Pomenki o s loven sketn p is an j i. XVII. K. Malo tesna se mi je godila pri sklanji moških imen; dal sem jim dva reda in vsakemu redu posebej po dva razreda, in zdi se mi, da izvirno in stanovito. D. Pa si se koj v pervi besedi §. 13 zlagal, ker praviš: jjizključljivo" in po tem rabiš nali" (prim. mož, panj). — Sicer je tudi kej modro tvoje pravilo p.: po pervena redu se ravnajo enozložnice, ki se izhajajo na j, Ij, nj, 6, #, šč, % — in po drugem redu se ravnajo enozložnice, ki se ne izhajajo na j, Ij, nj, c, š, šč, */ (Cf. Met. pg. 170.) K. Marsiktero dobro zprno imam vendar v teh razstavkih, ki ga pred menoj še nihče ni razkazal. D. Razkažeš jih tudi li malo! Tako p. ne veni, zakaj pišeš ubdšček — ubdščka (pa sjij ne iz uhogski —jak ali — jek!) Metelko (str. 188) in Janežič fstr. 35) učita, naj se piše „*<;" in polglasni ne" v končnici po vseh sklonih: ubožček — ubožčeka. — Str. 9 praviš, da mladenič, ribič, tovariš, miilin, birič, ktirnen, mesec, v končnici i in e ne smejo izpahovati; zakaj neki neP K. Za to, ker ne smejo, in ker moji novoslovenski knjižniki že vsi tako pisarijo, in ker se te oblike opirajo na staro slovenščino, ktera nam je prava in gotova vodilja. D. Res nam je staroslovenščina v mnogih rečeh vodilja, a ne v vseh. Koliko druzih besedi ohrani glasnik v obrazilu, pa jih nisi naštel! Ali kje izgovarjajo mladeniči, ribiči, tovariši, malini, biriči, kameni, nieseci? Jaz vsaj tega na tanko še nikjer nisem čul, razun brič — briča. Da po Koroškem se dan danes po staroslovenski nosljaje govorijo mesenc, pravi Janežič; zakaj pa potem ne pišete mesenc — mesenca itd.? Ostroverhar pomagaj in pojasni nama to nejasno reč! O. Sej nama je Krušic že povcdal, da razlaga skorej vse prav iz tal staroslovenskih; in res se bere stsl. mi&demšt' (ribišf ?), tov&rišt', mlin' in malin', birišf, kameu' rod. knmene, mesgc' rod. mesgca. D. Ali je pa to pravilo novoslovenščini ? Ali nismo veIiko veliko oblik in končnic pogubili in popolnoma spremenili? Ali ne govorirao sedaj skorej sploh Ie mladenec — nča, ribeč -bča, tovarš-a, malm — malna ali mlin-a, bric-a, kammmna, mesec-sca? In ali niso slovniške pravila jemati ravno iz jezika? O. Tudi stsl. se bere mladen'stvo, mladenV in celo brez polglasnika mhdenci; česki se glasi' niladp»ec-nce, in mladenček; nsl. mladenka (puella). D. To nam poterjuje i govor slovenski, in Metelko piše str. 56. mladenec-nca in ribeč-bca z gibljivim polglasnikom, ki ga jaz raji namestvam z e kakor pa z i. xvin. O. Namesti ribišt' je stsl. rvbar'; o inienu tovaruš-oš -ii-ih itd. sta že letos se pomenkvala Učenec in Tovarš, in dasi Čehi rabijo tov&ryš-stvo, je v novoslovenskih spisih preteklega stoletja že pogostoma brati tovars — tovarštvo. D. Tpdaj bi nam bilo pisariti tudi invHrišrca, tovhrišija, tovnrisiti se itd. — Malin pa izgovarjamo morebiti le mi Slovpnci; kar vpm, rabijo drugi mlin-a, mlinar. Po uni izreki se pač np more pisati malina — malinar, čes, da ma 1 ine bere ali prodaja (Hinibpere, rubus idaeus). Tudi Cigale ima le obliki mlinar in malnar (cf. mola — niolina, stneni. inulin). K. Vsaj birič-a mi ne bota overgla, ker se mi je Draže moj že prej nekoliko podal ? D. Brič je prav mnogoter, ker se bere sedaj brič, sedaj berič, in sedaj celo birič. 0. Mnogotero se tudi razlaga: a) brič (Scherge) iz briti (Metelko), in tedaj se mora pisati brič-a, kakor briti — brijeui, ne pa biriti — birijem (vid. stsl. brič' novacula t. j. britva); b) berič- beriča (Janežič), in tedaj bi se dala iz- peljevati beseda iz brati — berein —birani (capere; pugnare — oppugnare; cf. stsl. bir' census, bir'čij vectigalium exactor) in pisati bi se smela tudi brič-a; in c) fortasse a birro vcste rubra (cf. ital. birro, sbirro apparitor, stsl. birišt' praeco, custos; nsl. birič lictor — nota, pronunciari brč, briča; česk. bific, olim biruc. Mikl.) D. Kakor brič — briča, tako piše Metelko in Potočnik tudi kamen — kamna, kamnar ne pa kamenar, mesec — mesca, od mesca do mesca (Cigalp) ne paod meseca do meseca, in celo Miklosič ima obe te obliki str. 178: kamna, mesca. 0. Miklosič razun (ega pove, da se na jutrovi strani slovenskega govora čuje kamena, meseca, na večerni pa in v pisanji se rabi kamna, mesca, in sicer po vsi pravici. (Mesec je iz mes-gc' radix me scr. mametiri: prima significatio tnensis est, secunda luna). Drugač bi morali pisati tudi zajec — zajeca in sto druzih po staroslovenski pisavi. D. Morebiti sp Krušic moj pisanja ,,mesca" ogiba, da ne bi kdo nrislil, da je iz ,,mesce, mesca" p. kurjega ali pa račjega? K. Ti pa se ogibaš pisatve ,,mesec — meseca", da ne bi kdo si mislil, da si mesecen, ker zdi' se mi, da te časi luna lerka ali vsaj lunica!