeljito pripravila. Obhajali so pred kongresom evharistično leto, v katerem so po vseh župnijah in zavodih prirejali posebne evharistične tridnevnice in misijone. Vsa dežela je bila duhovno prenovljena in pripravljena, da obrodi ob kongresu najboljše sadove.
Pa tudi zunanja priprava na kongres, na njegove pobožnosti in prireditve je bila nad vse pohvalna. Trg junakov, kjer so se vršile skupne pobožnosti, je nudil udeležencem 300.000 sedežev, razporejenih okrog 60 m visokega oltarja. Zvočniki so tako iz-borno prenašali glas, da se je zdelo, da govornik stoji poleg tebe. Točnost, red in snaga je bila kljub milijonski množici zelo dobra.
* * *
Že otvoritev kongresa je bila tako veličastna, da je v navzočih kar vrelo navdušenje. Ko se je pred praznikom vnebohoda sonce nagibalo k zatonu, se je trg junakov polnil z udeleženci kongresa. Ob napovedani uri se je začel bližati oltarju sprevod duhovnikov in škofov. Za njimi je stopalo 15 kardinalov, tem pa je sledil blagoslavljajoč množico papežev odposlanec kardinal Evgen Pacelli. Po klicanju sv. Duha je pri otvoritvi govoril tudi on. Orisal je mogočnost in veličastvo kraljestva Kristusovega v primeri s kraljestvi te zemlje. Nato pa je zadonela evharistična kongresna himna v vseh jezikih s ponavljajočim se refrenom;
Kristus v svetem Zakramentu, vez ljubezni, klic naš čuj : Po ljubezni testamentu srca naša zedinjuj!
Ta pesem z istim napevom in isto vsebino v tolikih različnih jezikih je pokazala mednarodnost tega kongresa.
5* * *
Jutro na praznik Vnebohoda je bilo jutro mladine. Nad stotisoe mladih grl je skupno prepevalo evharistič-nemu Kralju in mu darovalo svoja'
srca, ko je prišel k njim v sv. obhajilu. Veličasten je bil pogled na to morje mladine. Tu je lahko vsak čutil, kako lepa je mladost, a samo mladost s Kristusom in ob Kristusu.
Ob enajstih istega dne je bilo v baziliki sv. Štefana zborovanje škofov in duhovnikov, kjer je s prižnice govoril tudi papežev legat o velikem daru božjega Srca človeštvu: o duhovnikih. Zvečer pa je bila procesija z Najsvetejšim v ladjah po Donavi. Tisoč in tisoč luči je gorelo in od-
ko vzorno so se obnašali. Vzbujali so spoštovanje pri vseh. Po enour-nem češčenju, v katerem so slovesno« izpovedali svojo vero, zadostili Bogu za vse grehe človeštva in darovali Bogu sebe in svoje, so prejeli sv. obhajilo med sv. mašo polnočnico, ki jo je daroval kardinal nadškof iz To-leda na Španskem. Nad 300 duhovnikov se je razkropilo med to množico in jo obhajalo. Zlati ciboriji so se v luči bakelj in žarometov lesketali in oznanjali pričujočnost božjega.
Budapešla. - Pogled na parlament.
sevalo v valovih širokega veletoka. Ladja z belo hostijo je drsela po vodi in naročala valovom, naj ponesejo Kristusa in njegovo ljubezen v daljne kraje, da tudi zemlje, ki jih bodo srečavali na poti, zopet najdejo pot v pravo Kristusovo Cerkev.
Dan po Vnebohodu je bil predvsem določen za evharistično češčenje moških. Zjutraj je bilo na vrsti vojaštvo ogrske prestolice. Skupno sv. obhajilo na trgu junakov med sv. mašo lijonskega kardinala. Miogočen vtis je napravilo zbrano petje evharističnih pesmi teh vojaških množic.
Eden najlepših prizorov pa je bilo nočno češčenje mož in fantov. Samih moških je bilo skoro 300.000. In ka-
Odrešenika. Ko je bilo vse končano in so se v zgodnjih jutranjih urah razhajali, jim je iz oči sijala gorečnost in pripravljenost na vsako žrtev za Kristusa.
* * $
Sobota je bila določena za razna narodna in mednarodna zborovanja. Vsak narod je imel v dneh kongresa določeno posebno cerkev za po-božnosti in posebno dvorano za zborovanja. Ob istih urah so se zbirali verniki k molitvi v svojem jeziku, ob istih urah k svojim zborovanjem. Poleg tega pa je bilo še mednarodno-zborovanje za vse udeležence. Na tem zborovanju je v soboto govoril ogrski minister Kallay o evharistiji kot vezi ljubezni med družabnimi stanovi in med narodi.
Sklepni dan kongresa pa je bil še posebno slovesen. Ob devetih je papežev legat ob udeležbi velike množice daroval pontifikalno sv. mašo s skupnim sv. obhajiion:. Po zadnjem blagoslovu je radio prenesel iz Vatikana pozdrav sv. očeta. Veliko navdušenje je zaplalo v vseh navzočih ob prvih zvokih njegovega glasu. Polne zaupanja v božjo moč so bile njegove besede in polne upanja v boljše čase, saj Gospod ne bo dopustil, da bi se odrešeno človeštvo potopilo v zmote in odtujenost od Boga. — Tolažilno so vplivale te besede na vse in po govoru je v vseh jezikih donel pozdrav najvišjemu poglavarju in očetu nas vseh.
Uresničeno
Zala je naložila v peč še nekaj drv. Oprijela se je je z obema rokama in čakala,, kdaj bo začela greti. Bila je nemirna. Zapirala je oči, pa je tema ni zadovoljila in jih je zopet odpirala. Roki sta venomer božajoče drseli po peči. Prav za prav ni niti vedela, kaj ji je; le vse tiste dni pred božičem je občutila čuden nemir. Nikjer se ni mogla umiriti, v svoji sobi celo ne. Niti sanjalo se ji ni kaj, vendar pa je za trdno slutila, da bo v njene dni poseglo nekaj takega, kar bo dalo njenemu življenju določnejšo pot. Imela je dobro službo, pa se ji je zdel zadnje čase njen zaslužek kot cvet brez sadu.
Peč je začela greti. Zala je še enkrat pobožala njene gorke plošče in in šla na delo. Mislila je: najprej bom pospravila sobo, da bo za praznike, kot se spodobi; med delom me bodo -zapustile tiste turobne misli. Pa se je zmotila.. Misli so ostale. Delo ji je prineslo novih težav. Nikjer ni niti praska niti gubice in vse je na svojem mestu, vendar je ta red in ta svetloba predmetov ne zadovoljuje, ampak jo telo nerazumljivo in bridiko vznemir-
Sklepna procesija z Najsvetejšim je trajala ure in ure. Zelo raznovrstne skupine so se vile druga za drugo po dolgi in široki Andrašijevi ulici med špalirjem nepregledne množice. Najsvetejše je nosil papežev odposlanec v spremstvu škofov in kardinalov. Ko se je bližal kongresnemu oltarju, je nastala nevihta z močnim dežjem. Vsi so vztrajali do konca, le zaključni le-gatov govor je izostal, a se je vršil potem zvečer po radiu. Zastopnik sv. očeta je končal z molitvijo k Odre-šeniku, naj bi se On, Kralj vseh, ozrl na te zbrane množice in razpel nad njimi in nad vsem svetom mavrico božjega miru, da bi živeli v bratstvu in edinosti kot otroci enega in istega Očeta, ki je v nebesih.
pričakovanje.
j a. Zala sluti, da samo to še ni dovolj, da je treba še nelcaij.
Rdeči zublji v žeknu so utihnili in ugasnili. Zala je stopila k peči in naložila drv. Na obrazu je čutila toploto in ognjeno barvo žerjavice. Potem se je vrnila k novemu delu — za božič,
Jaslice. Postala je vesela kot otrok in oči so se ji zasvetile, kot se svetijo otrokom samo o božiču. Vse težke misli so izginile, kot da jih nikoli ni bilo. V kotu je pripravila trikotno mizico in pripela ob njen rob čisto nov prt, v katerega je v adventnih večerih sama uvezla temnomodre smrekove vejice in rdeče svečke. Potem je postavila ne(bo. Okrog kota je pribila na zid moder papir in da bi ne bilo to majhno nebo pusto in prazno, je prilepila nanj še luno in zlate zvezde. Nato je postavila na mizo nekaj belih in luknjavih kamnov, ki jih je pobrala na gospodinj inem vrtu, in napravila z njimi prav nizek griček z odprtino na vrhu. V to odprtino je postavila svoje jaslice iz rjave lepenke. Belo in grobo kaimenje je omilila z mehkim mahom; na vsako stran je postalvila nekaj sobnega zelenja, pri-
trdila na rob mizice pisane svečke in jaslice so bile gotove. Zdatj lahko pride vanje božje Dete, ljubeznivi sin Device Marije.
In tudi božje Dete je Zala imala čisto novo, lepo in veliko, z razpefmi rokami, z dobrohotnim nasmehom z modrimi očmi in plavimi lasmi. Zala ga je vzela iz svoje omiaire, ga položila na slaimlo v jaslice in se zagledala vanje. Vedno bolj se ji je zdelo, da je Dete živo, da se ji res talko ljubeznivo smeje, da jo res tako prisrčno gleda in da bi jo res tako rado objelo s svojimi rokami. Zala je bila srečna kot mlada mati, ki ne mora odtrgati oči od svojega otroka. Vse to jo je globoko ganilo. Sklonila se je nad Detetov obraz, ga poljubila in zaječala:
«Dete, božje Dete, moje Dete!»
In še in še je gledala božje Dete. Pa glej: še se je Dete smejalo, še jo je božalo z modrimi očmi, še ji je molilo roke ,v objem, pa nič več tako veselo kot prej. Zdelo se ji je, da je njegov nasmeh obstal kar na sredi, da so njegove oči postale žalostne in da bi roke kar najrajši omahnile. In Detetov obraz je postal na mah tako bridko izprašujoč, tako milo proseč. Tisti nemir, ki ga je čutila že vse tiste dni pred božičem, se je spet v-nil. Zdaj jo vznemirja še to Dete. Takega nemira) dotlej nd poznala. To Dete hoče nekaj od nje. In tisto, kar to Dete hoče od nje, sluti, da je nocoj že tako blizu; mogoče bo prišlo še to noč, če ne, pa jutri prav gotovo. In oči so se ji orosile; zopet se je sklonila nad Detetov obraz, ga poljubila z vso iskrenostjo iz duše:
«Dete, božje Dete, moje Dete, zgodi se tvoja volja!»
To jo je pomirilo. In ker je bila še adventna noč, je zakrila Dete z belim prtom.
Čez čas je vsa mirna zaspala premišljujoč o Detetu.
s * #
Drugi dan je bil sveti večer. Zala je bila v svoji duši mirna. Le veliko pričakovanje je bilo v njej, tisto spošt-
ljivo pričakovanje pred nečim svetim,, ki napravi človeka zbranega in lepega, kot je zbran in lep edino v globoki molitvi pred Bogom. Nič več mi dvomila nad svojimi slutnjami, zdaj je že .gotovo vedela, da se bo nekaj zgodilo še listi dan, še pred večerom. In sam Jezušček ji bo danes to prinesel.
Predpoldne ji je poteklo mirno.
Ob pol enih, ko se je odpravljala iz službe, je snežilo. Šlo je z vetrom. Ko je močneje potegnilo, se je na voglu hiše zakadilo, kot da bi z urnimi koraki bežala mirno razposajena deca. Zala se je tesno zavila v rjav plašč in stopila v metež.
Stopala je naglo. Veter ji je gnal snežinke naravnost v obraz. Ko se je bližala voglu, odkoder je šla na desno zatišna ulica, je kar stekla okrog; 'njega. Kmalu bi bila podrla ma tla deklico, ki je bila stara približno šest let. Ta jo je pogledala z vso prisrčnostjo otroških oči, iztegnila proti njej drobno roko in komaj slišno zaprosila: «Gospodična, ko bi mi mogli kaj pomagati...!?«
Zala jo je pogledala in obstala kot okamenela ob nepričakovanem spoznanju. «Milica, ti tukaj...!?» je presenečenj in komaj izgovorila.
Tudi deklica jo je spoznala; v njenih očeh se je vžigala prečudno lepa milina.
«0 teta«, je dahnila Milica in povesila pogled. Potem ga je spet dvignila.
Okrog vogla se je pripodil veter in ju obsul s snežinkami. Milica je vztrepetala; iz ledeno sinjega obraza so prosile tople otroške oči.
«0 ti ubogi otrok«, je rekla Zala,, vzela Milico v naročje in jo nesla na. svoje stanovanje. Zala je stanovala, deset korakov odtam.
Milica je bila otrok njenega brata, ki je stanoval v predmestju, malo zaslužil in veliko pil. Njegiova druga žena je bila samo mačeha petim o-Irokom.
Ko sta prišli v sobo, je položila Zal a. Milico na svoj o posteljo in jo zavila, v veliko toplo ruto.
«Pridna bodi; takoj pridem, le po kosilo grem.» In Zala je že odbrzela skozi vrata. Kaj se je zgodilo, ni imela časa niti pomisliti. Hitela je, da se čimprej vrne in ogreje deklico s toplim kosilom ter utolaži njen pogled.
Vrnila se je kmalu in ko je razpostavila toplo kosilo po -mizi, je posadila za njo Milico, ki je prišla z glavo tik pod krožnik. Potem je napravila križ in molila. Milica jo je gledala z velikimi očmi in tako zelo je bila presenečena, da je morala Zala moliti tudi njene dele očenaša in češčenamarije.
Milici je šlo kosilo v slast. Držala je žlico z dlanjo in z vsemi petimi prsti ter hitela srebati toplo postno juho. Zala je z veseljem opazovala, kako je izginjala raz Miličin obraz sinja barva in kako se je prelivala v bledo rdeče; ne samo oči, ampak tudi obraz je dobival svež in pravi otroški sijaj. Zala se je navznoter zadovoljno razživela; in ko je gledala tako prisrčnega in potrebnega gosta, je šlo tudi njej tisto kosilo zelo v slast.
Ko sta pokosili in je Zala pospravila, je pomislila, da bo treba spraviti deklico domov. Sedla je k njej na posteljo, jo vzela v naročje in ji rekla: «Milica, zdaj pa boš morala domov; jaz moram v službo. Zvečer bom prišla tudi jaz k vam in vam nekaj dobrega prinesem.»
Milica jo je gledala, kot da ne bi od vsega tega nič razumela. Ves njen obraz je dobil mučno žalostne poteze. Njene oči so jo tako milo prosile, da bi smela ostati še tu. Potem se je tesno oklenila tete in pritisnila k nijej svojo glavico. Stresal jo je krčevit jok.
«Zakaj nočeš domov, Milica?» jo je vprašala Zala in jo božala po laseh,
A Milica ni nič odgovorila, le še huje je jokala,
«No, Milica, kar povej!»
Počasi je Milica dvignila obraz in se zagledala v tetinega, kot da bi hotela na njem poiskati težkega odgovora.
«No? » se ji je posimejala Zala,
«Ata je hud. Vsak večer pride pozno domov ini kriči in se jezi nad mamo. Jaz pa jočem... Teta, jaz ne grem več domov.»
In zopet se je je tesno oklenila in zajokala.
Zala je spoznala, da ne bo mogoče spraviti zlepa Milice domov; treba bo nekaj ukreniti. V uradu, ko bo sama, bo vse to mirno premislila do dna. Izročila je Milico gospodinji in odhitela v službo.
Tisti sveti večer je ostala Milica pri Zali. Ko sta povečerjali, je Zala peljala Milico k jaslicam. In ker je bila Milica tako majhna, jo je postavila Zala na stol, da bi vse lepo videla, Potem je odgrnila Jezuščka, se pri vila prav tesno k Milici in jo še z obeima rokama prižela k sebi. Jaslice so napravile na Milico tako močen in svet vtis, da so se ji roke kar same sklenile v molitev.
Zala in Milica sta bili kot kip, poln prisrčnega življenja. Jezušček ju je gledal in se jima ni nehal zadovoljno smehljati.
Zala je zdaj vse razumela: ves svoj nemir, vse tisto pričakovanje in tisti tako napeti in nemi prizor, ki sta ga imela prejšnji večer s tem Jezuščkolm. Danes so dobile njene slutnje tako težko pričakovano in določeno obliko, ko jo je obiskal sam Jezušček kar na cesti, sredi vetra in snežink in ji pripeljal Milico, Zdaj je vse videla tako jasno: Milica bo ostala pri njej, njena bo in ničesar ji ne bo več manjkalo,
* * *
Za tisti večer je Zala spravila spat Milico kar v svojo posteljo. Skrbno jo je odela, ji napravila tri majhne križce, kakor jih delajo nalše matere, in jo iskreno poljubila.
Ko
so zunaj zvonili božični zvonovi presvetlo pesem božje ljubezni, ki je oplemenitila ljubezen človeških src, je Milica brezskrbno zaspala. Zala je čula pri njej, dokler ni prišel čas, da je šla k polnočnici. In v svoji duši je čutila nekaj velikega in lepega, kar se je dalo primerjati le sreči materinstva.
Sv. Ema.
Visoki srednji vek je tudi v pobož-nosti pognal visoko cvetje. Narodi, ki so bili v zgodnjem srednjem veku sprejeli sv. vero, so jo v visokem srednjem veku začeli tudi resnično doživljati. Posebno pobožnost se razodeva tudi v češčenju svetnikov. Sv. Frančišek, sv. Dominik, sv. Anton, sv. E-lizabeta so svetniki te dobe. Tudi če-ščenje starih svetnikov se čvrsto obnavlja, tako sv. Mohorja in sv. Magdalene.
Pri Korošcih pa se je v tej dobi razvilo češčenje blažene Eme.
Zanesljivega sodobnega popisa njenega življenja prav za prav nimamo. Najstarejši viri pripovedujejo o njej samo, da je bila pobožna koroška grofica, kateri je ugrabila smrt oba sina že v mladih letih. Darovala je zato vsa svoja bogata posestva Bogu, sezidala moški in ženski samostan na Krki z veličastno cerkvijo, ki je kmalu postala škofijski sedež tako zvane krške škofije. V tem samostanu je preživela svoja poslednja leta in u-rnrla svetniške smrti leta 1045.
Legenda njenega življenja, ki je pa zelo verodostojna, pripoveduje o njej, da je bila iz rodu grofov Pilštajnskih, ki so imeli bogata posestva po Koroškem. V deviški mladosti se je poročila z grofom iz Brež, Rodila miu je dva sina: Viljema in Hartvika, katera je pobožno in sveto vzgajala. Ko
Fran Milčinski :
O zelju, žgancih in konju.
To je bilo, ko je bil lončar Matevž se samskosamcat človek; ni imel ne lisca ne žene in mu je moral robo tovo-riti po svetu še lastni široki hrbet.
Pa se je zgodilo, da ga je zanesla kupčija v hišo, kjer so naivno južinali.
«Bog daj!» je pozdravil in se iz-nebil krošnje na klop ob peči in sedel zraven. «Bog žegnaj!»
«Holej, oče, pridite in prisedite!» ga je privabil gospodar. Seve Matevž
sta sinova propale rudarje v očetovem zlatem rudniku v Selčah posvarila, so ju ti pobili do smrti. Razsr-jeni oče pridrvi z vitezi pred rudnik in pomori vse delavce iz maščevanja. Ta zločin je'grofa začel strašno peči. Napravi se na spokorno božjo pot v Rim, kjer dobi odpuščen je. Toda na povratku ga zadene smrt.
Ema ;je tako postala vdova brez otrok. Našla je tolažbo v božji ljubezni. S svojim premoženjem sezida veliko krško ustanovo, ki naj bo poznim rodovom vir zveličani a.
Ko je dozidala cerkev in oba samostana, je še tri leta živela v samostanu na Krki in sveto umrla. Pozneje so njeno truplo prenesli v podcerkve-no rakev, katere obok stoji na sto stebrih.
Na grobnem oltarju bereš napis: Prevzvišeni kneginji in gospe Emi, deželni grofici Selški in Breški, rojeni grofici Pilštajnski, preblagi ustanoviteljici krške cerkve.»
Ljudstvo jo je takoj častilo kot svetnico. Velikanske romarske procesije iz Koroške in sosednjih dežel so jo hodile častit in se ji priporočat vsa stoletja.
Leta 1465. jo je Cerkev proglasila za blaženo. Letos ji je sv. oče Pij XI. s posebnim odlokom priznal svetniško čast.
takrat še ni bil oče, saj je bil saimsko-samcat človek in ni imel ne lisca ne žene; le gospodar je bil toliko vljuden, da ga je počastil za očeta.
Imeli so v skledi zelje. Kiselima ni jed, da bi mikala Matevža, pa se je lepo zahvalil: «Veste, da bi rad, pa nisem lačen.»
Pospravijo zelje, postavi gospodinja na mizo žgance. Že se je pričel Matevž kesati, da ni prisedel. Rahli so bili, da so se tresli kakor v sapici brez je, zabeljeni so se lesketali kakor
Tri ribniške.
žitno polje v rosi. In zadehteli so kakor vijolice. Prehuda je bila za Matevža gledati dobrote, jih duhati in zraven požirati prazne sline in se je oglasil:
«Gospodar, ali ste kaj rekli? Veste, ne smete zameriti, sem malo gluh; nisem vas prej razločno slišal.»
«Da pridite jest», pove gospodar. Za malo je štel Matevžu njegovo iz-birčnost pa je dostavil: «Ampak zdaj vidim, da ni žlice za vas.»
«Kaj tisto», je rekel Matevž in se porinil za mizo, «Prijazni besedi ni, da bi človek odrekel. Veste, žlico nosim kar s sabo; nič se ne ve, kdaj pride prav. Da bi nam Bog požegnal in sv. Duh tudi.»
«Čakaj», si je mislil gospodar, »malo ti jo le zasolim južino.» Menil ga je podražiti in ga je vprašal: «Kaj pa dela vaš konj?»
«Škoda ga je», je odgovoril Matevž. «Jako dober konjiček je bil in rad sem ga imel. Nazadnje se mi je pa vendar zameril. Veste, komaj sem ga bil navadil stradati, mi je pa poginil. Pa bi lahko še živel, če bi ne bilo zmanjkalo oblanic.»
«Hoho», je rekel gospodar, «obla-nic vendar ni žrl.»
«Kako da ne», je dejal Matevž in pridno zalagal žgance, «ko je pas imel zelena očala na nosu in je oblanice videl zelene in je reva mislilo, da ima v jaslih deteljo. Kar naprej je omilil in mlel in mu je dišalo in teknilo. Od sebe je dajal hlodce, veste, ravno pravšne za žlice. Stal sem za njim z žago in kadar je bilo hlodca za dva čevlja zunaj, sem pa odžagal. Tale žlica je tudi iz takega hlodca.»
«Fej te bodi!» je rekla gospodinja.
«Hoho», se je smejal gospodar, »Ribničani ste res neumni!»
Matevž je postrgal skledo, obrisal žlico ob rokav, jo zataknil za škorenj in se prekrižal. Oprtal si je krošnjo. «Bog plačaj stokrat. — Veste, mi nismo neumni, neumni so tisti, ki naše storije vzemo za res.»
Lončar Matevž in njegov sin Matijec.
Lončar Matevž je sklenil, da se o-ženi. Stopil je k župniku in mu razodel svojo namero.
«Matevž», je rekel župnik, «aU ne boš malo prestar? Koliko let imaš?»
«Šele petdeseti, je dejal Matevž,
«Koliko pa nevesta?«
»0, ta pa že devetnajst!®
* #
Matevžu so krstili sina za /lati j ca in je Matijec lepo ime, ne dosti manj postavno kakor Matevž in je bil Matevž zadovoljen z imenoim in s sinom tudi. Im ko je bil Matijec toliko do-rastel, da je z očmi segal na mizo, ga je jemal oče s sabo po svetu, da se fantu razbistri glava.
Neko jutro po dolgem potovanju se Matijec ni dal zbuditi. Matevž ga je klical: «Matijec, Matijec!«, — «Kaj je?» — «Vstani!» — «Kaj pa bo?»
—	«Krave boš gnal past.» — »Kakšno vreme je?» — «Oblačno.» — «Saj bo lilo, lilo.»
Čez nekaj časa ga je spet poklical: »Matijec, Matijec!» — «Kaj je?» — « Vstani!» — «Kaj bo?» — «Krave boš gnal past.» — «Kakšno vreme je?» —- «Malo je oblačno, malo pa jasno.»
—	«Dolg čas bo, dolg čas!» — Pa je spet zaspal.
Še v tretje ga je klical: »Matijec! Oj Matijec! — Mar ne slišiš?» — «Kaj je?» — «Vstani!» — »Kaj bo?» — «Krave boš gnal past.» — »Kakšno vreme je?» — «Čisto jasno?» — «Ali pa bodo krave šle?»
Zdaj ga ni več klical in je dejal: »Najbrž je bolan.»
Micka, Matevževa žena, fantova mati, je rekla: «Saj bo vstal na lepo besedo. Čakalj, grem pa jaz.» — «Po-skusi», je dejal Matevž in poslušal, kaj bo opravila.
Pa ga je klicala: »Matijec, vstani, že drobne ptičke žvrgolijo.»
Matijec se je odrezal: « Veste, maiti, ptičke imajo drobne glave, ne potrebujejo toliko spanja kakor jaz, ki imam debelo.»
«Pa je kosilo tudi že na mizi», je rekla žena.
«Zakaj pa tega koj ne poveste», je rekel fant in je tako hitel vstajati, da je bil prej za mizo kakor oče in mati.
O kočniku z globoko korenino.
V Ribnici je zobe drl kovač in je imel svojo talrifo, groš za sprednji zob, dvojačo za kočnik, in jih je drl z golo roko ali s kleščami, kakor je nanesel zob.
Pa je pritresel k mojstru zobodleru svojo čeljust graščinski birič in je stokal in vekal in se bal kovačevih rok in kovačevih klešč.
«Daj no da(j», je rekel kovač, «ne vem, zakaj stokaš in vekaš, saj inič ne boli, mene že ne! Pa ker si gosposkega rodu, naj bo, ti bom izdrl zob po gosposko, brez rok in klešč, kakor
jih dero cesarski padarji. — Todia veš, plačal boš likof.»
Ravnala sta se pred kovačnico. U-bogi birič je sedel na hlod; mojster kovač j e vzel dolgo žico in mu zob dal v zanko; drugi konec žice je ovil okoli stebra, ki je na njem slonel napušč.
«Lej», je dejal, «pa si oprajvljen! Mar te je kaj bolelo? Nič! Mene tudi ne! Zdajle samo še, da počasi in na glas šteješ do pet pa ti zob sam skoči iz ust kakor zajec iz grma.«
Birič uboga, šteje ena, dve, tri, štiri, pet — tedaj ga kovač skrivaj dregne s svedrom v sedalo. Birič ie zatulil kakor zver v hosti, skočil kvišku pa mu je zanka z zobom vred odletela iz ust.
Izpljuval se je, odkrehal in adidu-škal, potem je povedal: «Kako globoko je imel korenino! Noter v hlače sem začutil, ko se je izruval, kakor bi me kaj zbodlo. Veš, da me je lahko bolelo.»
Stanko Stanič:	p^
Vesela zgodba
I.
Pavličev Polde ima še sedaj tisti panj, na čigar končnico je pred petdesetimi leti njegov oče naslikal hudiča, ki brusi jezik kriški branjevki in potovki Pepi Pikčevki.
Vi je seveda niste poznali, saj je že pred petdesetimi leti odšla v tržaško mesto in gotovo že trideset let čaka vstajenja pri sv. Ani. Toda preden je odšla z Vipavskega, je bila ta potov -ka in branjevka najbolj znana klepetulja daleč naokrog. Iz Hajdine je nosila v Križ kavo, rogljiče, igle in gumbe ter podobno šaro, iz Križa v Haj-dino pa, presno maslo, jajca in kokoši. Pepa Pikčevka je bila tiste dni takole v srednjih letih. Jezik ji je migal noč in dan in švrkal. po ljudeh kot pijanega voznika bič po konjskih hrbtih.
Bilo je nekoliko dni pred sv. Petrom in Pavlom. Menda je bil torek in Pepa Pikčeva je imela v Hajdini veliko naročil, tako da je težil njene
Lojze.
v dveh delih.
močne kosti precej obsežen koš blaga. Pa kako tudi ne! Drugi dan je bila v Križu birma in za tisti večer je bil napovedan škofov prihod. Zato so se v Križu vse roke razgibale. Ulice so bile snažno pometene, hiše vse v zelenju in raz strehe so visele zastave. Trije veliki slavoloki so stali ob glavni poti. Po hišah so pekli, cvrli in likali. Gostilničar Berbuč je prebarval svojo kočijo in hlapec je očedil konje in opremo. Ob treh popoldne je bil hlapec s kočijo in konji na postaji v Hajdini. Vse na opravi se je blestelo in celo konja sta se zdela slovjesno razpoložena. Hlapec Lojze je v črni obleki z novim bičem v roki stal pred konji in se ponosno zamislil, kako bo imenitno vozil škofa s haijdinske postaje do Križa. Vendar škofa ni bilo, pač pa so izročili Lojzetu brzojavko, v kateri je nadpastir javil, da odlaga svoj prihod radi nepredvidenih zadržkov na prihodnje jutro.
Lojze je razočaran obrnil konje in počasi vozil proti Križu.
Ni še prevozil pol poti, ko se je pojavila1 pred njim znana postava: velik nahrbtni koš, pod košem široko nabrano krilo in še niže dva široka čevlja. Bila je Pepa Pikčevka.
«0 ti coprnica, srepina babja«, je jezno godrnjal Lojze, ker se je spomnil, da mu je potovka pred tremi meseci razdrla zaroko s poštar j evo Rožico, «Z bičem oplazim ženlščino«, je sklenil Lojze, pa se mu je prav tedaj nekaj zataknilo pri zavori in je moral izstopiti, da bi popravil.
Komaj je Pepa zagledala prazno kočijo, je že zavreščala: «Jojmene, kje imaš pa škofa?»
«Prevzvišeni je zadržan, pride jutri zgodaj«, je kratko odvrnil Lojze.
«Čudna reč ta, čudna reč; pa ko bi ti, Lojze, mene v kočiji malo potegnil. Težko breme nosim, dobro delo narediš.»
« Dobra dela delaš samo li.»
«Pa bi vsaj videl, da komaj vlečem !»
«Ni nobene škode!»
«Še poznalo se ne bo, če me malo popelješ.«
«Na metlo sedi, pa se boš vozila.»
«Govori pametno, Lojze, saj ne bo zaistonj.«
«Pet goldinarjev daj, pa te popeljem!^
«Moj Bog, Lojze, ali si nor, saj jih vse leto ne zaslužim. Tri šestice ti pa dam.»
Lojzetu se je nekaj v glavi posvetilo. Pepa ni zapazila, kako mu je obraz hudobno zažarel, ko je rekel: »No, naj bo, za tri šestice; toda pri kapelici pred vasjo moraš izstopiti, v vas te pač ne bom vozil!»
«To se razume, Bog vari, da bi se v škofovi kočiji pripeljala v vas.»
Lojze je odprl vrata kočije. Pepa je najprej stlačila v kočijo svoj koš, potem je sedla na usnjeno blazino in blaženo stegnila trudne kosti.
«Zdaj te imam, srepina babja, še dva dni po smrti se boš spominjala današnje vožnje in sramote!«
Nista še dolgo voziia, ko je padlo par pohlevnih kapljic dežja. Lo"ze je ustavil in potegml streho čez kočijo.
«Je že prav tako, že prav!« je godrnjala Pepa Pikčevka v zaprti kočiji.
Dež je kmalo ponehal. Lojze je konje pognal in hitro je šlo proti Križu. Kmalu so bili pri kapelici.
Skozi vratca je Pepa pomolila svojo brezzobo čeljust in zarvpila: «Hej, Lojze, smo že pri kapelici!«
«Iii, mrhe, hi», je zavpil Lojze in švignil po konjih.
In voz je drdral v polnem teku dalje.
«Jojimene, Lojze, smo že pri prvih hišah, ustavi!«
«Hii, šimelj, hi, hi!«
«Ali si znorel, Lojze, to ti bom plačala!«
«Hi, lisec, hi, hi!« in bič je pokal še huje.
«Baraba, razbojnik, tat, lump, zverina!«
«Bij, konjiček, bij!«
«0 Lojze moj, o dobri Lojzek, o prijateljček božji, usmili se uboge ženice!«
Toda bič je švigal še huje in Lojze je visoko zamajal z belim robcem, In začelo se je! Najprej so za vasjo za-irmeli možnarji, da je odmevalo čez hrib in dol. Nato so začeli farni zvonovi, najprej veliki, potem še ostala dva.
Kočija je zaivila v vas.
«Sveti Jeruzalem«, je trepetala po vseh kosteh Pepa Pikčevka, «sodni dan, vesoljni potop!« in se stiskala v kot.
Zavili so na trg. Človeško mrav-ljšče! Dekleta v beli obleki, gasilci, veterani, mestna garda, šolski otroci, občinski odbor, župan in tajnik.
«Kočija je tu, kočija je tu!«
Pokonci zravnan potegne Lojze vajeti; konji se ponosno vzpno in obstoje. Gardni poveljnik rezko zavpije svoji četi: Pozor! Rog gasilcev trobi k orožju, naročena godba zasvira mogočen; pozdrav, da se šipe tresejo, zvonovi pritrkujejo, možnarji pokajo...
Župan v črni suknji stopi h kočiji, odpre vratca in se globoko prikloni.
Učitelj poriva h kočiji deklico za de-klamacijo.
Iz kočije pa ne stopi nihče.
Zopet čakajo.
Še ni nikogar ven.
Župan pogleda v kočijo in se razočaran umakne.
Nato se pokaže iz kočije ženska glava, nato dvoje oči, kljukasti nos, brezzoba koničasta čeljust. Potem je izstopila Pepa Pikčevka in za njo njen koš.
Nastopil je čudovit mir — vendar le malo časa; koj nato se je množica na vsa usta .zakrohotala.
«Živio Pepa: Živio Pepai»
Od sramu se je tresla Po vsem životu in kmalu izginila. Nihče je ni več videl.
Lojze je vse razložil, pa službo je izgubil tudi on.
Drugi dan je vozil škofa stari Ber-buč sam,
n.
Pepa se je po tej sramoti zateklai v tržaško'mesto. Ker je pa tudi Lojze izgubil svojo službo, je iskal dela v tržaški luki. In ta dva znanca sta se v neznanem mestu srečala. Huda sta bila drug na drugega, pa skupna domačija premaga vse. Zapuščena je bila Pepa, zapuščen je bil Lojze in zgodil se je čudež, če hočete, če nočete pa ne. Pri sv. Jakobu sta bila oba oklicana in'poročena. Vojske je bilo konec, ker je Lojze podlegel. Pepa je imela lep mošnjiček, Lojze pa suho grlo. Pepa je imela hud jeziček, Lojze pa je postal njen resničen osliček. Pepa je bila za narednika, Lojze za rekrula. In narednik je bil hud, re-krut pa ponižen.
Neko nedeljo je šla Pepa obiskat edino svojo znanko, ki je nekaj obolela. Če mačke ni doma, miši plešejo. Lojzeta je ob tej priložnosti zaneslo v gostilno. Tam je bilo vino, tam je bila družba, tam ni bilo Pepe in Lojze se ga je nalezel.
Ob devetih zvečer šele se je znašel pred vrati skromnega stanovanja. Počasi jih je odprl in po prstih je stopal skozi kuhinjo v ozko in temno
spalnico. V črni temi je zaslišal stokanje in hropenje.
Mož se je prestrašil in vpil: «Pepa, PepaU
Nobenega odgovora!
«Pepa, Pepa, kaj ti je?»
Nekaj je zašumelo v postelji, globoko je zastokalo in tenek glas je siknil v noč. «Ne bom več dolgo... Umiram. ,.»
«Moj Bog, tako grozno pa ne bo!»
«Seveda mi ne verjameš, kaj nocoj prestajem. Že dvakrat bi bila potrebovala zdravnika. Duši imje, strašno duši in zapira. Ojej, oh, in tebe še doma ni! Smrt, smrt, po meni je!»
«Pepa, takoj grem po kaplana k sv. Jakobu!»
«Se,veda, ti bi me že rad pokopal!»
«Ne, Pepa, ne, pa vendar če je sila,.,«
«Zraku, svežega zraku; Lojze, odpri okno!»
Nobene žveplenke nikjer, luči nikjer, povsod peklenska tema. Lojze ie tipal po stenah, se zaletel sem in tja, okna pa ni našel. Končno pa je vendar otipal šipo. Toda presneto vendar, okno se ni dalo odpreti.
«Pepa, Pepa, odpreti ne morem!»
« Moraš, moraš, Lojze, strašno me duši, strašno, strašno...»
Pepa je hropela kot p&rnik v prosti luki.
Že drugič se je pritipal Lojze do šipe in je vpil: «Ne gre, Pepa, ne gre pa ne gre. Vse prste si bom ožuril, pa ne gre!»
«0 smrt, strašna smrt, ojoj!»
Lojzeta je prijelo za srce in hotel je k smrtni postelji svoje Pepe, ki pa je zavpila: «Ostani tam! Zraku, zraku tudi če okno ubiješ!»
«Pa bom udaril, na!»
in zažvenketali so drobci šipe po tleh.
«Hvaia Bogu, bolje mi je, zdaj laže diham. Strašno pa me je dušilo, Lojze, strašno, zdaj je pa koj odleglo. Hvala Bogu!'>
in Lojze se je truden zleknil na posteljo.
«Ali ti je bolje, Pepa?»
«Prav dobro mi je, Lojze.»
In oba sta po težkem delu zaspala. Zjutraj se je P epa prva zbudila, Sveti Jeruzalem, mraz ji je šel skozi kosti. Četrt ure je buljila v stensko omaro. Bilo je pa tudi strašno, kar je piedala.
Okno je bilo celo in zdravo, steklena vrata na stenski omari pa so bila razbita. Pijani Lojze je ta vrata zamenjal za okno.
Odslej sta v miru živela do smrti.
Rado Bednafik:
Pred dvajsetimi leti.
Onile dan sem vzel v roke časnik iz leta osemnajstega tam od januarja. «Ha, ha, ha!» se kar zarežim nad časnikarskimi ugibanji in prerokbami. List je bil avstrijski, napovedi v njem kajpada take, da bodo Avstrijci in njihovi zavezniki kmalu premagali ves svet. Kako se je obrnilo vse drugače!
Poglejmo tedaj malo, kako je bilo pred 20 in več leti,
28. junija 1914. so sarajevski streli sprožili kar poplavo vojnih napovedi. Točno čez en, mesec je avstroogr-ski poslanik v Beogradu izročil Pa-šiču vojno napoved. Rusija je 30, julija mobilizirala. Prvega avgusta je nemški cesar Viljem udaril po mizi in poslal ruskemu carju brzojavko, da bo vojna. Naslednji dan so se nemški polki že valili v Belgijo, Zdaj so se zganili v Londonu in napovedali vojno Nemčiji in Avstriji. Sledile so še druge, 24. maja 1915. je vstopila v vojno tudi Italija. Med zadnjimi so prišle Združene države Severne A-merike 6. aprila 1917.
Hipoma je bil v plamenih ves svet. Kot v filmu so mase armad prodirale, padale, zmagovale in se umikale. Leta 1914. in 1915, so imeli srečo nemški maršali Hindenburg, M&ckensen, Ludendorff. Belgija in Srbija sta bili na tleh, Rusija je zgubila milijon mož in je morala izprazniti vso Galicijo, Poljsko, Litvo in Kurlandijo. «Čudež pri Mairni» od 6.—10, sept. 1914, je rešil Francijo.
Leta šestnajst se je vojna sreča o-brnila. Nemški Falkenhayn je sicer tedne in mesece butal ob Verdun, a prav tu je nemški val uplahnil. Za-
kopali so se v jarke in pričela se je tista grozovita bitka živcev: kdo vzdrži. Po prvih letih odprtih napadov in zaletov je vojna dve leti davila v blatnih jarkih. Koliko tihih junakov! Vendar so tega leta zlasti italijanske čete, ki so 9. avgusta zasedle goriško mesto in vso okolico, ter Brusil o ve armade v Galiciji obrnile igro v prid zaveznikov. Nesrečna je bila le Romunija, ki je 27. avgusta 1916. osrednjim velesilam, (Avstriji, Nemčiji, Turčiji in Bolgariji) napoye-dala vojno, a jo je Mackensen v kratkem premagal.
Leta 1917. Dunaj in Berlin sta v zmagoslavju, Doma so pa težke skrbi. Krona in marka ležeta na nič, krušne izkaznice nimajo pomena, ko
Francoski m n preds3dnik Clemenceau.
pa moke ni, kakšen smoter naj ta vojna ima, pa menda tudi nihče ni dovolj in prav vedel. Vse drugače je v nasprotnem taboru. Moralne sile naraščajo, domoljubi pozivajo na pravičen odpor in zmago. Ljudstvo ve za svetal smoter. Tudi kruha ni še na pomanjk.
Nemčija prične brezobzirno podmorsko vojno. Tisoče nedolžnih potnikov pogrezajo v hladni grob. V Ameriki se vzburka javno mnenje, Wilson proglaša načelo samoodločbe narodov. Šestega aprila se izkrcajo v Evropi prve ameriške čete. Še večje važnosti kot čete so za antanto ameriške žitnice, tovarne, finance in surovine — vse kar manjka Avstriji in Nemčiji.
Vendar so avstrijske in nemške armade prodrle že do pod Moskve, ker so Rusi, navdušeni po boljševi-kih, metali puške iz rok. Boljševiška revolucija 1. novembra 1917. je nujno dovedla 15. decembra do premirja in kasneje do za Rusijo sramotnega miru v Brest-Litovskem, Rusko prostranstvo je bilo odprto nemškim četam. Dan za dnem so prihajala samo zmagovita poročila celo tam izza Odese.
Rusija je bila torej na tleh. Nemški generalni štab je vrgel armade na za-pad. Pri Amiensu so odločno potolkle prvo ameriško vojsko. 30. maja so Nemci zopet stali ob Marni. »Debela Berta» je rušila pariške palače. Belgija je bila že nemška pokrajina, Romunija pravtako, Srbija je bila izbrisana z zemljevida, boljševiška Rusija ni za antanto nič več pomenila, kaj naj torej ustavi avstro-nemški pobod?
In vendar se je ta čudež sredi poletja leta 1918. zgodil. Ameriška pomoč in vzplamtevajoče notranje sile ljudstev so storile svoje. Najprej ob Piave, kjer se je v juniju 1918. vršila znamenita bitka, v kateri so bile napadajoče avstrijske čete odločilne odbite. To je bil začetek propada. V bitki pri Vittorio Veneto se je avstrijska vojaška moč zrušila in Avstrija je zaprosila za premirje, ki se je skle-
nilo 4. novembra. Avstrija je bila na tleh.
Enako na zapadu. Mesec dni potem ko je Ludendorf potisnil nemški valjar že pred pariška vrata, je maršal Eoch ukazal zatrobiti zadnjo ofenzivo ob Sommi. Nemških čet se je polastilo malodušje. Zmaga je prišla presenetljivo naglo. V zadnjo borbo so skušali Nemci vreči še mornarico, a tudi v njej se je razpasel razjedajoči rak boljševizma; 7. novembra so se mornarji v Kielu uprli. Zdaj je kancler Max Badenski brzojavil v Ameriko, da se vda na podlagi štirinajstih Wilsonovih točk. Ameriški državni tajnik Lansing je pa odgovoril, da se ne bodo pogajali z generali in cesarjem, marveč z ljudstvom. Cesar in prestolonaslednik sta pobegnila na Holandsko.
Kakor tromba betlehemskega angela je 11. novembra pred dvajsetimi leti zadonelo v gozdiču Rethondes pri mestecu Compiegnu: ta... ta... tata, zvoki signala «Ustavite ogenj». Trobil jih je francoski trobentač Cheron v trenutku, ko je maršal Foch pod-pisaval v salonskem vozu listino o premirju.
Tik... tak---tik.,, tak.
Ko da smo se prebudili iz globokega sna, nakrat je bilo vse tiho. Grmenja s fronte nič več. Kar čudno se nam je zdelo tiktakanje stare stenske ure, ki ga dotlej nismo slišali.
Po blatni cesti so se pomikale kolone vojakov, po vseh senožetih pa je bilo kar vse črno zapuščenih vojaških konj. Prej nismo vedeli, kakšna je vojna, ko smo jo pa na lastni koži občutili, pa nismo znali, kako se taka reč konča in kaj bo potem naprej.
Štirje pa so to vedeli. Sedeli so v razkošni versajski palači v «salonu ure». Zlata stenska ura je nihala in tik-tak-tik-tak prenašala ameriškega predsednika Wilsona, francoskega «tigra» Clemenceaua, Angleža Loyd Georgt in italijanskega predsednika Orlanda iz pravkar končanega vojnega meteža v spokojno vsakdanjost
miru. Ti štirje so imeli pred dvajsetimi leti usodo sveta v rokah. Ti štirje naj bi celili rane, ki jih je vsekala svetovna vojna vsemu človeštvu. Sedem in trideset milijonov ljudi je bilo mrtvih ali pohabljenih! Šestnajst in pol milijona ton ladij so potopili, okoli devet tisoč letal sestrelili! Kdo bi preštel vso to škodo? Bankirji v Njujorku, ki so vojno v glavnem financirali, so preračunali,
lo žveplenk. Taki valutni pretresi so onemogočili sleherno zdravo gospodarstvo. Pa še druge krize, stanovanja, socialne, v mednarodnih odnosih. Ljudje, navajeni se streljati, so socialne neprilike reševali kar z ročnimi granatami.
Vso to močvaro je skušal premostiti Wilson s svojimi štirinajstimi točkami. Decembra leta osemnajst ga je «George Washington pripeljal v
Maršal Foch podpisuje listino o premirju.
da znašajo vsi vojni stroški 345 milijard dolarjev!
Še večja kot ta škoda je bila pa moralna izčrpanost človeštva. Izrodila se je finančna morala, gospodarska, socialna, družinska in osebna, Vojni dobičkarji so iztrgali ljudstvu iz rok vso proizvodnjo in kupčijo, razlika med stalnimi plačami in potrebščinami je zazijala ko prepad. Spomnite se na nemške bankovce za eno milijardo, ki si zanj komaj kupil škat-
Evropo. Vse ga je pričakovalo kot Mesijo. V listini štirinajstih postav je med drugim zahteval samoodločbo narodov, konec tajne diplomacije, svobodno plovbo po morjih, odpravo carinskih mej, razorožitev vsega sveta, ustanovitev Zveze narodov. Lepe reči, škoda da se niso izpolnile, oziroma da so jih uporabili le za premagane, Wilson si je v učenjakarski teoriji prizadeval za «mir brez zmage«, a ni računal na voljo zmagoval-
cev. Poleg tega je pa zelo malo poznal zemljepis, narodopis, zgodovino in dušeslovje Evrope.
Clemenceau je bil bolj prepiost. Želel je, da bi bila Nemčija ponižana in kaznovana in da se ne bi mogla nikdar več dvigniti proti Franciji. Ta naj dobi vse odškodnine in vso slavo. Zabil je «tiger», da so poleg Francije krvavele predvsem tudi Italija in Srbija.
Orlando je dvigal glas in je zahteval (pravično razdelitev Izia vso an|-tanto, torej tudi za Italijo, ki je kazala na pol milijona mrtvih.
do 28. junija 1919. Tega dne so v versajski palači v «stekleni dvorani» slovesno podpisali «versajski mir»,
Začuda, tisti dan se je zlata ura v sejni dvorani pokvarila...
Nova Evropa, Niti ni bilo kaj preveč slovesnosti tiste dneve po podpisu versajskega miru. Ob začetku vojne je bila povsod več godbe, šumenja in samozavesti. Zdaj je bilo še vse nekam preveč trudno, le pravice in boljših časov je vse čakalo in mirovnih pogodb.
Lloyd George, Orlando, Clemenceau in Wilson, četvorica stvariteljev
versajske pogodbe.
Pretkani Lloyd George je bil dober mešetar in zastopnik britskih imperialistov in kapitalistov.
To je bil tajni svet četvorice pod zlato uro nasproti kaminu v globokih foteljih. V Parizu so se pa zgrinjali obrazi vseh barv iz vseh kontinentov in donašali skladovnice dokazil, kako naj se meje pravično zarežejo, kako naj se zagotovi bodočnost človeštva. Vse je hotelo biti poleg, ko se bodo gnetli novi politični in družabni sestavi. Četvorica je sejala pod uro vse
Toda te so že nosile v sebi kal razdora, Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija so bile strte in ponižane. Nemčiji so Francozi vzeli Alzacijo-Loreno, Poljaki Poznanjsko in «gdan-ski hodnik», Belgiji je pripadel okraj Eupen-Malmedy, Francozi so začasno zasedli Posarje, za Šlezvik in Gornjo Šlesko je bilo določeno ljudsko glasovanje. Nemčija je v tisti stekleni dvorani, kjer je leta 1871. diktirala mir Franciji, zgubila po francoskem diktatu 13% svoje zemlje in 9
in pol odstotka prebivalstva, poleg tega se je morala obvezati, da bo plačala vso vojno škodo in da se bo popolnoma razorožila.
Avstrija je razpadla na šest kosov. Avstrijska republika z veliko glavo Dunajem in z majhnim zaledjem je obdržala komaj 12% bivše monarhije, Madžarska pa 14%; po 21% je pripadlo Jugoslaviji in Čehoslovaški, Romunom 17%, Poljakom 12% in Italiji 3% ozemlja.
Bolgarija je zgubila le 8% ozemlja, dočimj je Turška ohranila le tri petine prejšnje površine.
Večino te zemlje, posebno preko morja, so vzeli Francozi in Angleži. Zato niso bili z mirovno pogodbo, še manj pa z iz nje se porajajočo Zvezo
narodov vsi zadovoljni. Nastali so novi zapletljaji, nove sile so splavale na površje in svet drugače preobrazile, kot so ga pred dvajsetimi leti v Versaju. Od Wilsonovih točk je življenje odpihnilo večino že proč. Tega pač ni kriv idealizem ameriškega predsednika, tudi ne zlata ura v ver-sajski dvorani, ki bo nemara še kdaj zrla pod sabo pleše starih državnikov, ko bodo svet rezali na nove koščke kakor krpe platna — kot pred dvajsetimi leti.
Morda pa bodo pomlajene sile narodov drugače obrnile tok svetovnih dogajanj. 0 tem bomo brali v prihodnjem dvajsetletnem razdobju, v koledarju za leto 1959. — kdor bo u-čtikal.
Industrija v Julijski krajini.
Zadnje ljudsko štetje je ugotovilo, da je v Julijski krajini (goriška, tržaška, reška, puljska in zaderska provinca 55.040 kmečkih družin s 307.843 člani ter 58.869 delavskih družin z 234.233 člani.
Iz teh številk je razvidno, da je v Julijski krajini več delavskih družin kot kmečkih, da pa je število kmečkega življa vseeno precej višje, ker imajo delavske družine vobče manj članov kot kmečke.
Najbolj številen je delavski stan v tržaški provinci, kjer je delavcev skoraj štirikrat toliko kot kmetovalcev. V reški in zaderski provinci sta oba stanova približno enakoštevilna, v goriški in puljski provinci pa kmečki stan po svojem številu izdatno prekaša delavskega.
Po številu delavstva lahko ugotovimo tudi sedež različnih industrij. Da je torej v tržaški provinci delavstvo tako mnogoštevilno, je pač posledica velikih industrij v Trstu in okolici ter Tržiču.
Podzemeljsko bogastvo.
Julijska krajina je v primeru z o-stalimi italijanskimi pokrajinami po VI.
svojih podzemeljskih zakladih ena najbogatejših. Tu se kopljejo sledeče rude:
Živo srebro. V Evropi so v glavnem tri ležišča živega srebra, in sicer v Almadenu na Španskem, v Momte Amiata v Toskani in v idrijski kotlini. Rudnik idrijske kotline da letno okoli 5.000 kvintalov živega srebra. Najvišja proizvodnja je bila 1. 1913., namreč nad 8.000 kvintalov živega srebra. V zadnjih letih pa se proizvodnja suče vedno okoli zgornje številke.
Druge dragocene rude. Strokovnjaki, ki preiskujejo zemljo v njeni notranjščini, pravijo, da živo srebro nikdar ne nastopa samo, temveč da je vedno v zvezi z zlatom, srebrom in bakrom ter drugimi kovinami, V Julijski krajini nimamo velikih rudnikov teh kovin, a gotovo je, da so tukaj, in sicer v bližini živega srebra. Na Cerkljanskem so pred enim stoletjem in pol kopali baker, po vojni pa je v dolini Idrijce neka milanska družba vrtala za srebrom. Ugotovili so srebrno rudo, a pičli odstotek srebra dela ni izplačal. Mogoče bodo
kdaj pozneje zadeli na kako bolj bogato žilo.
Svinec in cink. Rabeljski rudnik svinca in cinka (v Italiji največji), ki zaposluje okoli 800 delavcev, je sicer za 'mejo Julijske krajine, to je za Predelom, a žile rude segajo tudi v goriško provinco, V tem rudniku je zaposlenih par stotin delavcev iz bovške kotline.
Premog. Glede premoga je danes Istra najbogatejša provinca v Italiji. V zadnjih letih je ob raških premogovnikih nastala nova občina mesto Arsia. Raški premogovniki dajo mesečno nad 100.000 ton (1 tona = 10 kvintalov) premoga, ki je po svoji kakovosti precej dober, ker vsebuje malo žvepla. Upajo, da bo drugo leto proizvodnja raških premogovnikov prekoračila 2.000.000 ton in da bodo raški premogovniki krili 1/7 celotne italijanske potrebe.
Gotovo pa je, da je premog tudi v drugih predelih Julijske krajine. Do pred par leti so pridobivali premog v Reški dolini; danes pa je ta premogovnik napolnjen z vodo. V zadnjem času iščejo premog v Brkinih (Rodik) in drugod.
Bauxit (izg. boksit) je v zadnjem času zelo iskana ruda, ker je to prvina za aluminij. V začetku avtarkične politike so zgradili v Porto Marghera (suhozemiske Benetke) velike tvorni-ce za aluminij, katerega rabijo vedno več v elektrostrojni industriji, potem v vojni, posebno letalski industriji in drugod. Vse te tvornice bodo dobivale potrebni bauxit iz Istre, kjer so velika ležišča v okolici Labi-nja, Žminja in drugod. Bauxit so u-gotovili tudi na Goriškem na Nano-ški planoti. Bauxit je zelo podoben navadni ilovici, samo da je bolj rdečkast.
Kamnolomi so v naši deželi zelo razširjeni. Pred vojno so bili nabre-žinski kamnolomi središče naše kamnoseške industrije, danes pa so se jim pridružili drugi kraški kamnolomi kot avberski, repentaborski, na par krajih v Istri in drugod. Kdor je videl na kaki razstavi zbirko mramora Julij-
ske krajine, je lahko ugotovil, da krije naša dežela prekrasen mramor, ki se lahko kosa z najlepšim svetovnim.
Izvoz našega kamna v Srednjo Evropo je sicer prenehal, še vedno pa mu je ostalo tržišče v Egiptu; v Italiji sami pa so naši kamnolomi prispevali zelo mnogo materiala za veliko železniško postajo v Milanu in za druge velike stavbe. Sedaj so v teku velike dobave za elektrarne ob Soči itd. Kljub ponavljajoči se krizi v kamnoseški industriji je vedno na delu vsaj 2.000 delavcev.
Težka industrija.
Pod težko industrijo razumemo navadno kovinsko in strojno industrijo, pri nas pa v prvi vrsti ladjedel-niško,
a)	Kovinska industrija. Kovinska industrija pridobiva iz surovin, to je iz >rud, uporabne kovine ter jih vliva v oblike, kot jih rabi strojna industrija. Torej spadajo v območje kovinske industrije topilnice in livarne.
Manjše topilnice in livarne, a ne za pridobivanje kovin iz rud, imamo več ali manj v vsakem večjem kraju, znatna pa je samo topilnica in livarna v Skednju pri Trstu, ki topi predvsem železno rudo, ki prispe na ladjah iz Španske in Švedske, Te livarne so pred svetovno vojno delovale v tesnem stiku z železarnami na Jesenicah,
Škedenjske topilnice proizvajajo jeklo in lito železo, večinoma v obliki plošč, kot se rabijo v ladjedelniški industriji. Kot postranski proizvod se dobiva v škedenjski topilnici gorilni plin (iz porabljenega premoga), katerega rabi tržaško mesto, potem katrani, žvepleno kisli amonijak in ben-col.
V neposredni bližini Julijske krajine so železarne v Beli peči.
b)	Ladjedelniška industrija. V Julijski krajini imamo pet velikih ladjedelnic, ki so: Tržaška ladjedelnica v Tržiču, Ladjedelnica San Marco v Trstu, Ladjedelnica San Rocco v Miljah, Ladjedelnica na Reki in Ladjedelnica Scoglio Olivi v Pulju. Najpomembnejše so prve tri, pri katerih
je zaposlenih v zadnjem času okoli 15.000 delavcev; največja je v Tržiču.
V teh ladjedelnicah zgradijo lahko ladje vsake velikosti in vsake vrste, to je potniške, tovorne ali vojne. Tu tudi lahko popravijo ali celo obnovijo vsako ladjo. Te tri ladjedelnice tvorijo danes eno podjetje, tako imenovano C. R. D. A. (C-antieri R-iu-niti D-el A-driatico).
Ladjedelnice C. R. D. A. so danes znane po vsem svetu. Malo je držav, ki pod njihovo zastavo ne pluje nobena ladja, zgrajena v teh ladjedelnicah. Daljni Siam, Chile, Brazilija in •druge države so tu naročile razne vojne ladje, te ladjedelnice so gradile tovorne ladje celo za Anglijo in Zedinjene države Amerike, ki pač niso uboge na ladjedelnicah.
Ladjedelnicam so priključeni posebni strojni oddelki. Med temi je najvažnejši Stabilimento Tecnico Triestino, ki izdeluje najrazličnejše stroje in posebno motorje Dieslovega sistema.
c) Mehanična al? strojna industrija.
Ni lahko določiti meje med posameznimi vejami težke industrije, ker delajo vse več ali manj roko v roki, posebno na Tržaškem, kjer je osredotočena skoraj vsa težka industrija.
Med važnejša podjetja v okviru strojne industrije štejemo: Societa macchine S. Andrea v Trstu, ki gradi tudi največje stroje, posebno za ladjedelniško industrijo. V Trstu deluje «Satima», ki izdeluje motorje na težko olje. Istotam so tudi «Officine Navali Triestine». Vsa ta podjetja imajo milijonski delniški kapital, a so več ali manj vsa v območju «C.R.D. A.» in pod državno kontrolo.
Večje strojno podjetje so «Stabili-menti Whitehead» na Reki, ki izdelujejo torpede in cevi za metanje o-ziroma spuščanje torpedov. Večje podjetje je tudi tvornica vreten in pletilnih strojev v Straščicah pri Gorici, ki izvaža mnogo svojih izdelkov predvsem na Balkan.
Srednjih strojnih podjetij, to je takih, ki zaposlujejo manj kot 100, a "več kot deset delavcev, je v Julijski krajini več. Omembe vredna je ko-
vaška delavnica M>ulitsch v Batujah, ki izdeluje kmečko orodje, največ lopate in pikone ter sekire.
Škoda, da je v zatonu domača kovaška obrt v Lokovcu na Banjški planoti. Sicer izdelujejo še v marsikateri hiši sekire in krivce ter žeblje, a vse to kovačenje nima več tistega pomena, kot ga je imelo pred svetovno vojno. Mogoče pa je, da bodo Lokovčani zopet oživili svojo «Kovaško zadrugo«, ko bo zmanjkalo železnega materiala, ki je ostal od vojne. «Kovaška zadruga« je pred vojno dobavljala potrebno železo in vnovčevala izdelke, posebno žeblje.
K težki industriji oziroma obrti — ker so to majhni obrati — spadajo tudi vsi naši podeželski kovači in mehanične delavnice, četudi popravljajo samo dvokolesa.
Oblačilna industrija.
Največje podjetje te stroke so tkalnice in pletilnice ter barvilnice v Podgori pri Gorici, ki uporabljajo predvsem bombaževino ter skoraj vse svoje izdelke izvažajo največ na Balkan, pa tudi v Egipt in Vzhodno Azijo. V Podgori je zaposlenih od 1000 do 3000 delavcev, kot je pač povpraševanje po blagu večje ali manjše. Tesno združena s tem podjetjem je tudi predilnica v Ajdovščini. Enako tkalnica v Gradišču ob Soči in v Ronkih.
Juto (vrečevino) predeluje v prvi vrsti velika tvornica, ki jo je zgradila družba «Jutificio Triestino« v Trstu, kjer je zaposlenih navadno okoli 2000 delavcev.
Deloma spadajo v oblačilno industrijo tudi vrvarne, ki izdelujejo vrvi in vrvice predvsem iz konoplje in si-sala (niti iz listov huke ali aloe), Vr-varn je sicer več, a znatnejše so G. Angeli v Trstu in «Cordamificio Si-rola» na Reki.
V to stroko spadajo tudi različne strojarne za prirejanje usnja, V splošnem, ta obrt propada, ker je bila majhna in majhne strojarne ne morejo konkurirati z velikimi. Tesno s strojarnami moramo omeniti tvor-nice čevljev, katerih v Julijski kra-
jini ni več, odkar je propadla »Čevljarska zadruga» v Mirnu pri Gorici. Ostala pa je v Mirnu se vedno cvetoča čevljarska obrt, ki jo je razvila zgoraj omenjena zadruga s tem, da je v svojem 201etnem obstoju dala mirenskim čevljarjem tako strokovno izobrazbo, da lahko s svojimi izdelki tekmujejo na trgu.
Pred 80 leti je cvetela na Goriškem in deloma tudi v Istri industrija svile. Ta industrija je propadla že pred 50 leti in se skoraj gotovo ne bo več dvignila, ker je domača proizvodnja svi-lodov prepičla.
Električna industrija je otrok današnjega časa in brez dvoma ena najvažnejših gospodarskih sil bodočnosti. Zato vidimo danes vse narode in države, da grade velike elektrarne, ki naj vprežejo v korist človeštva vodne sile, ki so dosedaj večinoma brez haska uhajale v morje. Milijone in milijarde pogoltnejo elektrarne, a ta kapital se izdatno obrestuje.
V	Julijski krajini smo imeli dosedaj le začetke električne industrije. Sicer je naša pokrajina v precejšnji meri preprežena z električnimi daljnovodi, a večina električne sile ni bila proizvedena doma, temveč je prišla od drugod. Imeli smo le nekaj šibkih električnih naprav, večinoma ob vodah, deloma pa tudi termičnih, ki so dobivale elektriko iz premoga. Skoraj vsa električna sila, ki jo rabijo železnica, Trst, Gorica, Tržič ter drugi večji kraji, je bila le deloma domačega izvora.
V	kratkem času pa bo drugače, ker bi morala že v teku 1. 1938. za-goreti električna luč iz velikanske elektrarne na Doblarju ob Soči. Tej veliki elektrarni, ki bo imela okoli 15.000 konjskih sil, bi morala drugo leto slediti elektrarna v Plaveh s 25.000 konjskimi silami, tej elektrarna pri Kobaridu z enako močjo. Mogoče bo stala elektrarna tudi nad Gradiščem ob Soči in pri Žagi ali kje drugje na. Bovškem.
Te elektrarne bodo dajale toliko električne sile, da je v danih razmerah Julijska krajina ne bi mogla po-
rabiti, četudi porabita Trst in Tržič velike množine. Skoraj gotovo je, da bodo odvišno silo odvajali drugam, najbrže v Porto M>arghera, kjer se gradi velikansko industrijsko središče. Pričakovati pa moramo, da bo električna šila v deželi izzvala rast novih industrij.
Največje električno podjetje v Julijski krajini je trenotno «Selveg» (S-ocieta El-ettrica della Ve-nezia G-iulia) s sedežem v Trstu. «Selveg» je prevzela goriško «Saceio» in istrsko «Societa Elettrica Istriana». «Selveg» sama na sebi pa je hčerka velike «Societa Adriatica di Elettri-cita» s sedežem v Benetkah. Ta družba gradi elektrarne ob Soči in ima danes 900 milijonov lir delniškega kapitala.
Kemična industrija.
a)	Tvornica sode «Adria» v Tržiču ima vloženega mnogo desetin milijonov delniškega kapitala in izdeluje navadno sodo, kaustično sodo in druge kemikalije. Zaposluje stalno nekaj stotin elavcev.
b)	Rafinerije mineralnih olj v Trstu in na Reki pridobivajo iz nafte bencin, petrolej, mazilna olja, asfalt, pa-rafin, sveče in različne druge predmete. Vloženi kapital v obe podjetji presega 100 milijonov lir.
c)	Tvornica superiosfata na Reki dobiva surovine iz francoske Severne Afrike. Poleg superfosfata lahko izdeluje tudi žvepleno kislino.
č) Mnogo drugih majhnih podjetij izdeluje barve, mila in na stotine drugih predmetov, katere porabi večinoma domači trg.
Druge industrije.
a) Cementna industrija je osredotočena v glavnem okoli družbe « Cementi Isonzo» in «Cementi Istria». Prva ima svojo tvornico cementa v Anhovem pod Kanalom ob Soči, kjer proizvajajo cement in iz tega različne cevi, plošče, strešnike in podobne predmete. Surovin v Anhovem ne bo zmanjkalo. Zelo važna je tudi tvornica cementa v Pulju, ki zaposluje okoli 300 delavcev.
b)	Opekaren je v pokrajini mnogo in preveč za domačo porabo.
c)	Lesna industrija je v Julijski krajini precej razvita. Cenilci in statistike pravijo, da dajo gozdovi Julijske krajine letno nad 200.000 m3 stavbenega lesa in nad % milijona m3 drv. Žag je v pokrajini mnogo, a znatnejša bi bila le S.C.L.A.B.S.A. v
Postojni ter Rizzato v Ajdovščini. Lesno oglje se dobiva le v malem.
č) Mizarska obrt je razširjena po vsej pokrajini, a najbolj je osredotočena v Solkanu pri Gorici in v Kr-minu, kjer izdeluje pohištvo nad 120 mizarjev. — V Foglianu in v Marianu se je razvila majhna industrija pletenega pohištva in stolic.
Ostrigarji.
Kdor se je vozil po ozkotirni železnici, ki je družila tržaško in po-reško mesto, je zapazil v Žaveljskem zalivu vse polno okleščenih hrastovih kolov, ki so moleli iz plitvega morja, globoko zabiti v pesek. Kaj naj neki to pomeni? To je ostrižišče, naselbina ostrig, ki so posebna vrsta užitnih školjk. Može, ki te hrastove kole s kratko prikleščenimi vejami zasaja-jo v morje in mesece in mesece, da, tri do štiri leta nanje pazijo, imenujemo ostrigarje. Ti rejci ostrig so tudi ribiči, mrežarji in šolnarji. Moj o-če je večkrat dobival naročila, naj pripravi hrašče za ostrige, in je to delo vešče opravljal.
Ostrige, ti morski mehkužci, žive v slani vodi do 40 metrov globine. Stvarnik je vsaki teh živalic podelil obojni spol, tako da bi se otroci dveh raznih mater lahko med seboj takole pogovarjali: «Naša mati je vam oče in vaša mati je nam oče.» Iz ene matere pride v teku enega leta lahko en milijon do dva milijona otrok na svet ali bolje v morje.
Čim se mladi rod izvali iz jajčec, takoj zahrepeni po svobodi. Loči se od matere in se zažene v velikih množinah po morju vedno dalje in dalje, dokler ne dobi trdne podlage, kjer se naseli, utrdi in se v treh do štirih mesecih »dovršeno razvije. Iz ene četrtinke milimetra doraste v šestih mesecih do deset milimetrov, v enem letu do 5 cm in pozneje doseže premer 10 centimetrov. Ko so ostrige dosegle svojo redno velikost, se začno debeliti. Najbolje ostrige so tri ali štiriletne.	j
Lahko rečemo, da ostrigarji ponudijo ostrigam, ki iščejo dom, prijetno stanovanje na hrastovih kolib, ki so jih zabili v primerni razdalji nedaleč od obale. Ko so se morski gostje naselili na hrašču, ostanejo tu nemoteni, dokler ne dozorijo. Nato pridejo ostrigarji in jih pobirajo raz hrašče kakor stroke graha ali fižola, in sicer sproti toliko, koliko jih upajo porabiti zase ali pa prodati. Ostrig ne pobirajo v maju, juniju, juliju in avgustu. V teh mesecih bi znale človeku resno škoditi in povzročiti posebno vrsto zastrupljenja. Pravi čas za pobiranje in uživanje ostrig je v pozni jeseni in pozimi. Takrat videvamo, da so kostanjarji postavili svoje peči na ulične vogale, in opažamo tudi o-strigarje in ostrigarice s pečmi za o-strige. Večkrat prodaja ista oseba kostanje in ostrige. Najprimernejši čas za uživanje ostrig je od oktobra do marca. Ostrige vsebujejo precej hranilnih snovi (jod, fosfor, vitamine, želatino in osmazomo), a služijo najbolj kot pobuda za ješčnost, zlasti, ako jih uživamo z limono sveže, žive. Stara ostriga je strup. Ponekod jih devljejo tudi v kovinaste škatle v olje kakor sardele, drugod jih kuhajo, navadno pa pražijo].
Dasi so ostrige ponekod hrana tudi najrevnejšim slojem zlasti v obmorskih mestih in krajih, jih dobivamo tudi v najimenitnejših hotelih in gostilnah. Včasih' srečavamo po naših mestnih ulicah može s pleteni-cami, v katerih nudijo ostrige, žive ostrige z limono.
Kljub temu, da zleže ena sama o-striga od junija do septembra velikansko množino jajčec, je ponekod v nevarnosti, da izumre, ker ima mnogo sovražnikov, ki prežijo na nje, zlasti dokler so še nerazvite. Zato imajo
ponekod zamrežena velikanska ostri-žišča, v katerih se ostrige umetno goje.
Na sveže z limono zaužite ostrige dobro de čaša belega vina, a žal, da ga mnogi nimajo.
Dr. T. Simčič :
O družinskih dokladah.
Zdrava družina — zdrav marod! Le tisti narodi in države bodo obstali, ki ohranijo zflravo, plodovi t o družino, ki se množijo in mladij o.
Katoliška Cerkev je vedno oznanjala, d;a mora pravičen družabni red sloneti na spoštovanju in pravični zaščiti družine.
Družini je treba dati možnost, da se ohrani in množi, Fašistovska Italija je izdala celo vrsto važnih, učinkovitih zakonov v korist družinam s številnim naraščajem. Posebno pomenljiv in daljnosežen je zakon, ki določa za zelo širok krog delavcev in uradnikov družinske doklade. 0-glejmo si glavne določbe te socialne postave!
Zakon z dne 17, junija 1937 št. 1048 priobčuje važne določbe o družinskih dokladah. V smislu tega zakona ima vsak delavec, ki je družinski glavar in ki mora vzdrževati otroke, pravico do družinskih doklad, Pod besedo »delavec« so všteti tudi dninarji in uradniki. Vsak družinski glavar z otroki, ima ne glede na starost, spol in državljanstvo pravico do doklad, ako v mejah kraljevine Italije dela v službi drugih oseb za plačo. Izključeni so le državni, deželni in občinski nameščenci in uradniki. Nadalje so izključeni: uradniki, ki prejelmajo več ko 2000 lir mesečne plače; služabniki (hišni) in sploh hišno olsobje; žena in sorodniki do tretje stopnje v službi pri možu oziroma pri sorodniku; delavci na domu; koloni. Izključeni so tudi obrtniki in drugi neodvisni delavci, ki prevzamejo kako delo na dom po naročilu svojih odjemalcev oziroma naročnikov. Vsi drugi delavci imajo pravico do doklad. Za družinskega glavarja se smatrajo:
1)	oče;
2)	mati vdova ali neporočena z nezakonskimi otroki, ki niso priznani od očeta; mati ločena ali zapuščena od moža, ki mora preživljati otroke ali pa taka, ki ima moža stalno delane-zmožnega ali brezposelnega brez brezposelne podpore; mati, ki ima moža pod orožjem, razen če je častnik ali podčastnik; mati, ki ima moža v zaporu ali odsotnega radi policijske odredbe;
3)	delavci, ki morajo preživljati brate ali sestre ali nečake radi smrti ali odsotnosti ali delanezmožno>sti njihovega očeta, seveda le v slučaju, da. že mati ne uživa družinskih doklad;
4)	delavci, ki so pri sodni j i sprejeli v oskrbo zapuščene sirote.
V	smislu zakona je družinski glavar vzdrževatelj tistih oseb, za katere mora skrbeti in jih preživljati in ki z njim stanujejo. Za otroke, ki se nahajajo v inozemstvu ali v dobrodelnih ustanovah, kjer so deloma ali popolnoma preskrbljeni, se družinske doklade ne priznajo.
Zakon deli delavstvo v dve skupini-Prva obsega delavstvo, nameščeno v industriji in trgovini; druga pa delavstvo, rilamešoeno v poljedelstvu. Vsaka kategorija ima natančno določene prispevke in doklade. Več prispevkov plačujejo delavci, nameščeni v industriji in trgovini, injihove družinske doklade so naravno tudi višje. Manj plačujejo in prejemajo pa poljedelski delavci.
V	vsaki teh kategorij so delajvci ločeni v dve oziroma tri skupine: v industriji in trgovini v delavce in uradnike; v poljedelstvu v stalno nameščene delavce, v začasno nameščene delavce in uradnike.
Prispevke za sestavo potrebnega fonda, ki naj služi za plačevanje družinskih doklad, morajo plačevati delavci in delodajalci. Pa tudi država prispeva v slučaju potrebe.
Obvezni prispevki znašajo za delavstvo v industriji in trgovini 1% (en odstotek) celotne plače; v poljedelstvu: 10 centesimov dnevno za začasne dninarje; 2.50 L, mesečno za stalno nameščene delavce.
Obvezni prispevki za delodajalce pa znašajo:
v industriji: 3.50% od celotne delavčeve plače;
v poljedelstvu: 3.50% od celotne plače delavca uradnika;
L. 0.35 dnevno za začasno nameščene dninarje;
L. 9.— mesečno za stalno namje-ščene delavce dninarje.
Prispevke plačujejo vsi plačani delavci v službi drugih oseb ter njihovi delodajalci. Izvzete so le tiste osebe, ki smo jih prej omenili, katere nimajo pravice do družinskih doklad (u-radniki z več ko 2000 mesečne plače itd.) ter njihovi delodajalci. Ne plača na primer prispevkov dekla kakor tudi ne njen delodajalec (gospodar), vsaj kolikor se nje tiče.
Delavcu se prispevki odtegnejo od plače, za kar mora skrbeti njegov delodajalec. Delodajalec je odgovoren ne le za svoj del prispevkov, temveč tudi za delavčev del, kaij ti njegova je dolžnost, da odtrže od delavčeve plače prispevke za družinske doklade.
Zakon določa, koliko znašajo prispevki in koliko družinske doklade.
Za industrijo velja sledeča razpredelnica:
Tedenske družinske doklade za vsakega otroka v breme :
VRSTA DRUŽINE	Delavec	Uradnik
1) Družina z enim otrokom		
v breme	L. 3,60	L. 4.80
2) družina z 2 ali 3 otroki		
v breme	„ 4.80	„ 6,—
3) družina s 4 ali več otroki ■	„ 6,-	„ 7.20
PRISPEVKI:
V	breme delodajalca 3.50% celotne delavčeve plače.
V	breme delavca 1% celotne plače,
Ako hočeš omenjene tedenske družinske doklade spremeniti v dnevne, jih deliš s 6; ako jih pa hočeš spremeniti v štirinajstdnevne, jih moraš množiti z 2, če pa v mesečne s 4. -
Primer:
Industrijski delavec s 3 otroki prejema L. 125.— tedenske plače. Vsak teden pritiče temu delavcu L, 14.40 kot družinska doiklada, medtem ko njegov prispevek znaša L. 1.25 tedensko. Vsak teden prejme torej L. 125 + 14.40 — 1.25 to je Lir 138.15. Delodajalčev prispevek za tega delavca znaša pa L. 4.30 na teden.
Še en primer:
Industrijski delavec s 4 otroki prejema L. 150.— tedenske plače. Če je delal le dva dni, bi moral plačati L. 0.50 prispevkov, prejel pa bi L. 8,— družinske doklade. Prvo svoto dobiš, ako deliš 150 s 6, kar znaša 25. Ta svota predstavlja njegovo enodnevno plačo. Ker je delal divla dni, je zaslužil L. 50.—. Od te svote dolguje za prispevke 1% to je L. 0.50. Drugo svoto pa najdeš na sledeči način: tedenska družinska dloklada za industrijskega delavca s 4 ali več otroki znaša za vsakega L. 6.— Ker pa je delal le dva dni, moraš to svoto deliti s 6, da najdeš enodnevno doklado in pomnožiti za dva dni z dvemi. Prejel bi torej L. 2,— za vsakega otroka to je L, 8.— za štiri otroke.
Delodajalec bi moral v istem primeru plačati kot svoj prispevek za tega delavca za njegovo dvodnevno delo L. 1.75. Dokaz: ker znaša delavčeva dvodnevna plača L. 50.— od katere mora delodajalec plačati 3.50 od sto, znaša njegov prispevek 1.75 (50 x 3.50 : 100).
Za poljedelstvo velja sledeča razpredelnica:
Tedenske družinske doklade za vsakega otroka v breme :
PRISPEVKI:
V	breme delodajalcem za dninarje, specializirane delavce in za začasno nameščene delavce L. 0.35 dnevno; za stalno nameščene delavce L. 9.—■ mesečno; za uradnike 3.50% od celotne plače.
V	breme delavcev: dninarji itd. L. 0.10 dnevno; stalno nameščeni delavci L. 2.50 mesečno; uradniki 1% od celotne plače.
Tudi tukaj podam primer:
Stalno nameščeni delaivec v poljedelstvu (hlapec) z dvema otrokoma prejema L, 400.— mesečne plače. Vsak teden ta hlapec prejme L. 7.20 družinske doklade, medtem ko njegov mesečni prispevek znaša L. 2.50.
Delodajalčev prispevek znaša pa L. 9.— vsak mesec.
Drugi primer:
Poljedelski dninar s 7 otroki, ki prejema 10 lir dnevne plače, bi plačal za dva dneva dela L 0.20 prispevkov (10 cent, na dan). Prejel pa bi L. 11.20 družinske doklade za oba dneva dela. Tedenska doklada znaša namreč za dninarja s 4 ali več otroki L. 4.80 za vsakega otroka. To svoto deliš s 6, da dobiš enodnevno doklado za vsakega otroka; to je L. 0.80 na dan. To svoto pomnožiš s 7 (ker je sedem otrok) in dobiš L. 5.60.
Za dva dneva znaša torej njegova družinska doklada L. 11.20.
Delodajalec ibi moral Iplačati kot svoj prispevek L. 0.70, to je 35 cent. na dan.
Za uradnike, uslužbene v trgovini, pri obrtnikih, pri profesionistih, pri brivcih, veljajo tarife, določene za industrijo. Za delavstvo v trgovini in v službi profesionistov in umetnikov
veljajo pa na podlagi kolektivne pogodbe sledeče doklade:
družina z enim otrokom L. 14.40 mesečno;
družina z 2 ali 3 otroki L. 20.40 mesečno za vsakega otroka.
družina s 4 ali več otroki L. 26.40 mesečno za vsakega otroka.
Tako bi uradnik, ki je v službi v kaki trgovini, prejel za svojih pet o-trok poleg svoje plače še L. 132.— mesečno za družinske doklade.
Družinske doklade se -izplačujejo družinskemu glavarju. Pritičejoi mu doklade za vse otroke, za katere mora skrbeti, ki niso še izpolnili 14. leta in pa tudi za otroke do 16. leta, ako je otrok radi bolezni delanezmožen ali ako zahaja v kako strokovno šolo ali srednjo šolo. Otroci uradnikov se smatrajo v breme očeta do 18. leta.
Dorasli otroci ne pridejo v poštev. Na primer; Delavec, ki ima sedetmi otrok, od katerih je pet že prekoračilo 14. leto, ima pravico do družinskih doklad le za 2 otroka in spada v drugo kategorijo (industrijski delavec bi torej prejel tedensko doklado L. 9.60 (4.80 x 2).
Družinske doklade pritičejo tudi v dobi preizkušnje, odpovedi, počitnic, bolezni. V slučaju nezgode pri delu ima delavec praVicoi jdo doik^laid za največ 3 mesece.
Zakon tudi natančno določa, kdaj in za kako dobo ima delaivec oziroma delavka pravico do družinskih doklad v slučaju vpoklica pod orožje, neprostovoljne nezaposlenosti, nosečnosti.
Kdor ima več služb, ima pravico do doklad le za glavno svojo službo. Rok za zahtevainje družinskih doklaid znaša 6 mesecev. Po preteku tega roka pravica ugaanle. Prispevki zastarajo pa tekom dveh let od dneva, ko bi se bili morali vplačati.
Družinske doklade niso zarubljive razen v slučajih, ko gre za alimente.
Kdor ima pravico do družinskih doklad, mora predložiti svojemu delodajalcu svoj družinski list (situazio-ne di famiglia). Družinski list m.u izda županstvo in velja za eno leto. Pri vsaki spremembi v družini (smrti
VRSTA DRUŽINE	Dninarji, specializirani delavci, stalno nameščeni dninarji itd.	Uradniki
1) z enim otrokom	L. 2.40	. L. 4.80
2) z dvema ali tremi otroki	„ 3.60	„ 6,-
3) s štirimi ali več o-troki	„ 4.80	„ 7.20
ali rojstvu) se mora družinski list obnoviti. Proti delodajalcem, ki bi zastali s plačevanjem dolžnih prispevkov, sme Istituto di Previdenza So-ciale nastopiti s plačilnim poveljem, na podlagi katerega doseže lahko tudi vknjižbo ali rubež.
Pri Istituto di Previdenza Sociale obstoji poseben oddelek za družinske doklade (Conuitato Speciale per gli assegni presso 1'Istituto di Previdenza Sociale), ki ima tudi nalogo reševati rekurze glede družinskih doklaid. Proti sklepu tega urada je možen priziv v teku 30 dni od dneva sprejema sklepa na korporacijsko ministrstvo (Mi-nistero delle Corporazioni), Proti sklepu ministrstva sme prizadeta stranka nastopiti sodno pot.
Zakon določa tudi denarne kazni za kršitelje zakona, in sicer:
a)	za delodajalca, ki ni plačal ali se je zakasnil s plačilom prispevkov: denarna kazen v isti višini, kakor znaša svota dolžnih prispevkov, ter globa od 100 do 1000 lir;
b)	za delodajalca, ki bi odtegnil delavcu višje prispevke, kakor je delavec dolžan plačelvati: globa od 200 do 2000 lir;
c)	za tistega-, ki bi ne hotel dati podatkov ali dokumentov ali ki bi dal napačne podatke (v poštev pridejo uradniki, določeni za nadzorovanje poslovanja): globa od 300 do 3000 lir;
d)	za tistega, ki bi na podlagi napačnih Dodatkov ali s sleparijo dosegel za sebe ali za kako drugo osebo družinske doklade: globa od 200 do 3000 lir, poleg morebitnih kazenskih posledic.
Zakon o družinskih posojilih.
Poleg omenjenega zakona o družinskih dokladah je vlada izdala v preteklem letu še druge zakone v korist družinam. Demografična politika italijanske vlade gre za tem, da čim bolj pospešuje ustvarjanje novih družin in da čim bolj podpira že obstoječe družine. Njena pomoč je tem večja, čim večja je družina, čim več je v družini otrok.
Tako je z zakonom z dne 21. avgusta 1937 št. 1542 ustanovila za dobo treh let pričenši s 1. julijem 1937. družinska posojila. Družinska posojila podeljujejo dežele (province) od 1. julija 1937 do 30. junija 1940 v smislu in po načinu, določenem v zakonu. Vsaka dežela skrbi za družine, ki so v omenjenem roku ustanovijo in izberejo svoje bivališče v deželi.
Posojilo znaša najmanj 1000.— lir in največ 3000.— lir.
Pogoji za podelitev družinskih posojil so naslednji:
1)	da je mož (novoporočenec) italijanski državljan;
2)	da nista zakonca ob času poroke starejša od 26 let;
3)	da njihovi skupni dohodki ne presegajo letnih 12.000 lir.
Posojilo je brezobrestno. Podeli se po izvršeni poroki obema zakoncema skupno, to se pravi, da oba, mož in žena, solidarno odgovarjata za povračilo.
Povračilo posojila se izvrši z mesečnim odplačevanjem enega odstotka posojila pričenši s 6. mesecem od dneva poroke. Tako na primer, ako se je poroka izvršila 15. februarja 1939 in je posojilo znašalo 2000.— lir, bosta zakonca dolžna plačati prvi mesečni obrok to je L. 20.— v drugi polovici meseca avgusta.
Če pa zakonca v teku petega meseca po prejetem posojilu lahko do-kažeta nosečnost žene, se bo odplačevanje pričelo šele z 18. mesecem.
Ko se rodi prvi otrok in je ta živ in življenja zmožen, se zakoncema dolg zniža za deset odstotkov; pri rojstvu drugega otroka še za dvajset odstotkov, pri tretjem za trideset odstotkov. Ob rojstvu četrtega otroka, živega in življenja zmožnega, se pa zakoncema odpusti še ostalih štirideset odstotkov posojila.
Važno je vedeti, da se ob rojstvu vsakega otroka odplačevanje ostanka dolga odgodi za eno leto.
Vzemimo primer! Peter in Francka se poročita o pustu dne 15. februarja 1939. Zaprosita za posojilo 3000 lir,
ki se jima tudi izplača. O božiču 1939 se jima rodi prvi otrok in takoj se njun dolg zniža za 10 odstotkov, to je za 300 lir, tako da dolgujeta samo še 2700 lir. Istočasno se jima mesečno odplačevanje odloži za eno leto. Leto kasneje se jima rodi drugi o-trok in posojilo se zniža za 20 odstotkov na 2100 lir in odplačevanje se zopet odloži za eno leto. Pri tretjem se zniža dolg za 30 odstotkov na 1200 lir, pri rojstvu četrtega pa se ves dolg izbriše.
Če bi v teku četrtega leta od dneva poroke izhajalo, da ni bilo prijavljeno pristojnemu uradu na županstvu nobeno rojstvo, se bode povračilo ostanka kapitala izvršilo z mesečnim odplačevanjem dveh odstotkov.
Prošnje in priloge za dosego posojila se napravijo na kolka prostem papirju in so proste tudi vsake druge takse.
Prošnje je treba nasloviti na «Isti-tuto Nazionale Fascista della Previ-deniza Sociale», ki deli in upravlja posojila v imenu dežel. Ta Institut ima podružnice v glavnem mestu vsake province.
Prošnje se lahko vložijo že pred poroko, tako da se jima zamore posojilo izplačati ob poroki. Prošnja za posojilo mora biti podpisana od zaročenca oziroma zakonca in vsebovati sledeče podatke:
1)	ime in priimek zaročencev oziroma zakoncev;
2)	bivališče zakoncev v zadnjih petih letih ter njihovo sedanje bivališče;
3)	ime delodajalcev, pri katerih sta
v službi oziroma sta bila v službi tekom zadnjih petih let;
4)	potrdilo davčnega urada, koliko davka je vsakdo od zaročencev (zakoncev) plačal v preteklem letu;
5)	kraj, kjer se nameravata naseliti po poroki oziroma kraj, kjer sta se že naselila.
Prošnji je treba priložiti sledeče dokumente:
1)	krstni list obeh prosilcev;
2)	potrdilo o bivališču (certificato di residenza);
3)	potrdilo o oklicih, ako nista še poročena; poročni list, ako sta že poročena.
Poleg teh dokumentov sme pokrajinski odbor zahtevati še druge. Na županstvu bo vsakdo natančno zvedel, katere dokumente mora poleg gori omenjenih priložiti prošnji.
Pokrajinski odbor določi višino posojila, ki se potem sporoči prosilcema v priporočenem pismu. Ako je prošnja odbita oziroma ako se je na-prošena višina posojila znižala, ima prosilec možnost, da v teku 15 dni od dneva poštnega pečata na pismu, s katerim se mu je to javilo, vloži novo prošnjo na Istituto Nazionale Fascista della Previdenza So-ciale. Ako tega ne napravi, postane odlok polnomočen.
Za izplačilo posojila se morata zakonca izkazati pri «Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale» s poročnim listom in potrdilom o bivališču, nakar jima institut posojilo izplača. Ob prejemu posojila, morata zakonca podpisati obvezo za povračilo.
Zanimivosti.
Ščuka doseže starost 150 let. Od dreves doseže največjo starost hrast, namreč 1500 let. Cipresa lahko postane stara do 350 let, kostanj do 600 let, cedra 800 let. s
Najgloblja točka morja je severovzhodno od otočja Filipinov na Daljnem vzhodu. lam meri morje 10.500 m.
s
Ko lastovice letijo čez široka morja, spijo v letu. Le tako lahko zmagajo veli-
kanske razdalje, ki znašajo včasih tisoče kilometrov.
■Si
Združene države Severne Amerike so se odtrgale od Anglije 1. 1783. Bilo je takrat trinajst držav, ki so vse ležale ob Atlantskem oceanu. Po pridobljeni samostojnosti so se začele širiti proti jugu in zapadu, Današnje meje so dobile 1. 1853. V teli 70 letih se je ozemlje Združenih držav pomnožilo za povprečno 260 kvadratnih kilometrov na dan.
Načelnik vlade v Julijski krajini.
Ko je bil Koledar že skoraj zaklju- važnejše kraje. 18. septembra se je s cen, je Julijska krajina doživela pri- torpedovko «Camicia nera» pripeljal
Vodja fašizma se izkrca v Trstu.
Na govorniškem odru tik vladne palače v Gorici.
hod načelnika vlade Mussolinija, ki iz Benetk v Trst. S tem je hotel pou-je v tridnevnem potovanju obiskal vse dariti, da je usoda in bodočnost Tr-
sta na morju. Prvi dan si je ogledal mesto in okolico, zlasti industrijske naprave. Obljubil je, da se v kratkem ustanovi popolna univerza. S tem se bo uresničil stoletni sen tržaškega mesta. Naslednji dan se je podal po Krasu do Postojne in do državne meje, katero je v Kačji vasi tudi prestopil. Na jugoslovanski strani so ga sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Srečanje je bilo prav pri-
srčno. 20. septembra se je peljal iz Trsta v Gorico. Medpotoma je obiskal strelne jarke, v'katerih se je sam bojeval v svetovni vojni ter je bil tudi ranjen. Tudi v Gorici je bil sprejem nad vse slovesen. Po pregledu novih javnih del se je načelnik vlade popoldne odpeljal po Soški dolini proti velikim podzemeljskim elektrarnam. Pod večer pa smo ga že slišali po radiu iz Vidma.
Dr. Ivan Tul:
Kruh iz domače peči.
Minulo je pol stoletja in še več, ko so skoraj ob vsaki ponočni uri v Mihaelini hiši mimoidoči ljudje videvali medlo luč. Mihaela je bila mati moje drage matere in obe sta bili kruharici. Vsak dan sta hodili v tržaško mesto in prodajali tik cerkve sv. Petra v starem mestu kruh, ki sta ga bili spekli doma. Nista bili tu sami. Bil je tam pravi krušni trg in skoraj vsaka okoličanska, brežanska in istrska vas je imela tu ob letu in zimi potrpežljivo sedeče domače kruhari-ce, ki so v dolgih vrstah čepeče nudile svoj priljubljeni, tečni, dobro zgneteni in spečeni kruh v raznih o-blikah. Na prodaj so imele hlebe po srebrni dvajsetici in desetici, pa tudi majhne hlebčke, vogle, bige in bižice. Navsezgodaj so morale biti vsak dan na trgu. Do devete ali desete ure je bil kruh že razprodan. Ni čudno, da so morale vse kruharice prav zgodaj vstati, ker so nekatere stanovale po dve, tri, štiri do pet ur daleč od mesta.
Ko so kruharice poprodale kruh, so morale nakupovati moko in kvas za prihodnjo peč, kajti ni se povscd sejala in pridelovala pšenica. Vreče moke so naložile kruharice na svoje potrpežljive osličke in dodale še druge stvari, ki so jih nakupile za družinske potrebe. Koder je bila cesta ravna, je še sama kruharica sedla na živinče, ki se je pod precejšnjo težo šibilo in večkrat svojo trudno in zaspano gospodinjo zazibalo še medpotoma v prepotreben sen.
Okoli poldne so prihajale naše pridne ženice in mladenke domov, skromno pokosile in se hitro lotile priprav za pečenje kruha za prihodnji dan. Moka se je morala presejati, v toplo vodo se je z moko pomešal kvas in nastal je tako zvani «zami-šelj». Ko je spretno in yajeno kruha-ričino oko zapazilo, da je «zamišelj» po sreči dovolj narastel, je bilo treba misliti na «mesenje» in «gnetenje» kruha. Po velikosti peči se je pripravilo toliko testa, kolikor je bilo prostora v peči. Po «mesenju» in »gnetenju« testa so se naredile razne oblike kruha in medtem, ko je ta vstajal lepo pokrit pod toplimi, čistimi rjuhami in odejami na «mešanju» (mizi za gnetenje) ali pa v «nečicah» (iz javorja ali drugih močnih debelih dreves izdolbena, podolgasta, na spodnji strani zaokrožena korita, ki so jih Čiči prodajali po semnjih) — se je začela kuriti ali beliti peč. Izkušene kruharice so že pogodile čas, da je kruh do prave mere vstal, ravno ko je bila peč dovolj razbeljena in z o-melom pometena. Zdaj pa v imenu božjem na lopati kruh po vrsti v peč.
Nato je sledil kratek odmor, ki sii ga družine porabile za večerjo in za molitev rožnega venca. Kruh je moral biti nekaj ur v peči. Tudi to je bilo odvisno od peči same, ki je bila sestavljena iz razne posebne opeke, ki se je dala razbeliti. ne da bi se prežgala. Take peči so trajale stoletja in najboljša peč v vasi je služila zlasti za izredno pecivo poročnih ko-
lačev in velikonočnih «pinu», kakor tudi raznih drugih oblik, kakor «src» in «punčk», «kit» itd.
Medtem ko se je ostali kruh dalje pekel, so naše dobre matere poskrbele, da je že po končanem rožnem vencu bil pripravljen košček kruha iz tistega hlebca, ki so ga bile poprej «pripinčile» in se je prvi do tedaj popolnoma spekel. To se je zgodilo tako: Mali za to podvizano spečenje namenjeni hlebec se je, preden so ga deli v peč, raztegnil na vse kraje kakor v ploščo, namazal z oljem in natrosil s sladkorjem ter položil zadnji v peč tik za pokrovom, s katerim se je peč zaprla. Ta «pinčica» je bila hrepenenje vse družine zlasti otrok in je nadomestovala vse umetne potice. Tako raztegnjeni hlebec se je naravno hitreje spekel in tudi tu sem občudoval spretnost in gotovost materino, ker je o pravem času potegnila zaklad iz peči, ga zavila še v bel prt in odrezala ali odlomila potem vsakemu primeren košček, ko se je že nekoliko ohladil in postal mehak.
To je bil naš priljubljeni «poveče-rek» in zadovoljni smo šli počivat, ko smo se morali v postelji glasno priporočiti «Bogu, Materi božji, angelu varuhu, svojemu patronu, vsem svetnikom in svetnicam božjim» in zaželeli vsem zlasti staršem; «Lahko noč!»
O da, lahko noč smo imeli mi, ne tako naše matere in stare matere ali starejše sestre, ki so morale še ostati pokoncu in paziti na kruh v peči. Včasih je bilo treba odpreti mali dimnik, ki je vodil iz peči v dimnik nad ognjiščem. Ta mali dimnik se je i-menoval «oddušek» peči; bil je med kurjenjem ali beljenjem odprt, a se je zaprl takoj, ko je bila peč pome-tena in pepel in žerjavica odstranjena. Koliko časa je še moral kruh o-stati v peči ob odprtem oddušku, je povedala izkušnja. Pozno zvečer ali pa na vse zgodaj zjutraj se je kruh vzel iz peči in lepo položil v čiste velike, okroglo pletene koše, ki so
jih ženske nosile na glavi, ali pa v dvo-vrečje to je «bisage». Vse je moralo biti čisto in snažno.
Sedaj umevamo, zakaj je po hišah, kjer so pekli kruh in ga pripravljali za trg, skoraij vso noč gorela oljkov-ka (pozneje petrolejka, karburka, gazovka ali elektrika). Niso se vica-le duše iz vic, a vicale so se naše vrle kruharice.
Pečenje tega kruha, ki je bil namenjen za prodaj po naših obmorskih mestih, nahajamo le v tistih vaseh, ki so do pred par desetletij ohranile posebno žensko nošo (brško ali brežansko). Ta ljudska noša še je raztegovala cd Pogorja, Prešnice, Klanca, Ocizle, Beke, Potoka, Za-brežca, Boršta (Doline, Krogel j, Bo-1 junca), Ricmanj do Skednja na severni strani, na zapadu do morja, na vzhodu od Zazida, Movraža, Sočer-ge, Trušk in podružnic, na jugu od Marezig, Pomjana, Šmarij, Kostabo-ne, Puč, Planjav, Krkavc. Nove vasi, Št. Petra in Kort.
Minevajo stoletja in desetletja, krušna obrt napreduje, a domače kruharice so še vedno dasi v manjšem obsegu pri gospodi v veliki časti in jim prinašajo svoj kruh.
Še dandanes hočejo mnogi odlične družine po mestih imeti le ta od naših kruharic pripravljeni kruh na svojih mizah.
V zadnjem času ni več krušnega trga ob cerkvi sv. Petra v tržaškem starem mestu, pač pa ob pravoslavni cerkvi. Ravno tako videvamo še dandanes naše Škedenjke, ki so prve s kruhom po tržaških ulicah in tramvajih, piranske, koprske in miljske kruharice pa v dotičnih mestih. Ako potrebuješ kruha za se na potovanju ali pa hočeš razveseliti svojo družino s tem izredno spretno pripravljenim domačim pecivom, kupuj ga kadarkoli moreš in nikdar se ne boš ke-sal. Vi pa, domače kruharice, bodite prisrčno pozdravljene; občudovanja! vredna je vaša pridnost in spretnost. Bog vam daj in blagoslovi ta vaš «vsakdanji kruh».
ti*
Zaloigre v živalstvu.
Nekateri učenjaki dokazujejo, da nastajajo razna zemeljska olja iz raz-krojenih teles morskih živali. To mnenje zelo podpira najnovejša znanstvena izkušnja o množini poginulih morskih živali. Morsko dno je neizmeren grob povodnih bitij. Za primer navajam dejstvo, ki je znanstveno ugotovljeno, da živi samo v morskem zalivu pri Rovinju v Istri 36.000 vrst vodnih živih bitij in rastlin. Ker je vsako živo bitje prej ali slej zapisano smrti, si lahko predstavljaš, kako neizmeren. živalski grob je morsko dno.
Parniki na morju večkrat zadenejo nepregledne roje mrtvih živali. Leta 1897. so opazovali ob ustju rek Oba in Irtiša 2500 km dolg vlak mrtvih rib, ki so bile nakopičene do 5 metrov visoko ena vrh druge. Leta 1882. je neki parnik preplul 230 km dolgo črto samih mrtvih rib. Neki drugi parnik je leta 1890. plaval v Rdečem morju 57 ur nepretrgoma skozi mrtvi roj kobilic, katerega je severni veter prignal v morje po smrt. V poletju 1880, leta je bilo 275 km2 mehiškega zaliva pokritih z mrtvimi in napolmr-tvimi želvami (tartarugami). Znani geolog Iv. Walther je opazoval, kako je rečni tok ob izlivu Volge zanašal v Kaspiško morje milijone in milijone sladkovodnih rib. Slana morska voda je vse umorila. Nekaj sličnega se je zgodilo leta 1825., ko so predrli ozki zemeljski jeziček, ki je ločil od morja Limfjord v Severni Jutlandiji. Slana voda je vdrla v sladko jezero in pomorila vse sladkovodne ribe.
Dandanes je največje ribje pokopališče zaliv Adšidaria v Kaspiškem morju. Milijoni rib prihajajo v ta zaliv na ploditev, gredo pa istočasno v smrt. Posledica tega umiranja pa je kopičenje mrtvih rib na dnu zaliva in znanstveniki pravijo, da se radi tega tam ustvarja novo petrolejsko ozem-Ije.
Slična neizmerna ribja pokopališča so na visokem morju taki kraji, kjer se križajo gorki morski tokovi. Razgreta voda vsebuje premalo kisika in
zato na takih krajih padajo mrtve ribe kakor dež na morsko dno.
Tudi mraz, ki nastopa navadno, povzroča med ribami smrt v množinah. Ko je v severni Adriji leta 1930. padla temperatura na 5°, je poginila velikanska množina sepij, rib, ki oddajajo črno tekočina.
Raziskovanje morskega dna je na mnogih krajih ugotovilo, da pokriva-vajo vse dno mrtve ribe.
Tudi med suhozemskimi živali se večkrat odigravajo slične žaloigre. Ko se po puščavniških stepah osušijo vsa napajališča, usahnejo vsi vrelci in se reke spremene v blatna močvirja, se zbirajo živali, v mnogih tisočih ob poslednji luži. Ta pa je po navadi sredi blata in močvirja prepojena s soljo in tudi ta poslednja luža je le močan odcedek soli. Živali tonejo v blatu in močvirju in poginejo na tisoče in tisoče, preden morejo do vode.
Ti primeri kažejo, da živalski svet nudi zadosti surovin za proizvodnjo zemeljskega olja. Preiskave so ugotovile, da voda te neizmerne grobove pokrije s peskom in ilovnatimi naplavinami. Pod to naplavo se telesa razkrajajo in olje se odceja v zemeljske razpoke.
Tako nastajajo petrolejska ozem-Ija,
Če preiskujemo zemeljska olja, najdemo v bistvu ogljenčev vodik s primesjo žvepla in še nekaterih drugih sestavin,
Z destilacijskimi pripravami se to olje čisti. Kot končni izdelek dobimo iz njega petrolni eter, bencin, gazo-lin, ligroin in kerosin, katerega rabimo kot petrolej za razsvetljavo.
Iz odpadkov, ki jih dobimo po destilaciji, delajo strojno olje, asfalt in podobno.
Dve tretjini vseh sličnih proizvodov nudi danes vesoljnemu svetu Severna Amerika.
«Stric, včeraj sem videl na cesti osla, ki je bil tako velik kot vi.»
«Fant, ne pretiravaj! Tako velikega la kot jaz sploh ni.»
PRISTOJBINE
A) POŠTNE PRISTOJBINE. 1.) PISMA, DOPISNICE 1. t. d. Pisma: navadna do 15 gr. v okrožju L. 0 25
navadna do 15 gr.........„ 0.50
•„ do 15 gr. vojakom ....	0.25
do 20 gr. iz države . . . „	1.25
za vsakih nadaljnjih 10 gr...... 0.75
Jugoslavija in Ogrska do 20 gr. . „	1.—
za vsakih nadaljnih 10 gr ....	0 75 (Pisma ne smejo presegati teže 2 kg. in obsega 45X45 cm ali v zavitku dolžino 75 cm in premera 10 cm) Dopisnice: navadne vojakom ali v
okrožju.............L. 0.15
navadne .............0 30
„ iz države .........0.75
(obseg 15X10 cml.
v Jugoslavijo in Ogrsko.......0.60
Razglednice: samo s podpisom in
dnevko..............0.10
samo s podpisom in dnevko iz države ,,	0.25
s petimi besedami (voščili) . . . . „	0.20
običajno pisane . . .........0.30
„ „ iz države.......0.75
„	„ vojakom........0.15
Posetnice : s 5 besedami (voščila itd.) „	0.20
s petimi besedami iz države . . . „	0.25
Tiskana obvestila: (o smrli, poroki) „	0.15
iz države .............0.25
Trgovski računi: (en sam list v odprtem ovitku do 15 gr brez kakega
dopisa)................0.25
iz države do 250 gr. . . . . „	1.25
„ vsakih £0 gr. več še . . „	0.25
Rokopisi: za prvih 200 gr.......0.60
za vsakih 50 gr. več še.......0.20
iz države do 250 gr...........1 25
za vsakih 50 gr. več še .......0.25
Vzorci brez vrednosti do 100 gr. . ,,	0 35
za vsakih 50 gr več še.....„0.15
iz države do 100 gr..........0 50
za vsakih 50 gr. več še..........0.25
Ekspresi: poleg običajne poštnine še ,,	1.25 za inozemstvo poleg običaj ne poštn. še „	2.50 Priporočeno: za odprte pošiljke poleg običajne poštnine še . . . . „	0.60 iz države poleg običajne poštnine še „	1.50
za-zaprte poši jke.........1.25
„ ,, iz države.......1.50
Pošiljke s potrdilom prejemnika:
poleg običajne poštnine še ....,,	0.50
iz države še..............1.25
Poštno ležeče: poleg. obič. poštn. še „	0.15
2. B) ZRAČNA POŠTA, a) (Italija, Libija, Rodi, Albanija, Vatikan) Pisma, dopisnice, razglednice, trgovski računi, obvestila
itd. (do 15 gr) poleg poštnine še „	0.50 Rokopisi, vzorci brez vrednosti, tiskovine do 50 gr. poleg običajne
poštnine še .............0.80
b) ( Vzhodna Afrika) pisma, dopisnice, poleg poštnine še L 1.— za vsakih 5 gramov.
hitro pošto L. 7.50 L. 15,— L. 22.50
L 1.—
3. ZAVOjI. Običajni z navadno pošto do 1 kg. . . .L. 2.50 do 1 - 3 kg. . L. 5.— do 3-5 kg. .L. 7.50 do 5-10 kg. L. 12.50 do 15 kg. . .L. 16 — do 20 kg. . . L. 18.— za obsežne običajne zavoje doklada 50% Z naznačeno vrednostjo do L 200 poleg običajne poštnine še .... za vsakih L. 100.— poleg običajne
v poštnine več še.......... 0.50
Če zavcj leži na pošti več kot tri dni,
se plača za vsak dan pristojbina . „ 0.25 Za vsak izgubljeni zavoj se prejme odškodnina .............. 25.—
4.) Nakaznice.
Nakaznica sama stane.......L. 0.10
Navadna: do L. 25.— je pristojb. „ 0.40 do L. 50,— „ „ „ 0.80 do L. 100.- „ „ „ 1.20 do L. 200,— „ „ „ 2.-za vsakih L. 100.— ali ulomek od L. 100.- preko L. 200.— . . . „ 0.50
do L. 25,- vojakom......... 0.20
najmanj se pošlje lahko 1 lira, največ L. 1000.—. Brzojavna : poleg običajne nakazniške
in brzojavne pristojbine še...... 0 50
Mednarodna: pristojbina za nakaznico
samo je...............1.—
za vsakih L. 100.— ali ulomek . . ,, 0.50
5) BRZOJAVKE.
Navadne : do 10 besed....... 2.10
za vsako besedo več........ 0.25
Nujne: trikratna pristojbina navadnih.
B)	KOLKOVNE PRISTOJBINE. 1.) Na račune, pobotnice, potrdila, odpise
(sconti) in podobno:
od Lir 1 - 100.......
od Lir 100 — 3000 .......
od Lir 3000 — 300.000 za vsakih L. 1000 ali ulomek od L. 1000,— . Moraš pa stotinke vedno zaokrožiti navzgor na liro!
preko L. 300.000 .......-1
za nedoločene svote......(
za potrdilo prejšnjih pobotnic . .) Računski izvlečki.......... 0.50
C)	PROMETNE PRISTOJBINE.
(tassa scambio)
Do L. 100.-: za vsakih L. 20 ali ulomek „	0.60
Do L. 1000,-: za vsakih L. 50 ali ulomek „	1.50
nad L. 1000,-: za vsakih L. lOOali ulomek „	3.— Opomba : za mnoge vrste blaga veljajo posebna določila.
0.20 1,-
0.30
90,-
TABELA MENIČNIH PRISTOJBIN
Znesek		Izstavljene in plačljive v			Italiji	Izst. in plači, v inozem.		
od	do	za 1 mesec	za 4 mesece	4-6 mesecev	nad 6 ali in bianco	za 4 mesece	4-6 mesecev	nad 6 ali in bianco
200 400 600 800 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000	200 400 600 800 1000 200.) 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000	0.30 0.50 0.60 0.60 0.60 1.10 1.60 2.10 2.60 3.10 3.60 4.10 4.60 5.10	0.30 0.50 0.70 0.90 1.10 2.10 3.10 4.10 5.10 6.10 7.10 8.10 9.10 10.10	0.50 0.90 1.30 1.70 2.10 4.10 6.10 8.10 10.10 12.10 14.10 16.10 18.10 20.10	0.90 1.70 2.50 3.30 4.10 8.10 1210 16.10 20.10 24.10 28.10 32.10 36.10 40.10	0.20 0.30 0.40 0.50 0 60 1.10 1.60 2.10 2.60 3.10 3.60 4.10 4.60 5.10	0.30 0.50 0.70 0.90 1.10 2.10 3.10 4.10 5.10 6.10 7.10 8.10 9.10 10.10	0.50 0.90 1.30 1.70 2.10 4.10 6.10 8.10 10.10 12.10 14.10 16.10 18.10 20.10
za vsakih 1000 lir več ali ulomek od 1000 poleg slalne pristojbine L. 0.10		0.50	1.—	2 _	4,—	0.50	1.—	2.—

DRUŽBENA LISTNICA. . =====
Moh. družba je letos izdala sledeče knjige:
1.	KOLEDAR za leto 1939.
2.	DOBE IN PODOBE IZ CERKVENE ZGODOVINE. Spisal Stanko Stanič. Pisatelj zelo poljudno in v velikih potezah pokaže najpomembnejše osebnosti in dobe iz skoraj dVatisočletne zgodovine svete katoliške Cerkve.
3.	ZDRAV, KOLIKOR HOČEŠ! Spisal Bogdan Kazak, Za tem imenom se skriva izkušen zdravnik s skoraj štiridesetletno obširno prakso, iz katere je v slikovitem jeziku podal nekaj spominov, kako je lajšal trpljenje bolnega človeštva. Nekatera črtica ima tudi globok vzgojni pomen.
4.	DORA. Povest. Spisala Pavlina Pajkova, domača pisateljica.
5.	BRATEC IN SESTRICA, Povest s slikami.
Družba ima v zalogi še molitvenik «MOLIMO!» Udje, ki so udni.no vnaprej plačali, ga prejmejo letos po TRI lire izvod. Za vse druge velja cena ŠTIRI lire za izvod.
Prihodnje leto bo družba izdiala sledleče redne knjige:
2. KOLEDAR za leto 1940.
2.	POVEST iz naših Gor. Spisal dbmač poljudni pripovednik.
3.	Z BOGOM! Molitvenik. Sestavil župnik Alfonz Berbuč. Trdo vezim z redečo obrezo.
4.	NAPOLEON I. Življenje in delo velikega cesarja.
5.	DIVJAČINA NAŠIH GOZDOV. S slikami. Spisal Stanko Jereb.
Družba si pridržuje pravico, da ta načiit po potrebi izpremeni.
Udje, ki se zglasijo pri poverjenikih, plačajo za redne knjige ŠEST LIR. Ob prejemu knjig morajo poverjenikom povrniti prevozne stroške za knjige.
Posamezne uide spaiejema tudi uprava. Če želijo, da se jim knjige pošljejo po pošti, morajo doplačati Lir 1.50 za poštnino; za priporočeno pošiljko plačajo L. 2.50.
Nas nasiov: Sodalizio S. Ermacora, Gorizia, Via Orzoni 38.


G O R I Z I A
Združite svoj interes z zadovoljstvom in kupujte v znani
manifakturni, modni in blagovni trgovini
II Blocchista
NUDI VELIKO IZBIRO BLAGA
ZA VSE LETNE ČASE po KONKURENČNIH CENAH
GORIZIA - CORSO VITT. EM. III N. 2
vV

OTVORI SE
DROGHERIA „AL CERUO"
VIDA RICCARDO
Salcano (Gorizia)
Via del Montesanto 279
Vsi izdelki, potrebni za kmete. Barve in firneži, vrvi, gumijaste cevi, mila in dišave (parfumi) in vsi predmeti za mizar, industrijo.
NAJNIŽJE CENE.
GORIZIA, Via Garlbaldi &
nasproti Hotela „Alta Posta
TELEFON 500
Staroznana, solidna tvrdka šivalnih strojev in koles - delavnica za popravila šivalnih strojev, gramofonov, dvokoles, motociklov, triciklov in pušk. Zaloga posnemalnikov, pinj in vseh tozadevnih delov. - Radio aparati Phillips in vseh znamk in cen. -Oglejte si in gotovo vam ne bo žal! Prodaja na drobno in na debelo.
JOS. KERŠEVANI
GORIZIA - Corso Vitlom* Emanuele, 24 Piazza Cavour 9 (pri stolnici)
Razpolaga z izvrstnimi arhitekti, ima najboljše izdelovalce pohištva, vam nudi praktično pohištvo, ustvari prijeten kotiček v hiši, ima najnižje cene, napravi na zahtevo proračune in načrte.
Čevlji «ALPINA
»
Lastnik: IVAN KRPAN
Najboljša MIRENSKA DELAVNICA za trpežne, hribolazne, športne, smučarske pa tudi lahke in finejše čevlje. - Elegantni izdelki.
Trgovina : GORIZIA — Corso Gius. Verdi 34 (prav zraven trgovine »Hribar«)
Bogata zaloga najmodernejših in drugih čevljev. - Tudi čevlji na mero in poprave.
r-^
Dr. IGOR FRANCO
ZOBOZDRAVNIK
SPREJEMA VIA CARDUCCI, 7
GORIZIA
L.
J
Poštni uradnik: Mati, na	pismo ste
prilepili za 30 stotnik preveč	znamk.
Stara ženica: Moj Bog! Pa	vendar ne poj de predaleč!
«Zelo ste nevljudni«, je rekla neka gospa angleškemu pisatelju B. Sliawu, «če mislite, da si te smešnice nisem izmislila jaz »
«£>e bolj bi bil nevljuden®, je odgovoril pisatelj, «če bi vam verjel? Tako stari ' kot ta smešnica vendarle niste.»
sV
«lvoliko bratov imate, gospod Nace?» . «Enega.»
v<Čuidno! Vaša sestra mi je pa rekla, da ima dva.»
Nasl. AND.MAURI
GORIZIA - Via Carducci, 3
M
Velika izbera volnenega in svilnatega -———
blaga in perila. Izdelane moške obleke. LAStllU KrOlflCMCB.
KOŽUHOVINA.
TEODOR HRIBAR*-GORIZIA
C O R S O G. VERDI ŠT. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih Regenhart & Ray-maan za cerkvene prte. - Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo.
solidno.	Cene zmerne.
Salon Peteani
Najpopolnejši trajni kodri
(permanente) od L. 15 — naprej.
GORIZIA Via Mameli N. 6 ===== (prej via Scuole)
Faganelj Stanko
avtorizirani stavbeni podjetnik in sodno zapriseženi cenilec
GORIZIA, Via Baiamonti 33 (Via Vogel) «
Izvršuje vsa dela spadajoča v stavbeno stroko, ter sprejema vodstvo in odgovornost dela. - Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune - cenitve stavb in zemljišč za amortizacijska pcsojila.
Tovarna vsakovrstnega pohištva
aomišček Stefnno
SALCANO 280
VIA MONTESANTO No. 132 ■■■■
VELIKA IZBERA V ZALOGI ■■■■
Sprejema se delo fudi po naročilu.
H. MiilLER
JAVNI AVTOMOBILI
C O R1ZI A
VIA NAZARIO SUIRO 9 TELEFON ŠTEV. 170
Zdravnik Bi. t topil in zdravnica Dr. Vili Oaminco - Greoorig
sprejemata	GORIZIA
zn notranje Sn ženske bolezni I Corso G. Verdi štev, 23 I
vsak dan od 9. - 12. in od 5. - 5. pritličje levo (nasproti Ljudskemu vrtu).
Ali hočete biti dobro postrežem ?
KUPUJTE V DROGERIJI:
ANTONI O PODGORNIK
GORIZIA - Piazza Ed. De Amicis 12 (prej: Piazza Corno)
L. MONCARO
Pletenine - srajce -perilo - Predmeli za šport, za krojačnice,
GORIZIA - VIA G. CARDUCCI, 6 za vezenie N°9a
----- vice - rokavice •
Največja izbira - Najboljše cene - ToCna postrežba čipke - šerpe
------VOLNA BORGOSESIA
Brezhibno popravlja nogavice s pobiranjem spuščenih peielj (malje)
Popust r a z prodajalcem In krojačem.
Dr. K. RUTAR
ZDRAVNIK
GORIZIA
CORSO VERDI N. 32 10-12	2-4
Dve mestni punčki se sprehajata na deželi. Na travniku ugleda t a dve kravi: črno in lielo.
«Ali jih vidiš?» vpraša prva.
«Da!»
«Torej poslušaj! Bela krava daje mleko, črna pa kavo.»
Sodinija je vprašala neko majhno po-deželno občino sledeče: «Ali sta Janez Bogataj in Anže Bogataj, ki stanujeta v Vaši občini, identična?« — Čez tri dni je dospel odgovor: «V naši občini živita Janez Bogataj in Anže Bogataj. Oba sta pijanca. Ali sta pa tudi identična, nismo mogli dognati.«
BRUSAR IN NOŽAR
G. TEMIL
GORIZIA ■ VIA CARDUCCI N. 4
Delavnica na električno gonilno silo z bogato izbiro in zalogo nožev, škarij, brivnih nožev, najelegantnejših
žepnih nožev, garantirani h BERGAMSKIH OSEL
ter sploh vseh rezil. — Brusi britve in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. — Popravlja stare in skrhane britve, da so kot nove. Specialist v brušenju britev s strojem novega nemškega sistema. Za izvršena dela jamči.
Omenjena dela kakor ludi popravila vseh operacijskih predmetov izvršuje lastnik sam.
Prodaja tudi toaletne predmete.
Popolnoma na novo opremljena brusarna z novimi
modernimi nemškimi stroji in na električen pogon.	•
Največja manufakfurna trgovina v mestu GORIZIfl
RUGGERO VENUTI
Corso Verdi štev. 19 - Telefon štev. 95
Nove volnene in svilnate tkanine. - Cene zelo ugodne.
Tsekdo je vprašal znanega vseueiliške-ga profesorja kirurga Ileima,: «Gospod doktor, kako dolgo lahko živi človek brez možganov?«
«Preden odgovorim, mi dovolite eno samo vprašanje: Koliko ste stari?«
V nemško-francoski vojni 1. 1870. je izmed (>00.000 mobiliziranih vojakov obolelo za kozami 125.000 mož. Od teh jih je 23.470 umrlo. Takrat cepljenje še ni bilo obvezno. Čisto drugačne so številke iz svetovne vojne, ko so bili že vsi cepljeni. Vpoklicanih je bilo osem milijonov vojakov. Za kozami jih je obolelo 12, umrl pa je eden.
=3CQ[
ZDRAVNIK
lr. Fr. Minili
ZA NOTRANJE BOLEZNI
SPREJEMA
GORIZIA - VIA G. CAKDUCCI, 6
S. P I E T R O D I GORIZIA
■ REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. ■
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima v novi hiši, zidani iz lastnih sredstev.
Ima nad 700 članov. - Hranilne vloge presegajo L. 1,500.000
Ustanovljena leta 189S - Čekovni račun : Stev. II 5282-
„Za božjo voljo, puslite me takoj noter!" „Kaj ? Sedaj? Tako pozno v noč? Ali ste znoreli ?"
Med najmanjše države v Evropi spadajo republika San Marino (13.000 prebivalcev), kneževina Monaco (25.000 prebivalcev in republika Andorra (5300 prebivalcev.),
«r
Na japonskem bodo baje začeli delati l>odplate iz svile, ker je imajo mnogo. Usnja pa nimajo dovolj in ga morajo uvažati.
t:
Stric1 pripoveduje nečakom o svojih vojnih časih. »Takoj ko so me sovražniki ugledali, so začeli teči.»
«Ali so te potem dohiteli?« bara Janezek.
Nnjuišje cene
plačujem za
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, veveric, mačk, krtov, divjih in domačih zajcev, i. t. d.
D. il«
TRIESTE
Via C. Battisti 1«, II. n. vrata 16 — Telef. 68-81
Sprejemajo se pošitjatve po pošti
MEHANIČNA PEKARNA
(llOVANNI Leghissa
GOR1ZIA
via Arcivescovado
(nasproti škofije in lik gostilne „Pri Jelenu".
Piškoti, izbrane slaščice, pince, šar-kelj (panettone), goriške guba-nice, navaden in fin kruh, kruhki.
Posebnost: kruh „alla veneziana", grisini.
ČEVLJE
■	
Dr. ALFONZ SE«	
	/ GORIZIA Via del S. Gabriele 4, A sprejema od 9. do 12. in od 2. do 4.
dobite v trgovini:
vsake vrste po ugodnih cenah
AND. COTAR
GORIZIA - VIA RASTELLO N. 34 - GORIZIA
KOŽE
AL R1BASSO
■
VDINE - Via Savoranana 5 - liDlNE Tel. 904
Lastnik: DANTE CAVAZZIM
Najoečia izbiro tkanin v goriški
in uldemskl pokrajini
Najugodnejše cene !!!
Opomba: Kdor kupi za več kot 200. — Lit., temu se povrnejo vozni stroški in stroški za prevoz obširnih zavojev.
L' ARREDAMENTO
DDI1ME - m Hercafovecchio - vogel via malto
UDINE - Telefon 143
Lastnik: DANTE CAVAZZINl
največje zaloge v treh Benečijoii.
Preproge - tapeciranje - zavese v vsakem slogu in kakovosti - našivi - žamet - zastave preproge (corsie) - preproge za cerkev itd.
■■■■■■■■■■■■ Opomba. Na zahtevo .=e pošljejo vzorci. Najboljše cene Prodajalcem in tapetnikom poseben popust.
Naša zavarovalnica
L'UNIOIV
L1 UNION A. D. 1828
je največji svetovni zavod.
, ' ,	.	GENERALNO ZASTOPSTVO:
Delniški kapitali z rezervami
znašajo nad tisoč milijonov lir	GORIZIA, Piazza Vittoria 15
ZOBOZDRAVNIK
I. L. I10U1
Sprejema
GORIZIA
PIAZZA VITTORIA, 5-1
v
Ženini in neveste ! Obiščite tovarno pohištva
GiiSlielmo Gomittek
SALCANO, Via Montesanto
V zalogi dobite vedno nad 50 sob vsakovrstnega pohištva. Sprejemajo se tudi naročila SOLIDNO DELO! -CENE ZMERNE 1
Učiteljica otrokom, preden gredo na počitnice: «Želirn vam, da bi se vam v prostih dneh dobro godilo in d'a bi se jeseni vrnili malo bolj pametni!»
Otroci: «ITvala, enako, gospodična učiteljica!«
«Moj Bog! Kako je ta ženska grda!»
«To je moja sestra!«
«Ah, oprostite, prosim lepo! Saj bi si bil lahko mislil, ker vam je čisto podobna!«
«Petelin, ki sem ga sinoči jedel pri vas, me je presneto tiščal v želodcu. Ob treh zjutraj sem se zbudil zastran njega.«
«Da, to jc bil njegov čas. Ob treh zjutraj je zmerom budil.«
SV
Vajenec: «Pi'ed pol ure je bil tukaj nekdo, ki je silno kričal in grozil, da vam razbije glavo.«
Gospodar: «In ti, kaj si rekel na to?«
Vajenec: «Dejal sem, da je škoda, ker vas ni tu.»
>V
Igra domino je na Estonskem prepovedana. Kogar dobijo pri njej, lahko računa z zaporom do petih let. Odgovoren je tudi za povračilo škode. Estonska vlada je izdala to prepoved', ker je tam divjala prava strast do te igre ter je mnogo bogatašev prišlo radi nje na beraško palico. •
V:
V Združenih državah Severne Amerike imajo 1,156.644 postav. Nekatere so zelo stare, a še vedno v veljavi. Med njimi so tuidi precej čudne. V Kaliforniji morajo gospodinje vsako cunjo, s katero brišejo prah, takoj po porabi prekuhati. V drugih državah posebni zakoni določujejo dolžino in širino posteljnih rjuh. Vsaka izmed 48 držav ima svojo zakonodajo. Sedanji, predsednik Roosewelt baje namerava začeti gibanje za poenostavljenje teh nestevilnih paragrafov.
KAVARNA „„„,,„
BERTOSSI VIA flAMELl 1M. 4
Pisarniške in šolske potrebščine
KATOLIŠKA KNJIGARNA
LIBRERIA (ATTOLICA
NASLOV:
KNJIGE
šolske, nabožne, zabavne in poučne; kipi, molitve-niki, nabožni predmeti.
M0LITVEN1KI vseh vrst. PAPIR
GORIZIA	pisarniški, pisemski, za
PIAZZA VITTORIA 11 maslo, ovojni itd. itd.
SLIKE
navadne in umetniške, majhne in velike stenske.
sveCe
liturgične, voščene l.a stearinke, nočne itd. Itd.
Slikanice za Miklavževa in božična darila. Jaslice, božični okraski.
LIBRERIA (ATTOLICA
GORIZIA - Piazza Vittoria No. 11
Mario Bavcon
krojaški mojster	*
GORIZIA - Via S. Giovannl, 5 (pritlitle)
—— sprejema naročila po meri vtalto-
|w«tn» krojaška dela frrjfofr vriuje natančno in po zmernimi Cjnah. Izvršuje tudi popravila. — Prlppr<?Ča SVOJO Z A L O O O B L A O A.
Postrežba točna in solidna.
ZDRAVNIK
i mn in
SPREJEMA s vsak dia od 9-12 ta od J5-J7
GORIZIA
via Arcivescovado 7-1 (■"«<>*» »kotne)
KNJIGOVEZNICA
B E D N A R I K
GORIZIA
Hlvo »lazzutta no. io
Veše mlSalC v moderni obliki po nizkih cenahl
Matične hiuiae Brevirje Knjižice Škatle Brošure
šolshe Knjige Se isti dan!
Naročila sprejema tudi:
LIBRERIA CATT0L1CA
Plazza Vlllorla No. 11
TOVARNA ZRCAL
mm KOMN nasl.
Gorizia, Via Carducci 4 - Tel. 577
ftefilo, porcelan, šipe, vse ::: za hišo in itmtilno :::
Opremljeni smo z najmodernejšimi stroji za vsakovrstno obdelavo kristalov za avtomobile in za pohištvo. Mizarji dobijo poseben popust.