AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0.( TUESDAY MORNING, APRIL 6, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Osma angleška armada je začela z ofenzivo proti Rommelu Kot poroča radijo iz Pariza, so edinice osme angleške armade obnovile ofenzivo proti Rom-melovi armadi severno od Ga-besa. Angleško topništvo je začelo bruhati izstrelke na nemške in italijanske pozicije. Prvi streli so bili oddani v namenu, da topništvo določi razdaljo do prvih osiških pozicij. Radijo iz Berlina je pa včeraj naznanjal, da postavlja general Montgomery svoje tanke v bojne pozicije, kar pomeni, da bo pričel vsak čas z napadom. Nemci tudi poročajo, da zbirajo Američani nove rezerve pri Maknassy, da prično z novim izpadom v smeri proti pristanišču Sfax. Prva angleška armada na severu je dosegla točko, ki je oddaljena samo 35 mil j od Bizerte. IWff* sila zavezniških bombnikov, med katerimi je H tfcneriških zračnih trdnjav, je tri dni zaporedoma iitla ^ v° industrijo, podmorniške in ladijske baze vse in Antwerpna v Belgiji do Napla v Italiji. |ij0 0,Povzročili ogromno škodo na raznih napravah :'n paj soMsl Uvedli enega fo >bfih napadov na kJSft,* -ina. , ■Lar'11 so pole- Slpel. j* »lavna doti. c 0aisko armado v fel ameriških ■Nju . a v razsajal po SSik]oPO]etel drug f ^o Za 133 bombnikov, I!6 v nr i °tor,la vozila E?e'len eStju Pariza- ■wd0v na.1večjih zrač-K'Uni?**1 zračnih hSkt I %'h V Pa sledil iz- ft 0 Dom Ornbnikov nad i^CrSko bazo Kiel, ,kmy glavno ladje- K^ VeČ k0t c^nučzmetali An- PODoči • ke naprave. V h0!kPa z»Pet oku-Essen, kjer S t J a n e Kruppove Essen je ^i^taraaa, avijati- liSli^bami 21 ladij. fccV« tucli saierno V"1' 1 Si 'kot • 1 oseb, ra-m. Je Poročal radi- ^iza ■ ta bilo 2va je pa poro-/ Predmestju 5 L' ' an.l'enih pa več 'ranju Napla so 21 osiških ^ n Podmornice ki » a "a Antwer- N5 » K8 80 imeli V1' nai. Ce 111 da so * * ^ga SSl^ na NapeI V hh ^aje dvo-KiSčiH , Vrsti bočejo °bavno zvezo St V tir,?®!ški armadi v VtioS vrs« hočejo s armadi beg Si- ' fla jim razbi- [S .'e \h\i V*e K Donovan iz i Jss ;rpoikov- k Rew, Pa. in Q^ck iz VSi tah- Ipij1' ^,0 priPovedovali sinu sovražna I Hba in da večina Nove cene mesu postavljene SAMO EN PINT ŽGANJA NA MESEC BOMO DOBILI Columbus, O. 5. aprila. — Ohijčani najbrže ne bodo mogli kupiti več kot e*n pint žganja na mesec po nameravanem racioni-ranju, ki je bilo odobreno od legislature. Senat je danes z 27 glasovi, proti noben, sprejel predlog, da se prodaja žganje v Ohio tako, da ga bo vsak dobil enako količino, kar pomeni raci-oniranje. Poslanska zbornica je tak predlog sprejela že 17. marca. Ta teden bo guverner predlog podpisal, nakar bo postal postava. Nekateri so mislili, da ga bo dobila vsaka odrasla oseba pod racioniranjem vsaj en kvort na teden. Toda kot se poroča iz urada za kontrolo žganja, ga bodo sprva dajali malo, da se nabere zaloga. Najbliže ga bodo dajali na osebo en pint na vsakih 5 ali 6 tednov, To računajo po tem, da bo v državnih prodajalnah na mesec nekako 106,000 zabojev žganja. Ako se v državi registrira 2,500,-000 oseb za žganje, in ker je v 106,000 zabojih žganja 2,544,-000 pintov, pride torej en pint na osebo- na mesec. Jugoslovani v nemški uniformi ujeti v Afriki časni ška agentura Reuter je prinesla vest, da je bilo v Tuniziji ujetih več Jugoslovanov, v nemški vojaški uniformi, od katerih sta dva, stara prvi 19 let, a drugi 23, let, izjavila, da sta bila, pred 6 meseci prisilno vpoklicana v nemško armado; služila sta nekaj časa v Neapolu, a v mesecu januarjiu so ju poslali v Tunizijo. Z ozirom na položaj v Italiji, pravi Evening Standard, je zelo značilno dejstvo, da Mussolini s svoje strani mobilizira Italijane za garnizijsko službo v Jugoslaviji, dočim pošilja Hitler Jugoslovane v garnizijsko službo v Italiji. Rade volje daje Hitler Jugoslovanom orožje, da bi ga v njegovi službi uporabili proti Italijanom, toda v fronto jih ne pošilja rad. V Tuniziji so imeli Jugoslovani nevarno nalogo, da pred nemškimi tanki in infante-rijo čistijo minska polja. B» »«S» P* Naši vojaki Pvt. Louis R. Rozman pošilja najlepše pozdrave vsem prijate-^ ljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. Louis je sin Mr. in Mrs. Rozman iz 3920 E. 99. St. Njegov naslov je: Pvt. Louis R. Rozman, Service Battery, 405 APO No. 258, Camp Polk, Louisiana. pa Sa Pa Mr. in Mrs. Frank Smaltz, 21418 Nauman Ave. sta dobila pismo od svojega sina Franka, ki je bil premeščen na sedanji novi naslov: Pfc. Frank Smaltz, TD, AAFTTC, Cameron College (West Hall), Lawton, Oklahoma. Pa 1*8 flei Mr. in Mrs. Novosel iz 18870 Abbey Ave. sta dobila pisma od svojih dveh sinov, ki se priporočata prijateljem in znancem za kako kartico. Njiju naslov je: A/C Joseph J. Novosel, Hq. Sq. AFTS, Lowry Field, Denver, Colorado. — Njegovega brata Jakoba je pa naslov: Pfc. Jacob F Novosel, 1144th M. P. Co. (Av) Daniel Field, Augusta, Ga. Bi te ft Sergeant Victor Dobre, sir Mr. in Mrs. Frank Dobre iz 193? E. 61. St. pozdravlja vse prijate Italijan ob državljanstvo Od napada na Pearl Harbor se je pripeti,1 v Clevelandu prvi slučaj, da je ameriški državljan izgubil državljanstvo. To je Gae-tano Scaravelli, star 44 let. V Ameriko je dospel leta 1913 in postal ameriški državljan v 1927. Nedavno je poslal svoj državljanski papir predsedniku Rooseveltu s pripombo, da ne bo nosil orožja Zed. držav. Federalni sodnik Paul Jones mu je včeraj vzel državljanstvo. Euclid Rifle klub Člani Euclid Rifle kluba se opozarjajo na'vazno sejo nocoj ob osmih v Slovenskem domu na Holmes Ave. To bo zadnja seja v dvorani, zato predsednik prosi, da bi bili enkrat Vpi člani navzoči. Izdajalec je izgubil pritožbo na sodišče Washington. — Max Stephan, lastnik restavracije v Detroitu, ki je obsojen na smrt na vešalih, ker je dal zavetje nemškemu avi~ jatičarju, ki je pobegnil iz kanadskega ujetništva, je izgubil pritožbo na najvišji sodniji, ki ni hotela vzeti slučaja v roke. Že prej je izgubil priziv na apelat-no sodnijo. Stephan je rojen Nemec in naturaliziran ameriški državljan. Lep napredek banke Predsednik North American banke, Mr. Anton Grdina sporoča, da je banka napredovala v zadnjih treh mesecih za $649,-610.41. Koncem decembra je imela v skladih $3,166,857.92, koncem marca pa $3,816,468.33. To je zelo časten napredek v treh mesecih, število bančnih delničarjev se je zdaj tako pomnožilo, da je sedaj banka naj-j večje društvo v naselbini. Česti-j tamo! Noga ga je rešila Nek moški je skočil v jezero v Edgewater parku. Toda njegova lesena noga ga je toliko časa držala na površju, da so priskočili trije moški, ki so videli nameravani samomor in ga potegnili iz mrzle vode. Ne pozabimo ! Danes je druga obletnica, kar so naciji tako barbarsko in brez svarila napadli Jugoslavijo. Na 6, aprila 1941 so prihrumeli nemški bombniki na Belgrad, kjer so bombe ubile do 30,000 oseb. V enajstih dneh se je jugoslovanska armada podala. Hitler je mislil, da si je s tem osvojil vso Jugoslavijo. Toda v gore so bili odšli domoljubi pod poveljstvom Draže Mihajloviča, ki se še danes uspešno upirajo in prizadevajo okupatorjem velike preglavice. Zgodovina bo pokazala in dokazala, da je bil Mihaj-lovič s svojimi četniki tisti, ki je rešil Moskvo, ker nemške divizije vsled odpora jugoslovanskih četnikov niso mogle pravočasno na rusko fronto. Upamo, da svet tega ne pozabi hrabri in neupogljivi Jugoslaviji! Naj živi Jugoslavija! Večna slava hrabi "im Mlhajlovičevim junakom ! OPA, urad za kontrolo cen, je določil nove maksimalne cene govedini, teletini, jagnjetini in kozlovini. Cene stopijo v veljavo 15. aprila. Cene so nekoliko višje, kot so zdaj prevladovale v | Clevelandu in znašajo vse od 2 do 10 centov nri funtu. Določeni sta dve vrsti cen in sicer ena za verižne in večje samostojne mesnice in druge za manjše neodvisne. Vladni uradniki pravijo, da bodo morale nekatere mesnice cene znižati pod onimi, pO katerih so prodajali dozdaj. Zopet druge mesnice so pa prodajale ceneje in bodo lahko zvišale cene. Dozdaj niso bile skoro v dveh mesnicah enake cene mesu. Vsaka je namreč lahko prodajala po ceni, kot jo je imela v marcu 1942. Nekateri so zopet prodajali, kolikor so pač mogli dobiti za meso. Nova maksimalna cena je največ radi verižnih trgovin, ki so nakupile v marcu 1942 velike količine mesa in so ga morale prodajati po takratni ceni, čeprav so ga druge mesnice zdaj prodajale dražje. Začasno so izvzete od te odredbe klobase, mesne konzerve, jetra, ledvice, možgani in podobno. Za te vrste meso bo pozneje določena maksimalna cena. Vsaka mesnica bo morala imeti na mesu zaznamovano ceno. Več kat je predpisana cena, ne bo smela zahtevati nobena mesnica, manj pa lahko. Vse mesnice, ki delajo na leto $250,000 prometa ali več, bodo imele ene maksimalne cene. One pa, ki delajo na leto manj prometa kot to, bodo imele druge cene, ki bodo nekoliko višje. -o- Švicarski list o bojih v Sloveniji St. Gallener Tagblatt prinaša v svoji številki od 23. januarja daljši članek o Jugoslaviji in uspehih naših upornikov. Podrobno opisuje približni potek vojne fronte od Gorskega Koto-ra do Velebita, v teku zadnje zime. O Slovencih pravi list: "Na slovenskem ozemlju st uporniške skupine drže v predelih jugovzhodno od Lj ubij am proti Kočevju in do čabra. Nž tem ozemlju imajo v rokah po polno oblast. Njihove sile, ki s( obdržale t.0 ozemlje, dom mira j( radi tega tudi na železniški! progah Ljubljana-Trst in Ljub Ijana-Reka, katerih okupatorj ne morejo popolnoma zaščititi često so prekinjene radi sabotaže Borbenost in vojaška sila upor nikov *ie ni propadla. Rusk uspehi in dogodki v Severn ' Afriki so upor oživeli in mi vdahnili novih sil." Rusi zožujejo kolobar okrog Novorossiska Ruska armada, ki vedno tesneje obkoljiuje pristanišče Novo-rossisk ob črnem morju, je včeraj zasedla več naselij v bojih mož proti možu. Tudi iz fronte pred Smolenskom prihajajo poročila, da se Rusi tukaj vedno bolj utrjujejo. Nemci so koncem tediia poskusili bombardirati Leningrad. Toda Rusi trdijo, da je samo nekaj posameznih bombnikov prišlo skozi obrambno črto in da so sklatili Nemcem 42 bombnikov. Nemci so včeraj dvakrat po-• skušali prebresti s tanki reko Doneč južno od Izjuma. Toda Rusi so jih vrgli obakrat nazaj. Hershey trdi, da ne bodo klicani očetje 1. julija v armado Washington. — Paul McNutt, direktor za delovno silo in načelnik urada za obvezno vojaško službo, general Hershey, •sta poskušala včeraj razjasniti zamotana vprašanja glede klicanja očetov v armado. Hershey je izjavil pri konferenci novinarjev, da se je njegovo izjavo napačno tolmačilo zadnji teden in da ni rekel, da bodo očetje klicani v armado 1. julija. "Rekel sem, da ne bodo klicani pred julijem," je izjavil Hershey. "Toda v resnici pa res ne vem, kdaj jih bomo klicali. To je vse odvisno od števila, ki ga bo zahtevala armada in od števila mladine, ki bo v juniju končala šolo." Zbornica še ni pri volji glasovati za elektrarno Utilitetni odsek mestne zbornice je sinoči naznanil, da ta teden ne bo zaslišanja glede resolucije, da se nakupi premoženje Cleveland Electric Illuminating Co. Oni, ki so za nakup in oni, ki so proti, zahtevajo več časa za debate. Kot je položaj med koncilmani sedaj, bi bilo komaj 12 odbornikov za nakup. Slaba kolekta kositra Postrežbeni direktor David se pritožuje, da je bila zadnjo nedeljo na vzhodni strani mesta jaka slaba kolekta kositrenih škatelj. Mestni truki so jih nabrali komaj od 30 do 40 ton, dočim so jih prej istotam nabrali 147 ton. Podružnica 14 SžZ Nocoj je zelo važna seja podružnice št. 14 SŽZ. Vse članice so prošene, da se gotovo udeleže. Kupujte vojne bonde! lje in znance. Njegov novi naslov je: Sgt. Victor Dobre, 35284597, 169th Q. M. Co. Ser. Gp. APO 528, c/o Postmaster, New York, N. Y. B B I® Za osem dni je prišel na dopust korporal Joseph Spech, 1100 E. 63. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. P® IW » V spremstvu bratranca Frank M. Jakšiča nas je včeraj obiskal čvrst slovenski vojak korporal Louis Perko (Pečjak), doma iz Crested Butte, Colo. Njegov oče je brat Mrs. Terezije Kmet iz 3922 St. Clair Ave. Louis služi pri parašutarskem oddelku v Fort Bragg, N. C. i Sinoči se je moral vrniti nazaj 'v garnizijo. i no I Albert Grandovec, sin Franka Grandovec iz 1392 Giddings Rd. je prišel na dopust za 12 dni iz Arkansasa. Ob času dopusta se je zaročil z Josephine Lever iz 11392 Giddings Rd. Bilo srečno m s s i Mornar Edward A. Goclic j« prišel domov za 9 dni na dopust. Prijatelji ga lahko obi-Iščejo na 1105 Norwood Rd. —-—■—\j-- Brazilska armada se že pripravlja Rio de Janeiro. — Na stotine brazilskih častnikov bo poslanih v Afriko in morda tudi na druge fronte, študirali bodo priprave za aktivno sodelovanje brazilske armade preko morja. __n_ Turki vidijo zmago na strani zaveznikov Tunizija. — General Salem Oumertak, ki je na čelu turške vojaške delegacije, ki je na obisku zavezniške fronte v Tuniziji, je izjavil, da bodo zavezniki zmagali v tej vojni, ker so močnejši kot os išče v vsakem oziru, vključno oborožitve, industrijske produkcije in morale. "Kar smo videli je morala izvrstna in je gotova višja kot ona pri osišču," je izjavil general, ki se je nahajal štiri dni pri ameriških četah na fronti. Bolniški čeki dospeli Bolniški tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel bolniške čeke. Lahko pridejo polije k njemu, ali jih bo pa poslal na dom, ako mu telefonirajo: PO-9902.__ Ladjedelnica zaprta V ladjedelnici na zapadni 54. cesti je odšlo včeraj na stavko; več kot 1,000 delavcev kotlarske unije A. F. of L. Podjetje ima pogodbo za odprto delavnico, ki poteče meseca junija. Dvanajst elektrikar.jev ni hotelo pristopiti k uniji, nakar so unijski delavci pustili delo. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Tekavic, 737 E. 232. St., Euclid, O., so se ustavile vile1 rojenice in jim prinesle krepkega sinkota, ki je tehtal ob rojstvu 9 funtov in 5 qnč. Mlada mamica prihaja iz spoštovane Koračinove družine iz 222. ceste. Čestitamo! ameriških pilotov ni videla nobenega sovražnega letala. Tistih par, ki so se hoteli lotiti ameriških zračnih trdnjav, je bilo kmalu na tleh. V 15 minutah so zmetali Američani 200 ton bomb v Napel. Od 21 ladij, ki so jih Američani poškodovali v Naplu, je bilo troje potniških parnikov. Bombe so vrgli tudi na letališče Capodichino, kjer je bilo takrat na tleh 97 letal. Predno so Američani dosegli Napel, so vrgli velik tovor bomb na pristanišče Carloforte. Zadeli so eno veliko ladjo in devet manjših. Druga ameriška formacija je zažgala dve ladji v sicilski ožini in sklatila dvoje nemških, letal, ki sta hotela kljubovati. Ameriški letalci so si izbrali nedeljo popoldne za napad na tovarno Renaul pri Parizu zato, ker1 so mislili, da takrat ni dosti delavci pri delu. Štirje bombniki se niso vrnili s tega napada in izgubljenih je bilo sedem bojnih letal. Toda Američani imajo na vesti 33 nemških letal, ki so jih hotela prestreči. Ameriški piloti, ki so se vrnili s tega napada pravijo, da je čudež, če je še kaj ostalo od te ogromne tovarne pri Parizu, kakor točno so zadevale bombe. ____r»________ Ljubljančani nočejo popustiti napram Italijanom Casniška agentura Tassje dne 25. januarja poročala nekatere podrobnosti o nervoznosti laške okupacijske oblasti v Ljubljani. Tass pravi, da so Italijani prav posebno ogorčeni nad mladino, katero obtožujejo posredne soudeležbe v ubojih predstavnikov okupatorske oblasti, češ, da dajejo zatočišče onim, ki so krivi takih iubojev. Ljubljansko "Jutro" je natisnilo dolgo tozadevno proklamacijo italijanskih oblasti. V zvezi s tem je bila v Ljubljani zopet uvedena policijska ura — od osmih zvečer do petih zjutraj. Pismo iz domovine Mrs. Lawrence Bandi, 1017 E. 72. Pl. je prejela potom Rdečega križa pismo iz stare domovine. Sestra Katarina piše iz Vrtače pri Semiču. Sporoča ji, da so prejeli vest o novi maši Rev. Bo-naventure Bandija ter da je zdrava. Njena sestra Franca in mož Pavel ter hčerka Marija so že pet mesecev v Italiji. Pismo je bilo oddano 25. decembra 1942. Važna seja jutri v sredo ob 7:30 zvečer ima sejo krožek št. 3 Progresivnih Slovenk in sicer v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. Nzniki so strahovito razbijali perpen, Napel, Kiel in drugod napravile ogromno škodo in ubile mnogo 11 V napelskem pristanišču so bombe zadele l^jj. Osiška zračna sila ni kazala dosti vo- 1» ' AMERIŽKA DOMOVINA, APRIL 6, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. HEndereon 0628 Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays and Holidays________ NAROČNINA: Za A^nerlko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.60 2a Ameriko in Kanado, pol leta.$3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $255 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _______Posameana številka 3o__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year 0. S. and Canada $3,50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months _______Blagi« copies 3c___ Entered as second-class matter January 6th. 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 81 Tue., April 6, 1943 Dovolite, da malojprimerjamo! Najprej osvežimo spomin na nekaj, kar se je zgodilo na Ruskem. Sovjeti so obsodili na smrt in ustrelili dva Poljaka, ali poljska Juda, ki sta veljala za delavska voditelja na Poljskem, pa so jih pozneje Rusi ujeli. To sta bila neki Ehrlich in neki Alter. Ker sta bila zoper vsako diktaturo, tudi sovjetsko diktaturo, sta padla na Ruskem v nemilost in .morala umreti. Zgodilo se je to menda že pred enim letom ali celo dvema, po svetu se je ta reJč zvedela šele nedavno tega. Ko se je to zvedelo po svetu, so demokratični ljudje nastavili ušesa in nagrbančili čelo. Za nagrbančenim čelom so sc pojavljale hude misli, zelo opravičene misli. Začele so se debate. Komunisti so odobravali umor obeh poljskih delavskih voditeljev, ostalo svetovno delavstvo ga je pa obsojalo. Zlasti je pa obsodil ta umor velik shod ameriškega delavstva v New Yorku pretekli torek zvečer. Na shodu je govoril tudi newyorski župan La Guardia, ki ima v kratkem oditi v Afriko urejevat bodoči svet v imenu ameriške vlade. Tudi La Guardia je poleg drugih prominentnih govornikov obsodil ta umor na Ruskem. Škoda, da nimamo prostora za podrobno poročanje o govornikih na tem shodu in o tem, kaj in kako so govorili. Samo par stvari naj omenimo. Umor delavskih voditeljev Ehrlicha in Alterja so govorniki označili za zgolj "politični umor." Dejali so. da bi Rusija ne smela kaj takega narediti. Posebno ne v današnjih časih, kc nam je sloga tako silno potrebna . . . Močno so pokregali Rusijo, da krši slogo. Apelirali so nanjo, naj nikar več ne počne podobnih reči, zakaj s takim početjem silno škoduje skupni stvari. Vsaj med besedami se je moglo razumeti, da ji očitajo — indirektno pomoč Hitlerju! Toda ko so tako in podobno prijemali Rusijo, so obenem odločno poudarjali, da s takim govorjenjem nikakor ne mislijo zmanjševati ogromnih zaslug Rusije, ki si jih je že nabrala in si jih še vedno nabira za skupno stvar Združenih narodov. Njene uspehe na skupni fronti zoper Hitlerja občudujejo brez pridržka in so z vso dušo za to, da Rusija še naprej dobiva vso mogočo pomoč od Amerike in Anglije. Kar se nas tiče, na celi črti odobravamo, kar se je govorilo na shodu v New Yorku pretekli torek zvečer. Odobravamo misel, da je treba tudi Rusiji povedati naravnost,, kako sodimo o njenih napakah. S tem pa ni rečeno, da hočemc zmanjševati njene vrline. Odldcno. verujemo v demokra.ci jo. Naj Rusija kritizira nas, ako se ji zdi potrebno, pa naj tudi nam dovoli, da kritiziramo njo, kadar se nam zdi potrebno. Nikakor ne moremo dati prav komunistom, ki s dovoljujejo in zahtevajo pravico kritizirati vsevprek, samo Rusije ne, niti ne njenega sovjetskega diktatorstva! — Toda tu nam prihaja na misel nekaj drugega. Mi sme že večkrat izrazili svojo nejevoljo nad dejstvom, da Rusija podpira komunistične "podvige" v Jugoslaviji, posebej sme obravnavali dogodke v Sloveniji. Nikoli nismo obsojali od-pora zoper okupatorje, pa naj ga vodijo komunisti ali kdorkoli. Vedno smo se zavedali, da je tak odpor, zlasti če je izveden pravilno in ima uspehe, v veliko korist skupni stvari zaveznikov. Zato smo tudi z drugimi našimi listi vred prinašali poročila iz uradnih virov o uspehih partizanov. Nismo pa, odobravali in ne mislimo nikoli odobravati tega, kar nam je poleg boja zoper okupatorje znano o počenjanju komunistov v Sloveniji. Odločno smo obsojali in še obsojamo tisoč in najbrž še več "političnih umorov" v Sloveniji. Če je bil na mestu velik shod v New Yorku radi DVEH političnih umorov v Rusiji, zakaj naj bi ne bilo na mestu, da izreče' kak slovenski list svojo nejevoljo nad TISOČI političnih umorov v Sloveniji! Če ni, zoper slogo med zavezniki veliki shod Amerikancev v New Yorku, ki je pred vsem svetom odločno obsodil sovjetsko diktaturo, zakaj se nam očita, da rušimo slogo in da smo proti Rusiji, ko nismo niti od daleč toliko "zagrešili" kot je zagrešil shod v New Yorku?! Sodite sami, če je naša "primera" na mestu ali ni! Naša sodba je bila in ostane ta: Ako pred RESNICO bežimo, bo resnica bežala pred nami. Z resnico bo bežala PRAVICA! Brez resnice in pravice pa ne bomo ustvarjali boljšega sveta po tej vojni. Dejstvom je treba pogledati v oči, čeprav je to neprijetna zadeva. Newyorski shod nam daje prav. Tega shoda pa nismo priredili mi, ampak - AMERIŠKO DELAVSTVO! Edina skupina, kolikor vemo, ki se ni udeležila, so — komunisti —. TO IN ONO Kongresnik Feighan iz 20. okraja bi rad dal dodatek k ustavi, glasom katerega bi smel iti predsednik pred narod, da odobri mirovne pogoje, ako ne bi mogel tega dobiti od dveh tretjin v senatu. Toda, če predsednik ne bi mogel dobiti na svojo stran 65 senatorjev, kako bo pa pregovoril 70 milijonov volivcev? In ako ne zaupamo senatorjem, ki smo lih izvolili, zakaj je sploh potreba senata? Razumemo, da hoče Mr. Feighan zagotoviti zmago predsedniku Rooseveltu in njegovim mirovnim pogojem. Toda, kaj pa vemo, kd6 bo predsednik, ko se bodo vršila mirovna pogajanja po tej vojni ? Kako čudno včasih človek zadene! Tako ste Vi, g. urednik čudno dobro zadeli s svojim uvodnikom: "škofovo pismo in naše misli ob njem. "V sredo sem ga bral, v četrtek (danes) sem pa prejel pismo od drugega škofa — dr. Gregorija Rozmana v Ljubljani. Njegovo pismo se bavi z isto stvarjo kot Vaš prej omenjeni uvodnik. No, da prav po pravici povem: Ne piše škof sam naravnost sem, ampak v njegovem imenu piše neki slovenski duhovnik, ki ima že mnogo let visoko službo v Rimu, in navaja podatke iz škofovega pisma, ki ga je bil njemu poslal iz Ljubljane. Škof iz previdnosti ne piše sam, zakaj če bi pismo slučajno prišlo v napačne roke, bi utegnilo nastati zanj sitnost. Saj menda razumete. Poročilo se deloma glasi: "Prejeli smo preko (Vatikana) od škofovskega odbora v Washingtonu onih $20,000, ki so bili določeni za Slovenijo v velikonočnem nakazilu. V lirah je to zneslo 400,000. Glede ene prejšnjih svot naj na kratko omenim, če bi ne bili prejeli poročila dozdaj, da smo prejeli od istotam 300,000 . . . Veliko veliko je potreb: za premnoge ljudi, ki so pregnani, ki jim je bilo vse požgano in izropano, ki se brez vsega vračajo popolnoma izčrpani iz taborišč itd. Morda je pa se kakih 20,000 naših ljudi v taboriščih, ki brez podpore ne bodo mogli vzdržati, pa tudi za obe semenišči potrebuje škof precejšnjih svot, ker nima nobenih dohodkov. Kakor zdaj stoje razmere, bi v letu 1943 potrebovala škofijska dobrodelna pisarna 4 milijone lir." Nadaljnje vrstice Kratkega pisma niso za javnost. Radi tega ne, ker dopisnik daje navodila, kako na najprimernejši način spraviti nabrani denar tja. Pred našimi ljudmi nimamo sicer ni-;esar skrivati, toda saj veste, kako je s takimi rečmi dandanes. Da je pa dodana iskrena zahvala, tudi menda ni treba posebej omenjati. Iz tega poročila razvidimo, da je bilo urednikovo zagovarjanje TAKOJŠNJE pomoči res zel0 na mestu. Mi smo že svoj čas opozarjali na to, da je treba potrpežljivosti, zakaj pošta je v naših časih od muh. To pismo je ^icer jako hitro prišlo. Napisano je bilo dne 11. januarja 1943. Videti pa je, da se je vmes kako pismo izgubilo — ali je pa še na potu. Ali naj se temu čudimo? Ker v današnjih časih vedno obstoji nevarnost, da utegne priti pismo v napačne roke, je v njem tudi le najnujnejše povedano in še to na tak način, da ga vsak ne razume. Mi pa prav lahko vse razumemo. Naj omenim, da .je med tistimi 20,000 dolarji, nakazanih lansko veliko noč, 9,-C00 dolarjev, nabranih potom Pomožne Akcije Slovenskih župnij, ostalo so dali ameriški škofje. Pozneje je ta pomožna akcija prenehala delovati. Vzroke je povedal urednik "Ameriške Domovine" v svojem uvodniku . . . Podobno je, da so prenehali s svojimi podporami tudi ameriški škofje. Pa jaz se prav dobro spominjam, da sem pred kakim letom dni javno opozarjal na to: Oe se mi ne bomo brigali za svoje nesrečne rojake v stari domovini, čemu naj bi se brigali ame-liški škofje! Še to naj omenim, da v vseh teh številkah ni všteto naše pošiljanje za svete maše, ali za intend je. Tisto gre posebej in tudi pride. (Zdaj se nabira — šele! — 14. tisočak . . .) Zdaj imamo črno na belem pred seboj, kakšne so potrebe in kako se da pomagati. Dvomljivci bodo vrtali naprej. Prišli bodo z novimi vprašanji: Pa kako je mogoče kaj kupiti, kako je mogoče poslati 'kaj onim v taborišča, kdo prav za prav razdeljuje denar — in še sto takih vprašanj. Mi res ne znamo na vse to odgovoriti, česar pa mi ne vemo, ONI TAM VEDO! To bi moralo biti za nas dovolj, čie je zapisano, da bi škofijska dobrodelna pisarna potrebovala za letošnje leto vsaj 4 milijone lir, mora že tudi vedeti, KAKO BI JIH PORABILA — če bi jih imela. . . Končno naj še to omenim, da smemo iz pisma sklepati eno stvar, ki je drugače menda še nismo vedeli: Slovenski interni • ranči se polagoma vračajo iz laških koncentracijskih taborišč. Do zadnjega smo povsod brali, da je bilo odpeljanih v taborišča v Gonars, Treviso, Palmanova, Padua, Rab . . . preko 30,000 Slovencev. V tem pismu stoji, da jih je še kakih 20,000 interniranih. Ni dvoma, da dopisnik misli na laška taborišča. Kako izčrpani se vračajo,' pismo tudi pove. Mi smo imeli prav dober namen, da bi se za te in take siromake nekaj naredilo. Prav lahko bi se bilo, če bili naši rojaki ljudje s srcem, ne pa po veliki večini zgolj vrtavci, ki vse stokrat obgodrnjajo ip z godrnjanjem ubijejo več ali manj vsako dobro podjetje. Naša akcija je bila strašno "na poti" neki dru-di akciji, se je govorilo in pisa-,lo. Radi tega smo stopili s poti in se ugriznili v jezik. Zdaj pa radi ali neradi opazujemo, da sta obe akciji — praznih rok. Pa bi samo ljubljanska škofijska dobrodelna pisarna potrebovala samo za eno leto NAJMANJ 4 milijone lir! In smo trdno prepričani, da je v Ljubljani še kaka druga dobrodelna pisarna, ne samo ona v škofiji. . . To sem napisal, ker ste mi Vi, g. urednik, nehote in nevede tako lepo pripravili pot. Zdaj naj pa še kdo drug kaj zine, kakor misli, da b0 bolj prav padlo. Toda preden misli kdo zapisati kaj zoper tole pisanje, naj se rajši pravočasno v jezik ugrizne, da ne bo nekoč obžaloval, kakor obžalujemo mi, da smo se ugriznili, ko ni bil čas za to. . . P. B. A. 62 St. Marks Place New York City. Na cvetno nedeljo Slovenska sekcija št. 2 Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki se pripravlja, da poda na cvetno nedeljo, 18. aprila ob sedmih zvečer, v Slovenskem narodnem domu lep varietni program. Namen tega delovanja mislim, da že poznate. Vsak ve, da je namen plemenit in res člo-večanski. Odbor naše podružnice je že povabil več naših kulturnih skupin in posameznikov na sodelovanje, nekateri so se že odzvali in nam obljubili svoje sodelovanje in drugi se bodo pa še. Tako da nam bo zagotovljen lep domač večer. Glavni namen pri tem pa je, da bi čim več mogoče zbrali za naše nesrečne rojake v stari domo- j vini, ki danes prenašajo straš- ■ no trpljenje pod tujčevo peto. ; Slovenci in Slovenke, poka-' žimo se, da smo res pravi brat- j je in sestre med seboj in da imamo- še srce za svojega ne- srečnega brata trpina, ki si sedaj ne more pomagati in ki bo po končani vojni nujno potreboval naše pomoči. Neznosno je trpljenje teh naših trpinov tam doma, mi si ga pravilno niti predstavljati ne moremo. Kdor je preživel prvo svetovno vojno v stari domovini, ta si bo pač lahko malo predstavljal kaj je vojno gorje. Toda, gorje danes je še vse strašnejše, saj lahko čitamo iz različnih poročil vsak dan v naših dnevnih časopisih. Marsikdo bo morda rekel, da to ni vse resnica. Upajmo, da ni, a po mojem mnenju, če bi bilo resnica samo eno desetino, kar se nam poroča, je to še vedno dovolj za naš mali in trpinčeni slovenski narod. "Na pomoč.!" se'bo razlegal klic po končani vojni in kako pa bomo pomagali, če se ne bomo za to že sedaj pripravili. Vse številne narodnosti širom svobodne naše nove domovine so na delu in se pripravljajo za takojšnjo pomoč svojim onstran morja. Zbirajo denarne prispevke že sedaj, da ko bo prišel čas, bodo lahko takoj na mestu in nudili izstradanemu ljudstvu vsaj prepotrebnega kruha in obleke. Priznam, da smo preobloženi z raznimi dajatvami in tudi priznam, da na prvem mestu je naša dolžnost, da pomagamo naši novi domovini Ameriki v njenem prizadevanju za poraz nacizma in fašizma ter osvoboditev zatiranih, vendar pa pri vsem tem ne smemo pozabiti svojih krvnih bratov in sestra, ki so bili oropani vsega, da jim je ostalo le golo življenje in še to morda samo od danes do jutri. "Na pomoč!" naj bo naše geslo. Vsi ste prav prijazno vabljeni, da sežete po vstopnicah za prireditev na cvetno nedeljo v SND. Vstopnice lahko dobite pri svojih društvenih zastopnikih, v naših uredništvih, pri Mrs. Makovec v SND, seveda pa jih boste dobili lahko tudi na večer prireditve pri blagajni. Priporočam pa vam, da si jih nabavite že poprej in si tako resnično rezervirate cvetno nedeljo za naše nesrečneže tam doma. V zadoščenje vam bo malo domače zabave, a v še večje zadovoljstvo pa vam bo gotovo zavest, da ste tudi vi prispevali za pomoč svojemu trpečemu narodu v zasužnjeni stari domovini. Upam in pričakujem, da ta prošnja ne bo glas vpijočega v puščavi in da boste rojaki v sentelairski okolici napolnili avditorij našega narodnega hrama na cvetno nedeljo ob sedmih zvečer. Na pomoč! Frank A. Turek, tajnik št. 2 SS-JPO. Domača fronta Off nee of War Information Foreign Language Division Washington, D. C. Racioniranje mesa, masla in drugih jedi Skoraj vse vrste mesa ra-zun perutnine in divjačine, mnoge vrste sira, kakor tudi maslo, slanina, ribe in konservi, masti in jedljiva olja so sedaj racionirana. Začenši od 29. marca ne morete kupiti teh jedi brez rdečih znamk v knjižici za vojno racioniranje št. 2 (War Ration Book Two). Gospodinje so se že naučile, kako se kupuje z znamkami na točke (point stamps), ker so imele že izkušnje s plavimi znamkami od 1. marca naprej. Dasi se pričakuje prav malo zmede tekom prvega tedna kupovanja z rdečimi znamkami, je jako važno za vsakega, da dobro ,razume glavna navodila za rabo teh znamk. Razlike med kupovanjem jedil v konservi ali drugače pripravljenih, ki se kupujejo s plavimi znamkami, in kupovanjem mesa, masla in drugih jedil, ki so bila sedaj racionirana, z rdečimi znamkami je malo, toda treba jih je jasno in natančno razumeti, da ne bo zmede. Sledeča jedila so bila racionirana 1.—Vse vrste mesa izvzemši perutnino in divjačino, naj bodo sveže, zmrznjene, prekajene, v konzervah ali v steklenicah. To seveda vključuje vse goveje, telečje, prašičje meso in jagnjetino ter raznovrstne mesnin, kot so jezik, možgani, srce itd. vse vrste klobas, ekstrak- » 7 tov govedine in druge mesne produkte in koncentrate. 2.—Vse vrste rib in ribjih produktov v konservi. (Sveže, zmrznjene, prekajene itd., ribe ali ribji produkti, ki niso v tesno zaprtih posodah, niso podvrženi racioniranju). 3.—Vse vrste masti in olj, vštevši maslo, margarino, slanino, zabelo, olja za kuhanje in solato. (Zabela za solato, majoneza in čista olivna olja niso racionirana). 4.—Najvažnejše vrste naravnega in predelanega sira in večina proizvodov sira; toda ne mehke vrste sira, kot so cottage in cream cheese. Racioni-rani siri vključujejo mnoge vrste osušenih, zdrobljenih in prekajenih sirov trde vrste. Splošna pravila za racioniranje Kakor v slučaju plavih znamk, ki se rabijo za kupovanje vsake vrste konzerviranega ali procesiranega sadja ali zelenjave, se morajo rdeče znamke rabiti za kupovanje novo-ra-cioniranih jedil. Z drugimi besedami znamke z dotičnim številom točk (points) se smejo povolji rabiti za meso, maslo, masti itd.. Ako gospodinja hoče, sme vporabiti vse svoje rdeče točke za meso ali pa sme deliti svoje kupovanje na točke na primeren način, da zadosti jedilnim navadam svoje družine. Pri tem novem vzporedu se ne zahteva, da bi konsument podal izjavo, koliko teh racioni-ranih jedil ima že doma, in ni treba nikake nove registracije, ker knjižica za racioniranje št. 2, ki je-bila prej izdana, že vsebuje mnogo strani z rdečimi znamkami. Rdeče znamke, označene "A" veljajo za prvi teden Drugače kot pri plavih znamkah bodo različne skupine rdečih znamk postajale veljavne vsak teden, začenši z znamkami, ki imajo označbo"A;" za prvi teden od pondeljka 29. marca naprej, tekoči teden, začenši 4. aprila, bodo veljavne znamke "B," v tednu, ki začne 11. aprila, bodo veljavne znamke "C" in tako dalje. Za vsak naslednji teden tekom aprila se bo rabila nova skupina rdečih znamk. Važno si je pa zapomniti, da vrednost vsake skupine znamk nadaljuje vseskozi do konca meseca. Z drugimi besedami, "A" znamke se smejo držati za rabo tudi po prvem tednu—in isto velja tudi za znamke "B," "C" in "D," ki so ravno tako dobre od dneva, ko postanejo veljavne, pa do konca aprila, ko vse znamke "A," "B," "C" in "D" iztečejo in le znamke "E" bodo veljavne. Kdaj iztečejo znamke "E," se kasneje objavi. Vrednost točk na rdečih znamkah 1.—Rdeče znamke imajo natiskane iste številke kakor pla-ve znamke. V vsaki knjižici št. 2 so vrste rdečih znamk 8, 5, 2 in 1 točke. 2.—Za nakup mesa, masla in drugih na novo racioniranih jedil je vsakemu posamezniku dovoljeno isto število točk, ne-glede na njegovo starost in jedilne navade. Tekom prve dobe racioniranja, ki začne 29. marca, sme vsaka oseba vporabiti na teden rdeče znamke v vrednosti 18 točk. 3.—Za udobnost odjemalcev sme prodajalec vračati kot drobiž rdeče znamke, ako odjemalec nima natančnega zneska za potrebne točke. Le znamke za 1 točko se smejo pa rabiti v to Iz časopisja pf1 osisca Sarajevski "N°V' J( znava, da je Nei"ce vim ustaškim slu«® ^ lo in da je njihov^ rod brez moci. CP ' j naredbi, da bo P0' f la vse zasebne ra s cilju, da izloči P09';^ kovalovnih ino*fl» ^ staj. To je odkr'> da navzlic grozw ^ kaznim narod 9e j» ša oddaje iz Lon<£> skve. Zato P0^1^ prečiti širjenje1' j) takih vesti, ki ®J \ / čati narod o zm»S Razlagajo pa sv° J na zanimiv naCl',./ gre za "narodov J London preži™ ^ to vojne, a tudi < ^ ko je bila sreča v * najbolj nasprot ! J oviral naroda P J sovražnikovih rajieni^: sno je, da so se .J zamešali in da ^ ^ du. Preko sVOje? .J dia širijo Netiti katerimi upajo ^ podjarmljenih 11 J na Zavezniško a" rodi se jim n°c 0 /j tudi ta metoda uspešna. t J Nemčija po^J« ojačenja na 0 rja. Bolgarsl?| denarjem nas ^ število želez«1®*ji f cev, ker so P°'' da b0 šlo vse P j "Torej zacfllP J tar- k in' "Peter Smf V;i r i deset krom, "Pravilno," 1 ^ vdova. „ii;l "Janez Okj demdeset k«*' "Vidite, do J vesti," reče "Francetu \t0K<^ jaz dolžan dve 0, j "Bog se me Rustavi vdova, de." * / P . t^ < Gospodinji J nji: ,topi lA "Brigita, st V Ji poglej, če ifl>» * v J Dekla se .M 11 1 prazna. . i "Kaj jih 111 ji gospodinja. j "Veste, je b '/A mogla videti ^t' noge ali ne, vl pa sram." svrho in seveda te ® j veljavne za časa na, J 4.—V vsaki pr°da,jj| razobešen seznam Prl J predmetov, ki Pokf jfo vrednosti v točkaib, |f funt, kolikor za »B J ljo zvezi je treba spoj_>f ^ ako je ulomek P° Jjd % manj kot polovica« ^ odjemalec imel kc» , ako pa gre čez P« J % ke, je treba zgubi«e ^ ko. iiii( Gibraltar sPa ^ . | oblast že od le^^Jfc BESEDA IZ NARODA Hvala uredniku "Ameriške Domovine" P. Bernard Ambražič OF M AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL G, 1943 ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. j« 'jo, t kraJ pota za- I* % : Jenca -pa polože t* .,;0 ^,jena iz vej gi ^ A'fonzovo hišico. i5^on?nadevanji Č %0 f1 k zavesti. Bol-"sje P°firledal okrog ter A C?°,Vej hiši v obliž-* ^ ',antnika Tomaža. Tomaž p? ne P°znaš?" vt Jubeznjivo poza- i C Lenutku vse brit" J1" Je učinil strič- fcrleda'kri ffltdi , • Potem pa zo-■ flaso! Stena ^ s hri-zastoče: "Jaz ■o^bljen za vse-' milost, umilite i' ^iren » , »obt • Pravi zopet Vtuk najpreJ sv°- 7J So spovednik, H ko °,btežen Pred sod-°j Pajdaš Ju- «j?l„ flihoftčal je bolnik *Hb aniti s p°ste- 'Vjj, zgrudi se zopet Ve Jurij'daj- J'Pfede' a ga zdrobim 5 Je 8fAfam Poginem." stra^no smrt fti^ Š6lje " H* 11 Popraviš, kar iji. ;!0^POŽrl° Peklo, naj V*'36 kriv teh .bo-, pr'Pravil ob vse Fžebr ga' P°misli-'S Si i.1večnosti. Ne r'v svoje nesre- % • Ja»je je bilo za-e Vedno huje raz-Jjjj Pravi Alfonzo, % ' da bo sam os- Sj, Siti J?* ZUnaJ- čaka" :,natevž je na pol Si Postelji, v ro-I S0LrazPelo ter go- e fo se mu vdi-M,^3i tllcu ^ kapale SW.?Poje zvonček, Jtiijoj.- ■Jagnje božje," S^kaionapr-^ Ni 0 ječi i" Sveto °Pra-S in bolnik se JS^o obličje ni ,Ni 0 e divjosti, kot jj* in t0Ske^se je svo-mu je vlilo to- i0 Vdahne, prič- |i povedal vam K,!ekav.Z' Jaz sem že vV?1 P0SledllJi i \ Varn naznanijo !m°ženjem sem ^ me VN tovariša Juri- VeCd0Veka' ki je ITo^ Vsakoršno hu-7lža je sovražil OVr, r mu je pre- St. W6no deklico- s SfSj v pre" V členil ° mu je t0 V^ Se Je zaradi ^Cati' dokler se ^Vij, tUo priti v mo-"^Vjj; ,zPolniti svoj ^r%kwUej Ameriki sva vsega sva .poloti J«- \>tje 81 PoPolno-v\ mene ry, dne na lo- t,? pTuška h Hi. serh 1 tla- Junj V^ti ^ mrtev, hiti do- j;NlVS?ga mo.iega K ^ , H Ubeži iz deže- tV^iil°mu in po1 S Postel je. tavel hii », on sem po- O- , Q »obene stvarce KSl !?vie Juri->vse \S, "dobro Živeti in mi ljubil° ' ^ lle nagovori me a bi šel ž njim Sol — sredstvo proti žeji Kdor je že potoval na kamelah skozi puščavo, tega bi kljub vsemu, kar je že dotlej o tem bral in slišal, zelo začudilo, kako malo vode pijejo kamele. Res je, da z velikimi požirki popijejo preko dvajset litrov vode, če pridejo do studenca, tako da mnogi mislijo, da morejo kamele v že. lodcu ohraniti večje količine neporabljene vode za več časa vnaprej. Toda na potovanjih skozi pustinje so taki studenci silno redki. Cel teden in včasih še več uboge živali ne pridejo niti do kapljice vode. Tudi pripovedka o želodcu ali grbi, ki ohranja vodo, se je pokazala za tako, kot v resnici je, namreč pot pripovedka iz 1001 noči. Kako kamela v neznosni tropski vročini ne pogine od gladu,, je bila dolgo nerazrešljiva uanka. Pred kratkim pa so po dolkih raziskovanjih našli rešitev. Znano je, da se kameli nabira v grbi mast. Ta mast se v suši porazgubi. Omenjena maščoba ne služi samo kot še nadomestilo za telesno hrano, ampak se pri razkrajanju te masti stvarja tudi toliko vode, kolikor je kamela neobhodno rabi, da še more živeti. Podrobna raziskovanja so pokazala, da si zna tudi človeško telo na podoben način pomagati, človek, ki se zdravi s tem, da se vzdržuje pitja, mnogo hitreje potroši rezerve maščob kakor oni, ki si pri-trguje pri jedi. Vendar pa tudi tisti, ki se popolnoma vzdrži uživanja vsake pijače, pa naj se hrani s še tako suho hrano, dobi s hrano dnevno najmanj pol litra vode. Kajti vsaka hrana, četudi se zdi, da je brez tekočine, vsebuje vsaj 20 do 30% vode. Okrog 200 gramov vode pa nastane v našem organizmu pri razkrajanju hrane v želodcu. Razumljivo je, da potroši človeško telo neprimerno večje količine vode, saj vsebuje že samo kri 15 do 20 ljt^ov vode. Najnovejša raziskovanja prof. dr. Haralda Tangla so pokazala, da znaša vsa tekočina, ki jo do- bi človeško telo dnevno v suhih jedeh, juhi, mleku, vodi, pivu in vinu sedem do devet litrov. To pa velja le za zimo in za naše podnebje. Poleti se ta količina najmanj podvoji. Dokazano je, da je telo s potenjem izločilo 20 litrov vode na dan. Ta voda pa se mora nadomestiti z drugo, ker sicer lahko pri nekaterih boleznih, ki so posledica premočnega izločanja vode, nastopi celo smrt. žeji, ki nastopi zaradi močnega potenja, je zato treba ugoditi Znano je, da človek laže prenaša glad kakor žejo, da je občutek žeje silno neznosen in mučen, tako da tropskih krajih človek popije na dan neverjetne količine vode, ki dosežejo tudi 30 litrov. žeja se stopnjuje posebno pri telesnem delu, hoji ali športu. To je v zvezi s pospešenim dihanjem, pri katerem pljuča oddajajo mnogo več vode kot sicer. Že staro izkustvo nam pravi, da pitje še tolikšne količine vode ne more utešiti velike žeje. Nasprotno : če je vroče, se človek še bolj poti, postane utrujen, razdražljiv in nerazpoložen. Na mah pa vsega tega ni, žeja je odpravljena, če ne piješ same čiste vode, ampak ji dodaš majhno količino soli. Soli dodaj toliko, da jo moreš neznatno okusiti v vodi. To novo spoznanje, ki je zlasti važno za vojake in turiste, je osnovano na odkritju, da more človeški organizem vezati vodo v svoja tkiva le takrat, če ima na razpolago dovoljno količino soli. Ker pa se sol s tem uporabi, mora biti pač nadomeščena z dnu-go. Popolnoma napačno bi bilo, če bi se pri težkih telesnih naporih v vročini vode popolnoma vzdržali, kakor so to prej svetovali. Ravno takrat je bilo število primerov sončarice mnogo večje ka-kro danes in sončarica bi popolnoma izginila, če bi vojak ali turist imel pri sebi vedno zavojček kuhinjske soli, ki bi jo dodal po-žirku vode med potjo. Potem bi tudi njemu zadostovalo pet litrov tekočine na dan, kar se smatra v poletju kot normalna količina za človeka, ki težko dela, pa tudi žeje ne bi čutil nič več. Za človeka, ki se ne bavi s težkim telesnim delom, popolnoma zadošča dva in pol do tri litre tekočine kot nadomestilo za ono, kar odda. Ostala potrošnja vode se krije iz hrane, ki jo za-uživa. Najbolj čudovita pa je bilja pri tem odkritju najdba nekega novega hormona, ki se v območju centralnega živčnega sistema izloči iz neke žleze in od tod potuje neposredno v kri, ter uravnava delovanje ledvic, kolikor se nanaša na odvajanje vode. To dejstvo so dokazali tako, da so poškodovali te žleze, nakar se je kmalu nenavadno povečala količina seči, ki je dosegla na dan celo trideset litrov. Taki bolniki so tožili o neznosni žeji, ki jih sploh ni pustaila pri miru, ko pa so jim dali eden do dva kubična centimentra omenjenega hormona, so ti mučni pojavi takoj popustili. Preskrba človeškega telesa z vodo se da torej čudovito urediti in čim bolj se nam to posreči, tem bolj moremo zagospodovati tistemu mučnemu občutku, ki mu pravimo žeja. BLAGOVESTNIKA Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj Tujec. Italijanska motorna kolesa, ki so bila namen jena za osiško armado v Tuniziji, so bila zaplenjena po ameriških vojakih, ko s o ti izvršili protinapad v Kasserine prelazu v Tuniziji. Korporal Horace Dering iz Pittsburgh, Pa., pregleduje zaplenjena motorna kolesa s. posebno pažnjo, da bi ne bila kje nastavljena kakšna past. Bvwrr PAT DAT X* BOND DAY (forilia slika je bila posneto ob jutranji zori m morju. To je najbolj nevaren čas za konvoje, kajti v jutranji zori so komojske ladje kaj dobra tarča za so o mine podmornico, kljub'temu, da so letala vedno na straži. DELO DOBIJO ŽENSKE se potrebuje za VOJNO DELO ENGINE LATHE HAND SCREW MILLING MACHINE Plača od ure Tudi druga dela na stroje za one, ki so sposobne. Prednost se da onim, ki imajo v tem izkušnje. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64. St. severno od St. Clairja. (83) Dve sobi v najem V najem se odda dve čisti in opremljeni sobi. Na razpolago tudi peč za kuhanje. Vprašajte na 5710 Bonna Ave. (82) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (82) Kupimo avto Ako imate avtomobil naprodaj, pokličite IIE-5840, ali se osebno zglasite na 1054 E. 72. St. (83) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) f Oblak Furniture Co. 1c TRGOVINA' S POHIŠTVOM V PohiStvo in vse potrebščine h/ za dom C> V 6612 ST. CLAIR AVE, <> V lllindcrson S878 č> Jv - -- IZUCENIOPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (86) Strežkinja se sprejme Takoj se sprejme strežkinja; nobeno predznanje ni potrebno. Nočno delo in sicer od 10 zvečer do 6. zjutraj. Tri ali šest dni v tednu pri železniški YMCA, 615 E. 152. St. (85) Prodajalka se sprejme Dekle dobi delo kot prodajalka v 5 in 10c trgovini; nobeno predznanje potrebno; stalno delo s plačo, Taylor Variety 6714-16 St. Clair Ave. HE 4161, * (85) Klupujmo obrambne obveznice in znamke! MALI OGLASI ' Opremljena soba Odda se opremljena soba z cl v e m a posteljema; oclda se mirnim in poštenim moškim. Vprašajte na 1162 E. 60. St. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini; v jako dobrem stanju, na Alpine ,St. Za podrobnosti pokličite CE 8138. (83) ' "Ali si huda name, Vita?" j "Saj sem lahko," odvrnila je I deklica, "ko bi le mogla." j Medtem se je bil Stregomil | nasitil in Radoslava se je dvignila. Oči mladeničeve so ji sledile in bile so polne ljubezni. Vsi so posedli v sobi in govorili so o lovu in zgodnjem mrazu. Kmalu pa se je zasukal pogovor in Vlah je začel govoriti o krajih in ljudstvih, ki jih je videl. Krutiboj pa je bil sedel k Stregomilu in govoril ž njim. "V par tednih vstaneš in kaj misliš potem?" vprašal je. "Očeta iščem, čul sem, da je ujetnik pesoglavcev." "Ali misliš, da ga rešiš?" "Odkupnino nesem zanj." "Njega ne dobiš," dejal je Krutiboj, "on je umrl." "Kako ti to veš?" "Poznal sem tvojega očeta, v mladosti sva se pobratila, ko mi je rešil življenje, ko sem spremljal črede naših ljudi v italske pašnike. Takrat so nas napadli sovragi in nam odvedli živino. Ranjen sem obležal v gozdu, ko me je našel tvoj oče in me vzel na dom. Pred leti pa sem ga videl, ko je prišel todi. Poslovila sva se, drugo jutro pa smo ga našli mrtvega. Ali hočeš, da ti pokažem njegov grob?" "Moj oče mrtev, mrtev!" dejal je bolno mladenič in zakril obličje z roko in zajokal, da so utihnili vsi od, začudenja. "Ti pa se vrni," nadaljeval je Krutiboj, "zaman bi bila tvoja pot." "Kako je to mogoče," govoril je mladenič, "oče, oče, morda si se motil?" "Da bi se bil," vzdihnil je Krutiboj in smrtna bledota mu je pokrila obličje. "Kaj je tebi, oče," vzkliknila je Svitozora in skočila k očetu, toda ta, kakor da je ni razumel, obrnil se je k mladeniču in rekel : "Žalost sem ti napravil, toda napravim ti tudi veselje, poglej to deklico, to ni moja hči, to je tvoja izgubljena sestra. Ali veruješ, ali moreš verjeti?" Prstopil je Vlah in dejal: "Poznal sem jo, ko je bila še otrok, na levi nogi ima rdeče znamenje nad členom, ker ji je bilo nekdaj padlo goreče poleno na nogo." "Svitozora," dejal je Krutiboj mirno in kakor da govori iz groba, "objemi svojega brata!" "In'ti, ti nisi moj oče, zakaj nočeš več Svitozore, kaj sem ti storila; jaz nočem drugega očeta kot tebe," plakala je deklica, medtem ko je mladenič molčal in strmel v Krutiboj a in sestro. "Kako naj ti verujem, saj moja sestra je mrtva, odnesli so jo roparji, ona je pa gotovo umrla v sužnosti." "Svitcroza, pokaži nogo," dejal je Krutiboj in v veliko začudenje vseh imela je deklica nad členom rdeč obrastek. "Ona je, ona," viknil je Vlah, "gospod veruj, jaz vem, da je res!" "Kako ti veš?" odvrnil je mladenič. Vlah pa je skočil k bolniku in začel jokati in vpiti: "Saj bi rad povedal, a ne smem, ne smem!" "Govori," dejal je mirno Krutiboj, "premislil sem, ne branim ti!" Vlah je poskočil od veselja in zarjovel Stregomilu na ušesa: "čuješ, to je tvoj stric Vrago-črt, veruj mu!" Mladenič je prebledel, tako nenadno je prišlo vse nadenj, in izgubil je zavest! Svitozora je pogledala Kruti' boja in planila k bratu. Krutiboj je šel iz hiše s sklonjeno glavo, kakor razbojnik. Os IN WAR BONDS ******* "Nepokor," dejala je tiho Svitozora in se dvignila za mladeničem na prste, "glej, jaz pa vem, kaj ji je, ona, ona ... se je tako bala zanj." "Kaj vse veš, da zakaj ravno meni praviš to?" "Ti si vedno tak, kakor medved. Kaj sem pa storila, da me tako gledaš " Deklici se je nabrala žalost na obrazu. Mladenič jo je j-ahlo prijel za roko in ji jo stisnil in vprašal nagajivo: v severno Ameriko k Indij anom konje krast, ker to opravilo daje lep dobiček. Meni ni bilo treba dvakrat veleti, koj sem bil pri volji in odpravila sva se tje. Kaj sva tu počela, ve vsa okolica — o Bog, da ne bi bil nikdar ubogal onega sleparja! — Sinoči sva bila zopet namenjena ukrasti veliko čredo konj, kar naju zasačijo Indijani. Mojega tovariša umore ter mu sna-mejo kožo z glave, mene pa obesijo na drevo, kakor ste me našli." Sedaj omolkne ter jame vedno slabeji prihajati. Razun ra-cie na glavi ga je zadela še puščica v levo ramo tako globoko, 3a ni bilo več upati otetbe. — Potem pokliče k sebi Tomaža, poda mu roko ter pravi: "Kar sem ti zlega storil, ne morem ti jaz več povrniti, ali Bog ti bo povrnil; odpusti mi, prosi tudi ženo in sina, katerega ti je srečno Bog ohranil, kakor mi poVeš, /da md odpustita; 'pozdravi obadva, in ako pridete sopet nazaj na Štajersko, ži-/ite ondi srečno in nikdar se ne dajte preslepiti mamljivemu svetnemu lesku, zlatemu bogu, tot sem se jaz." Tomaž ni mogel ginjenja nič lovoriti, stiskal je bolniku ro-io, ki je prihajala vedno jnr-sleja, dokler ni popolnoma otrpnila. Matevž se je ločil iz sve-,a za večno. Zopet je preteklo nekaj tednov, bilo je ravno v praznik Marijinega vnebovzetja. Proti ve-ieru že najdemo pri Viljemu zbrano navadno domačo druži-aico in med njo tudi očeta Alfonza, ki je prišel tu sem zaradi nekih važnih misijonskih opravkov. Naša družba je bila tako vtopljena v svoje pogovore, da ni slišala spodej drdrajoče kočije, ki se je ustavila na dvorišču. Štirje možje, eden že prileten, drugi trije pa še mladi, stopijo iz nje in eden popraša bližajočega se vratarja: "Stanuje li tukaj kapitan Viljem —**—?" "Tukaj, tukaj v prvem nadstropji, druga vrata na desnem mostovžu, odvrne ta naglo ter hoče iti sam pokazat. "Že clobro," pravi ptujec, in vsi štirje se napotijo po kame-nenih stopnicah v zgornje nadstropje. Gotovo so že brale: vganili, kdo so ti štirje možje; nihče drugi, nego Aleš, Ferdinand, Polde in Lavrencij. Nekaj trenotkov potem vidimo že obadva sinova v očetovem in materinem naročji. Solze vesel .j a se vdirajo po materinih licih, zdaj poljubuje svojega mlajšega sina, o katerem je imela že toliko skrbi, zdaj zopet Aleša, katerega še ni videla, odkar ga jej je vzela hudob-neževa roka. Materino srce, že po naravi bolj sočutno, ne pozna večje radosti na zemlji, nego nad svojimi btroci, njih sreča je tudi njena sreča, njih žalost, njena tuga; zatorej si vsa-kateri lahko misli, kakovo ve-selje je vladalo pri tem nenadnem shodu, koliko so si imel povedati, koliko potožiti! a vendar v začetku nihče ni vedel, ka ko bi začel. In oče Tomaž, k'ikt radostno se je smehljal in sti skal otrokoma roki, saj so bil danes prvikrat v življenji vs skupaj. Potem pokaže Tomaž na Al fonza, ki je na tihem opazova ta blagi prizor, ter pravi: "Alei —! poznaš li tega častitega mo za?" Aleš in Polde vzklikneta ob; h kratu: "O, oče Alfonzo! vi tu kaj?" in oklenivši se ga polju bujeta mu roko. • AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 6, 1943 stim obrazom prilezel iz grmovja. Misel mu šine v glavo, strašna misel, pa božja obenem, jaz, jaz ga sprejmem v svojo ječo. Sam, sam mif bom stregel. Legel bom, če treba, ž njim v kužno jamo — nihče ne prihaja k meni v stolp razen mojega iz-povednika in strežnika, pa tudi .tema dvema lahko naročim, da mi prinašata hrano na vrv, ki jo lahko potegnem gori in doli. Stolp stoji v samoti, ga od samostana loči jarek, kuga bo ostala v stolpu zaprta in tako rešim Štajer, nesrečnežu pa iz-kažem usmiljenje, kajti ta-le, ki spodaj Boga preklinja, je vendar tudi človek. Menih je po stopnicah stopil k oknu in se je z obema rokama prijel za železna droga; krepko je dvignil svoj glas in je zavpil možu doli, ki se je pravkar pripravljal na pot. pogube: "Malo počakaj — pri meni dobiš posteljo, tudi jesti in piti! Ne hodi naprej, kajti Štajer je daleč, ti pa si močno bolan. Noge te ne nesejo tako daleč!" Mož je obstal, trudno je prikimal in je počasi lezel nazaj k stclpu. Usedel se je pod bezeg in je zahreščal gori: "Hvala! Počakam!" V tistem hipu jej brat prinesel Albertu vino. Albert ga je prosil, naj mu pokliče izpovednika, ker mora govoriti ž njim. Nič mu ni bilo brati z obraza, da je v smrtni nevarnosti z vsemi brati vred. Brat je odšel, in Albert je postavil vino na mizo. Iz cina-ste steklenice je do polovice na-lil vina, ki je bilo močno in je silno prijetno dišalo. Čez malo časa je izpovednik stopil v sobo. Videti je bil zelo utrujen in je globoko in hitro liropel. "Te stopnice so pa res višje kakor so bile Jakobove. Mislil sem, da niti ne priplezam gori . . . Česa želiš?" Albert je podal roko starcu in je rekel: "Ne bil bi vas klical, gospod,- pa vaš moram prositi milosti ... . vikarija ni do- železna božja šiba je že pripravljena na nebu, izdrt je božji meč in se bliska nad. Štaj-rom. Več sto Pasovcev je prepodil Henrik, eden pa je ostal in ta nam, prinaša jezo in maščevanje božje: kugo. Albertu se sklenejo roke, ustnice se tresejo. "O Gospod',' je jecljal, "prosim Te, reši nas — prosim Te." Spodaj pa je govoril peklenski glas: "Naprej ... v veliko mesto Štajer. Naprej v Štajer." Kakor ognjeni plamen je švignilo preko oči prestrašenega, okamenelega prisluškovav-ca:^V Štaj-er gre. Črna smrt gre v podobi moškega iz Gar-stena v Štajer . . . Bog Sabaot! Tvoj: Mene tekel! Pred mestno hišo je stal hudobni sodnik in je razglašal nad Štajrom svoj ukaz zoper kugo. Cerkve neki kotijo kugo, grobnice jo izdihava j o. . . . Nobene cerkve več, nobene daritve! In zaprl je cerkve in jih zapečatil s svojim pečatom! In jokajoč se smo nesli Zveličarja v pregnanstvo. Naša sveta bandera, naše zastave so vlačili po prahu, nevesta božja je morala kakor vla-čuga stati ob sramotnem odru — to pa vse, da ne bo črne smrti v Štajer. . . . In sedaj sedi tu spodaj v grmovju črna smrt, in sedaj bo praskala v Štajer, danes jutri bo angel božji udaril mesto . . . morda najprej e njega, Antijoha . . . morda njegovo ponosno soprogo — njegovega prevzetnega sina, toda morda tudi . . . gorje! . . . nežno dete v Štajerdorfu . . . njegovo mater ter bratce in sestrice . . . Albert, Albert, reši Štajer! Albert, ubogi mož, kaj moreš ti? Moli, Albert! Od-pahni nebeška vrata! Da ne pogine Štajer — da ne umrje Štefana z dobrimi in hudobnimi vred, s hudobneži, ki so priklicali božjo jezo nad Štajer. . . . Toda moliti moraš. ... pa kaj pomaga zaspano moliti? Skoraj na.glas se je razjokal v svoji smrtni stiski. Rešiti moraš mesto, obvarovati je moraš — pa kako — ubogi jetnik, ki moreš napraviti samo pet korakov v daljavo in širjavo tvoje ječe, v katero te je vrglo sovraštvo Hendelnovo in strahopetnost tvojega redovnega predstojnika? Sedaj je videl spodaj groznega moža, ki je z mcfdrim, bula- ma, kolikor vem, moja zadeva pa je nujna." "Res je, odpeljal se je, preveč se. je ustrašil bolnega moža .. . kaj hudega naj mu prizadene tak revež? Si - H videl moža? Prišel je sem do samostana, pa je že izginil." "Bolni mož," je s tihim, pridušenim glasom rekel Albert in je z apnenobledim obrazom tako čudno gledal svojega izpovednika, da se je ta prestrašil in je svojemu izpovedencu iztrgal roko, ki jo je še držal, "ni izginil, tu spodaj sedi pod bezgom, Ertelij, hudega nam pač ne more prizadeti, pač pa nas vse skupaj lahko spravi v pogubo." — Albert hoče zopet prijeti za roko Ertelij a, ki se mu vedno bolj umika, ker ne ume besedi in meni, da se možu pred njim blede, in mu reče, "Gospod, jeza božja je nad nami. Vojak, ki tu spodaj sedi, ima kugo, po vsem životu ima kužne bule." Stari Ertelij je glasno zakričal : "Jezus, za Boga, si-li nor?" Molče ga Albert pelje k oknu. Ertelij vidi moža, ki sedi spodaj in glavo naslanja na drevo. Bil je razkrit. Solnce mu je sijalo v obraz. Ertelij se je prekrižal in se je opotekal od okna proč. "Jezus, Marija in sv. Jožef," je slabotno zajecljal! Za božjo voljo!" je hreščal, vil roke in je tresoč se po vsem telesu pro- sil : "Zavpij doli 11 Pošlji ga proč! S stran! Stran, stra bolnišnico, ali kar cer moramo vsi si . . . o Bog, kaj -M nas tako kaznuješ '/Oalje P«'h0 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE V. Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60 St.: podpredsednica Prances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarics Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratariefc Prances Kasunič; nadzornice; Marj Skulv. Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Se.ie so vsake tretjo sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. H ŠT. 138. C. A Predsednik J°s' ®a» "w iednik John Hrovat s^jJ < John Hrovat ml.. Msnikar in tajnik WgEj ^ Joseph Hrovat, 67« & „ « jajnik Prank Ture* «1»,, rurek. Joseph Kostanj tf jy, , Vratar Anton Q«*®5£»fB ^ ruje vsak tretji P°nd/"V J* 7:30 zvečer v dvor« ^ Vida._f,od SLOVENSKO DRUŠTVO SRCA V' j. ,ri1 Predsednica sednica Mary L. Mary Otoničar, H1" fam j. » nlčarka Louise ic(: ft « pc Mary Bradač odbor « Anna Erbežmk. > * Zupan, Jennie B*1*^, r* W4c; vich, rediteljica-P^^JP^ stopnici za skupna . P Vida: Mary Pr^ 'V£iw8ll< klub društev SND Mary Stanonik; »^jf, -Bu nik in Julia aWH zdravniki: dr. seW!fO^JE« kar mi.. dr. Perme, ^ kc. dr. opaskar. " i^M stari šoli sv. Vida v mesecu ob 2. u»J £ ;jMT*l ■e sprejema v DRUŠTVO DVOR gfffl i REDA KATOLISK»"c J za leto, ki s« > A Iflj 1942. je društvo & . tfs^ w nike: Duhovni voM^J >0| nikvar fare sv. Prank Perme Si- r K , Hlabše. bivši ^VT man. finančni tal' ^r^ 1580 E. 133. St.^r^r | | Baznik. tajnik:z«^> (, {t nik. nadzorniki: «(!) Frank Skerl. IvalanltI Ma tel i a Le: tis Erste, V ^ vornik Ivan Zuj»»- ^ tv Chapter Joh" ^ "ridaršič. Ludwfe M Baznik. Skrbnik Pr '«1 Hlabše. 1032 E. 72; yf Društvo , m"«ecu ob I društvo ZAPADNA S^Vy-ff1!* glavni urad- Predsednik J°»»k #3*g| 71. St. tajnik % 73. Place; baf £ 58. St. Društveni Kern. Društvo »»O} Ijo v mesecu domu tajnika. . ^t pobira na dom«■ » „ »m,, mesecu. V \ sednik Joseph * ^s jf Tavčar, blagajn"^ \\A kar Anton i ' Anton Zupan, t; Felix StrumbelJ. ^fit J, L seph Drobnich. J etliJ 7 Frank Kožar: iffi &f/ F. J. Kern. dr. f>lJs j J' seje so vsako j ,J * 1 SND. dvorana .g^. jSšm Bi DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega Članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedelje v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečei ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.0f na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pr! tajniku, da dobi zdravniški list in kar. to in ravna naj se po pravilih Jed. note. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Fortune, zapisnikarica Frances Baraga nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljeio na seio. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih se.iah. _ Slika nam predstavlja soprogo indijskega voditelja. Mrs. Mohandas K. Gandhi je) stara 71 let in je že dvakrat dobila srčni napad. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115 St.; podpredsednik Anton Hlapše. 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc; 1023 E. 72 Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Princ, Matija Oblak in Anton Pozelnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13710 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. Q. What kind of Bonds are War Savings Bonds? A. They are appreciation Bonds, that is, they are sold on a discount basis. After issue, they increase in value, reaching their full value in 10 years. The increase in_ value, which you receive when you redeem the Bonds, is the interest on your investment. Q. How long will War Savings Bonds and Stamps be on sale? A. No time limit has been set. The sale will continue until it is stopped at the discretion of the Secretary of the Treasury. ■ Q. Can children purchase War Savings Stamps and BondsK Letalski oddelek na Strother Field, Winfield, Kan. ima kužeta, ki je že sedem mesecev pri letalcih. V tem času je bil že povišan v narednika. Na sliki ga vidimo, ko stoji v pozoru (attention) kot mu je to zapovedal narednik Harry Wigglesworth. ■ Najboljšo Garancijo Zavarovalnih Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENjjUi KATOLIŠKA JED«0' ga'1 Najstarejša slovenska podporna °Qjeto v Ameriki . . . Posluje že 4v. J Članstvo 38,200 Premoženje^' ^ i f" Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1 , / ^ 8v Gib Crockett, A, Yes, Millions of children are buying them regularly as their share in the national savings program, Q. Will the Government accept a personal cheek In payment for a Bond? N A, Yes 5 subject t« collec- . tion, ^ Q. If both fcoownert of « Wan * Savings Bond die before the Bond is presented fox redemption, who geta the money? "" % Site estate of the co- ' owner whose death tooai J place last« * rl p" Če hočeš dobro sebi in svojim dra*im, zavaruj sc P šteni in nadsolventni podporni organizaciji, ^.j, ^ KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI ^ JI' oP* kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe' . bolezni in onemoglosti. A bi morala biti v vsaki slovenski hiši A * K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske " J etroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje o A Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they; become, Vt fcfTWllWfttl^j Misliš, da bi bila mogla pod vislicami kakor duhovnik tolažiti umirajoče, če bi ne bila devica, danes, jutri in na veke? Štefana je božja cvetka; klila bo ob oltarju, ob oltarju bo ove-nela. Njeno delo v Štajru še ni dovršeno. Mene ne bo več nazaj iz Pasave, Štefana pa bo rešila katoliški Štajer, premagala bo satanskega Hendelna in njegove pomagače, povišala bo Cerkev v Štajru. Danes je ona nasa jutranja zarja, postane pa naše solnce na dan našega reše-nja — postane, pomni, Ertelij, v moči onega, o katerem pravi Neža, da ji je njegova kri pordečila lica, da ji j ž pritisnil na obraz krvav ženinov poljub. V devištvu je moč, močno kakor grom je devištvo, kakor pekel je gorečnost čistosti." "Brat moj!" je počasi rekel stari Ertelij: "Močna kakor pekel je njena gorečnost, tako stoji zapisano v Visoki pesmi, ki tako lepo začne: "Vstala bom šla po mestu; na cestah in ulicah bom iskala njega, ki ga ljubi moja duša. Iskala sem ga, nisem našla. Ste ga li videli, ki ga ljubi moja duša? ... To je lepa pesem." "Res," pravi Albert z milim glasom, "to je lepa pesem." "Sedaj moram naprej moliti brevir," je rekel starec; "bodi zdrav, brat — danes pridem še enkrat ... če ti je česa treba, povej bratu, ki ti prinese poži-rek." "Bodi zdrav! Bodi zdrav!" je odgovoril jetnik in je spoštljivo z glavo pozdravil starega izpovednika. XX. Ko bil Albert zopet sam v svoji celici, so začeli v cerkvi in v samostanu ropotati vsi ropot-ci v znamenje, da je poldan. Hotel je zopet začeti moliti, ker je bil pa še od včerajšnjega dneva tešč, so ga začele zapuščati moči. Usedel se je k svoji mizi in je parkrat zajel juho. Grenak okus je imela, in to 'mu | je bilo všeč; bilo je nekaj rde-j če mire v njej. Ko se je nekoliko utešal, je slišal, da prihaja iz daljave rezgetanje konj in glasna povelja. Vedel je, odkod prihaja to in kdo se bliža, pa se je približal k oknu, da bi opazoval jezdece. Vračal se je Henrik s svojimi strelci, ravnokar je pošteno namahal tam v gozdu pasavske roparje. Henrik je jahal na lisičjerdečem konju, nosil je modro suknjo štajerskih strelcev; brez stot-nikovega traku je danes, pa je kljub temu ponosen, zmagovit junak. Zamahnil je z mečem in je strelcem pokazal proti Štajru. Trobente so veselo donele in so se liki bliski bliskale okoli njega. Meniha je zagrabila jeza, obrnil se je proč od okna . . . Nikoli, nikoli! Štefana je božja! "Nikoli," je mrmral Albert. Tako malo, kakor ubogi, dobri učitelj Lindner, boš ti, prevzetni luteranski fant, utrgal cvetko. Ne ti, in nihče! Poišči si drugo nevesto! Nikdar je ne bo objemala roka zemskega moža; — Štefana je božja. * Komaj je. stotnik odjezdil preko pokrajine, ki leži proti Pi-raha, in izginil med zelenimi in cvetočimi drevesi, se je prigu-gala po stranski poti proti samostanu sem klaverna postava, ki je bila v zasmehljivem nasprotju s krasnim, mladim junakom. Bil je človek v raztrgani strelski suknji, s katere je bingljala jermenasta obramni- ca; na glavi je imel strelski klobuk, za katerim je mesto petelinovih peres tičal šop trave; čez ramd mu je visela velikanska puška, ki jo je vsak trenutek vzel z rame, ker mu je bila očividno pretežka. Albert je gori v stolpu ob oknu osupnil pri tem čudnem prizoru in je opazoval, li ta človek, očividno popoten vojak najemnik, nosi na suknji rdeče pentlje, znak pa-savskih razbojnikov. Počasi, omahovaje, je prihajal po poti, ki vodi med lipami, in se je danes vsa zapuščena solnčila v aprilskih solnčnih žarkih. Res. ima pentlje. Deloma so raztrgane ; eno nogo ima obvezano, druga je obuta -v čevelj. Obraz mu divje in mrko zre izpod klobuka, ki ga ima na čelu. Gre naravnost proti samostanu, ki ga je ravnokar mlacji junak koprneče objemal s svojimi temnimi očmi. Ni li Henrik iztrebil vse sodrge? Ko se je človek bližal samostanu, so mogočno v tečajih zaškripala samostanska vrata. Nekdo jih je zaprl. Albert mesni, da so bratje iz strahu pred tujcem zaprli vrata. Pasavec je vsega hudega zmožen. Morda je ropar ali požiga-vec; pa bi mu vendar danes na Veliki petek lahko privoščili vsaj kos kruha J Albert je svoje vroče čelo pritisnil na železno mrežo v oknu in je opazoval, kaj bo storil mož. Sedaj so treskali udarci na zaprta vrata, da se je čulo daleč naokoli v poldanski tišini. Tujec je zahtevajoč, naj se mu odpre, s puškinim kopitom tolkel v vrata. Pa nihče ni odprl. Sedaj se je zibal zopet nazaj po dolgem potu med lipamli. Albert je slišal, kak je grdo preklinjal v jeziku, ki je bil podoben spakedrani latinščini. Nato je izginil, kakor bi ga bila požrla zemlja. Samostanska vrata so zopet zaškripala in so se odprla, pa takoj nato so se zopet zaprla; skozi vrata je pridrdral vikarijev voz, ki je ;odhitel proti Štajru. Ker je zopet postalo vse tiho daleč naokoli, je Albert zopet začel moliti, toda nekako težko mu je bilo v -prsih, česar si ni mogel razložiti. Morda je to slutnja, da prihaja velika nesreča. . . . Zopet je šel k oknu, da bi videl, je-li kje videti neznanega tujca. Gledal je na pot lipami gori in doli, pa ni videl nikogar. Pač — kaj je bilo to? S tratice pod stolpom, ki jo je preraščalo trnje in osat, kjer so bezgi razprostirali temne veje, je prihajalo gori kakor mrmranje ranjenega medveda, razne grozne besede, ki jih je Albert le napol razumel. Glasilo se je kakor peklenska latinščina. Ni več dvoma, tujec je sedaj tu spodaj pod stolpom. Videti ga ni bilo, le grmovje se je tuintam zamajalo, kakor bi ven lezla pošast. Zdajci je iz grmovja segla roka in je vrgla ven krvavo cunjo. Roka je modra kakor mrtvaška roka. Nato se je iz grmovja prikazal tujčev obraz in grozno gledal gori. Meniha je stresal mraz, čeprav je pogumen mož. Kajti na čelu obra-zovem je bila modra bula, prav tako tudi na vratu. Bog, ki si za nas'umrl na svetem križu, pomagaj nam, mož, ki spodaj sedi v grmovju, ima kugo! Še je Albert to strašno misel odbijal od sebe kot hudičevo slepilo, kar začuti, počasi pa neizpodbitno, duh trohnobe, ki je prihajal od spodaj gori proti oknu. Ne, nobenega dvoma ni . . . AMERIŠKA DOMOVINA K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste «e J dobe od $250.00 do $5.000.00. J t K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot-ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. ^^ Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P"*1 jfr* se obrnite na uradnike in uradnice kra.ieVIM K. S. K. Jednote, ali pa na: . GLAVNI URADj+A 351-353 No. Chicago St. ^JL^Š