PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ VPRASANJE DELEGACIJE KS GROSUPLJE — delegatka Marija Makovec (15. seja zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1987) Pobudo za rešitev tega vprašanjaje dal že delegat Jože Lavrič na 14. seji zbora, 25. 11. 1987. Ob soglasju za izgradnjo avlocesieje KS Grosuplje dala soglasje pod posebnimi pogpji. in sicer: da se. nebo bmveno po večal lo vorni promet skozi Grosuplje, da bodo sproli čistili obstoječe cestno omreije, ki ga bodo umazala vozila udeležencev pri gradnji avtoceste, da se ne bo parkiralo na nezazidanih površinah alicelo zelenicah. Delegacija ugotavlja, da se izvajalec teh pogojev ne drži v celoti, in sicer: — cestiščeje uniazano — izvajalec ga sploh več ne čisti (lojepočel le v začetku gradnje), zalo je le-to nevarno za promel, — vozila izvajakev vozijo skozi Grosuplje inparkirajo na nedovoljenih površinah, celo na zelenicah; spraiujemo, ali bo izvajalec povmil nastalo ikodo na zeleni-cah — taje namreč že nastala, — sprašujemo tudi, ali bodo pristojne službe ustrezno ukrepale. Odgovor občinskega inšpektorata in oddelka za notran-je zadeve Na podlagi predhodnih pogojev krajevnih skupnosti, preko katerih poteka krak avtoceste Šmarje—Višnja gora, je bil med investitorjem avtoceste Skupnost za ceste SR Slovnije in Občino Grosuplje ter Skupnostjo za ceste občine Grosuplje in Cest-nim podjetjem Ljubljana sklenjen sporazum o ureditvi cest, ki bodo v času gradnje avtoceste prekomerno uporabljene. Tako je v določilih tega sporazun.a zapisano, da bo investitor cesto od Cikave do križišča ceste R 331 z cesto R 327 (cesta proti Krki) in cesto R 331 do priključka na avtocesto ustrezno vzdrževal na odsekih z ugotovl-jeno nosilnostjo, manjšo od 10 ton, izvršil potrebno ojačitev pred pričetkom gradnje AC na osnovi rezultatov meritev podajnosti pred in po zaključku gradnje, izvršil ustrezno nadgraditev. Navedena dela je investitor že izvršil, delno pa jih bo izvršil po izgraditvi avtoceste. Zaradi slabega čiščenja vozišča predvsem pri Motelu in tudi skozi Grosuplje, je Občinski inšpektorat obvestil pristojno Republiško cestno inšpekcijo ter zahtcval ¦ od izvajalca doslednejše in intenzivnejše čiščenje. Prevoz vozil izvajalca SGP Pri- " morje Ajdovščina preko Grosupljega je bil izvajalcu prepovedan, izvršeno pa je bilo tudi obvestilo vsem voznikom navedenega izvajalca, da je uporaba parkirnih poršin in nedovoljenih parkirnih površin na območju Grosupljega prepovedana in bo vsaka samovolja kaznovana. Glede na to. da ni bilo možno ugotoviti voznikov, ki so povzročili škodo na zele-nici ob Adamičevi cesti. je delno sanacijo in popravilo zelenice in robnikov izvršila delovna organizacija SGP Primorje. V primeru nadaljnje uporabe nedovoljenega uvbza preko zelenice bo potekala koordinirana akcija med Občinskim inšpektoratom, Oddelkom za notranje zadeve in Postajo milice. Delegatsko opozorilo delegacije KS Grosuplje je obravnavala ustrezna strokov-na služba Oddelka za notanje zadeve in ugotovila, da je pobuda o nujni odpravi neustreznega parkiranja osebnih in tovornih avtomobilov na pločnikih povsem utemeljena. Tako neurejeno parkiranje je še posebno opaziti vzdolž Adamičeve ces-te, Taborske ceste, Partizanske ceste in Ljubljanske ceste ter nekaterih drugih ozkih ulic, kjer je še zlasti pozimi ogrožena varnost pešcev, ki hojo nadaljujejo zaradi umikanja s pločnikov po prometni cesti. Ob teh ugotovitvah pa moramo poudarili, da delavci Postaje milice Grosuplje skozi celo leto izvajajo s področja varnosti pveventivne in represivne ukrepe. Še po-sebno pozornost pa bodo glede na sprejeto opozorilo posvetili tej problematiki v zimskem času in posmeznikom, ki z nedovoljenim oz. neprimernim parkiranjetti svojih vozil na pločnikih ogrožajo varnost pešcev, izrekali mandatne kazni na kraju samem. Smatramo, da kljub tako poostrenemu nadzoru ne bomo povsem ustrezno rešili vprašanja parkiranja, ker ni dovolj ustreznih parkirišč v Grosupljem. Delegacija z odgovorom ni bila v celoti zadovoljna, zato je delegat Jože Lavrič na seji zbora dne 24.2.1988 zahteval dopolnitev odgovora s podatki o številu izrečenih mandatnih kazni za nepravilno parkiranje in uničevanje javnih površin v Grosupl-jem za obdobje od 1. 1. do 20. 2. 1988. VPRAŠANJE DELEGACIJE KS GROSUPLJE — delegata JožeLavrič in Marija Makovec (14.seja zbo-ra krajevnih skupnosti dne 25. 11. 1987 in 15. seja zbora dne 23. 12. 1987) Poirošniški svei krajevne skupnosti Grosuplje ugoiavlja in detegacija krajevne skupnosti Grosuplje njegove ugolovine podpira, daje v naselju Grosuplje izredno potrebna trinica. Znanoje, da bo lokacija le-te dokončno določena v zazidalnem nalnu za uredilev srediiča Grosupljega. Vendar pa menimo, da bi bilo že prej po-trebno usivariti možnost za širšo in pestrejšo, nekon vencionalno ponudbo sadja, ze-lenjave in sočivja. kijepri nas izredno drago, dražje kot v Ljubljani, saj cene le-teh krojiensamprivamik, brez zdrave konkurence. Postavljajo vprašanje, kje vsredišču Grosupljegabibilprimerenprosior,kjerbisedalopostavitinekajsiojmc,nakaterih biposamezniki v sezoni lahko prodajali sadje in zelenjavo, kdo bi moral le stojnice kupiii in prostor vzdrževati, da bi bil zagotovljen higienski minimum Med sodiščem in sedežem DPO in SlSje bil pred kratkim porušen objekt — Za-družni dom. Na lem mestuje sicer neurejenprostor, ki še nima dokontno opredelje-ne namembnosti V zadnjem času so na tem mestu zaieli parkirati tovornjaki. Spraiujemo, kdaj bo opredeljena namembnost tega prostora, predlagamo pa, da le-la ne bi smel služiti kol parkirišče lovornih vozil Odgovor oddeika za urbanizem in gradbene zadeve Tako kot ugotavlja delegacija se bo dokončna namembnost zemljišč določila z ureditvenim načrtom centra Grosuplje, katerega sprejem je predviden v letonjem letu. Na zemljišču, kjer se je odstranila »dvorana« oziroma prizidek zadruženega doma, mora izvajalec del v spomladanskem času urediti plato v makadamski izved-bi za parkiranje osebnih avtomobilov. Ugotavlja se, da bi na tem mestu tudi lahko začasno uredili prostor za postavitev sezonskih stojnic oziroma tržnico v malem, pod pogpjera, da se določi upravljalec, ki bo skrbel za red in čistočo. V osnutku ureditvenega načrta bo prostor za zadružnim domom predviden za ' izgradnjo poslovnih oziroma javnih objektov. Na odgovor je delegat Jože Lavrič na seji zbora dne 24. 2.1988 postavil dopol-nilno vprašanje in sicer: kdo je dolžan določiti upravljalca prostora za postavitev sezonskih stojnic? DELEGACIJAKRAJEVNESKUPNOSTIŠENTVID PRJ STIČNI — delegat Franc Sadar (14. seja zbora krajevnih skupnosti 25. 11. 1987) Zakaj v Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Grosuplje za obdobje 1986 — 1990 v letu 1988 vpoglavju stanovanjska in komunalna dejav-nost ni zajeta izgradnja komunalnega omrežja za naselja Velike in Male Čeinjice ter Veliki in Mali Kal, čepravje bil posredovan razvojniprogram krajevne skupnosti Šentvidpri Stični pristojnemu organu Skupščine občine Grosuplje? Odgovor Komunalne skupnosti občine Grosuplje Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Grosuplje za leto 1988 »poglavje: stanovanjska in komunalna dejavnost« je sestavljena na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalnega gospodarstva na območju občine Grosuplje za obdobje 1986 — 1990. Zgoraj navedena akta ne vsebujeta izgradnje komunalnega omrežja za naselja Velike in Male Češnjice ter Veliki in Mali Kal, zato ker ni bil posredovan razvojni program KS Šentvid pri Stič-ni za obdobje 1986 — 1990. Strokovna služba Komunalne skupnosti je konec leta 1987 že naročila projekt razširitve vodovodnega sistema za naselja Velike in Male Češnjice ter Veliki in Mali Kal. O možnosti izvedbe razširitve vodovodnih sistemov se bomo dogovarjali ob sprejemanju planov za srednjeročno obdobje 1991—1995. DELEGA CIJA KRAJEVNE SKUPNOSTl ŠMARJE- SAP — delegat Marko Fric (15. seja zbora KS dne 23. 12. 1987) Delegacijaje obravnavala projekt rekonstrukcije ceste skozi naselje Smarje-Sap. Krajevna skupnost Šmarje-Sap ne odstopa odže danih zahtev, katereje delegacija posredovala na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. 7. 1987. Krajani Šmarja-Sap zahtevamo od investitorja gradnje avtoceste na odseku Šmarje-Sap — Viinja gora, da se ne smejo postabšati že tako slabiprometnovarnostni pogoji, kakor tudi drugi pogoji življenja in bivanja v kraju. Zaradi prometne varnosti je nujno ne le v času gradnje na samem odseku od Šmarja-Sap do vključno skozi Cikavo, lem več že sedaj začeti rekonstrukcijo regio-nalne ceste Škofljica—Grosuplje. Ureditije potrebno obojestmnske pločnike v as-faltni izvedbi, urediii odvodnjavanje in kanalizacijo, napeljatijavno razsvetljavo ler urediti ustrezno prometnovamostno signalizacijo. Odgovor Skupnosti za ceste občine Grosuplje Republiška skupnost za ceste in občina Grosuplje sta se dogovorili, da se zaradi prekomerne obremenitve ceste Smarje—Cikava, ki bo nastala ob gradnji avtoceste Smarje—Višnja gora, rekonstruira cesta Šmarje—Cikava. Republiška skupnost za ceste naj bi z rekonstruiranjem cesle začela 1. 4. 1988, dela pa naj bi v celoti kočali 1. 7.1988. Cesta se bo rekonstruirala v skladu s projek-tom IBT-ja. Hkrati z rekonstrukcijo ceste bo izvedena ptestavitev ali primerna zašči-ta obstoječih komunalnih vodov, ki se nahajajo v cestnem svetu (PTT, elektrika, vodovod) ter zgrajena kanalizacija (frieteorna in fekalna) ob navedeni cesti. Republiška skupnost za ceste se je zavezala zgraditi pločnik v makadamski iz-vedbi, vendar je bil kasneje dosežen sporazum s Komunalno skupnostjo občine Grosuplje in Skupnostjo za ceste občine Grosuplje, da se pločnik asfaltira, če bosta Komunalna skupnost občine Grosuplje in Skupnost za ceste občine Grosuplje zago-tovili 50% sredstev. Napeljavo javne razsvetljave v vseh krajevnih skupnostih financirajo same kra-jevne skupnosti. Komunalna skupnost občine Grosuplje nima na razpolago sredstev za te namee. Ob rekonstrukciji ceste bodo v cestno zemljišče položene ustrezne cevi, da bo možno kasneje s strani krajevne skupnosti napeljati javno razsvetljavo brez prekopavanja cestišča. Skupnost za ceste občine Grosuplje in krajevna skupnost Šmarje-Sap še nista us-peli pridobiti soglasij vseh lastnikov zemljišč, ki so potrebna za rekonstrukcijo ceste — pred začetkom del je polrebno pridobiti ta zemljišča. Pogoj za začetek rekonstrukcijskih del v zgoraj navedenem roku je pravočasna zagotovitev finančnih sredstev za nadaljevanje gradnje avtoceste Šmarje—Višnja gora. V primeru zamude pri zagotovitvi navedenih sredstev bo preložena tudi rek-onstrukcija ceste Šmarje—Cikava. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI RAČNA — delegat Anton Potokar (14. seja zbora KS dne 25. 11. 1987) Na območju krajevne skupnostiRačnaje Železniško podjetje odstranilo prehode pri km kamnu 6,2 med 6,2 in 6,3, 6,9 in 6,7. Prehod 6,2 med 6,3 povezuje vas Predole z redno avtobusno postajo. Tu gre na a vlobuse dnevno30dela vcev in dijako v, čez la prehod hodijo ludi uienci, ki obisku-jejo OŠ Grosuplje in kmetje, ki nosijo mleko na zbiralno postajo. Priprehodu 6,9 do 7pasokrajani VelikeRačne vezaninaodvozlesaizgozdov, nekajpatudinalrgovi-no v VelikiRačni. Priprehoduodkmkamna8,5do8,6naprejproiiČušperkupaso kntetje vezani na odvoz lesa iz gozdov. Ker so ti prehodi nujno potrebni, prosimo Skupščino občine Grosuplje, da zahteva pri Železniškem podjetju vzpostaviiev omenjenih prehodov v prvotno stanje. Odgovor Oddelka za urbanizem in gradbene zadeve Pobuda KS Račna v zvezi z rešitvijo problematike ukinitve železniških prehodov krajevnih cest in poti v njihovi KS je izvršena. Republiški prometni inšpektorat je skupno s komisijo, ki so jo sestavljali tudi predstavniki Oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje ter KS Račna, pripravil sporazumno rešitev, tako da bo lahko odvoz lesa iz gozda potekal nemoteno in da bodo prebivalci Predol in ostalih zaselkov še naprej uporabljali dosedanji prehod preko železnice. Konk-retne rešitve so navedene v uradnem zapisniku, ki je bil dostavljen krajevni skupnos-ti Račna. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODN-JA SLIVNICA — delegatJanez Vovk (14. seja zbora KS dne 25. 11. 1987) Vdelujeprojekl hidromelioracije, predvsem doline medPonovo vasjo in Spodnjo Slivnico. Ta projekt ni bil pripravljen lako kotje treba, zato la stvar sedaj miruje. Sprašujem, kdo ureja la hidromelioracijskiprojekt, saj vrisanje nekih novih kanalov samopoveča koncentriranje vode vprimarne kanale, kiso že narejeni, ne rešujepa probleme. kinaslajajozaradipovečanjapretoka. Taprojekljepripravljensamo teo-retično. Prepričani smo, da vpraksi ne more zaživeti oziroma bi nastali v dolini še dodatniproblemi Opozarjamoskupščinoobčine.daotemproblemuukrepapripris-tojni sluibi. Odgovor Vodnogospodarskega inštituta Ljubljana, ki po naročilu LM, TOZD Posestva, Ljubljana projektira hidromelioracijo Spodnja Slivnica Projekt za melioracijo Slivnica je izdelan v fazi idejnega projekta. Melioracija nekega območja resda poveča odtočne količine voda v potokih, tako bo tudi v tem primeru. Vendar pa je to povečanje glede na velikost celotnega vodozbirnega ob-močja zelo majhno. Celotno vodozbirno območje v profilu: — železniškega mostu je 42.869 km2 — skupaj Podlomščice in kanala Podlomščice je 8,644 km2 — samo melior območje 1,852 Zadrževanje vode na območjii povzročajo neurejen odtpk nizvodno od želez-niškega mostu ter zaraščeni in zamuljeni melioracijski jarki. Na melioracijskem območju je bila pred časom že izvajana melioracija, ki pa ni bila izvedena do konca. Narejena namreč ni bila sesalna odvodna mreža, poleg tega je ostala nezasuta tudi stara struga potoka Podlomščica. Prvi pogoj za uspešno melioracijo je izravnana površina brez depresij. Nujno je torej zasutje stare struge Podlomščice ter drugih depresij. Teh depresij je cca 84.000 m!, kolikor dobimo tudi materiala iz izkopa osnovne odvodnje in melioracijskih jarov. Z materialom iz zakopa bi torej približno izravnali celotni teren, tako da bi bila možna na njem obdelava s kmetijskimi stroji. Glede na to, da bo material iz izkop slabe kvalitete, pa predvidevamo preko tega nasutje z materialom iz izkopa za avtocesto še nasutje površine za povprečno 20 cm, kar potneni cca 25.000 m3 materiala. Predvidena odvodna mreža (osnovna in me-lioracijska odvodnja) bo služila za akumulacijo vode, ki je spodnji odseki osnovne odvodnje niso sposobni odvesti. Jarki predstavljajo 123.520 m3 velik akumulacijski prostor. Poleg navedenega je v idejnem projektu predlagana tudi izdelava zadrževalnika visokih voda na Podlomščici. Ta zadrževalnik je v programu Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, vendar pa je izgradnja še oddaljena, saj še ni dovolj ra-ziskan, poleg tega pa je zaledje kraškega izvora in obstoja možnost uhajanja vode iz akumulacijskega prostora. DELEGACIJA KS SPODNJA SLIVNICA — delegat Janez Vovk (14. seja zbora KS dne 25. 11. 1987) V izgradnjije zadrie valnik vode Ob potoku, predvidena paje tudi gradnja druge-ga zadrževalnika, ki ga zagovarjajo KS Podtabor, Slivnica in Račna, loje na izviru Podlomščice. Želimo, daseopravijostrokovnemeritve vodostajaobsušiinpophvah terse napodlagi teh meritev določi prioriteta za izgradnjo teh zadrževalnikov. Odgovor Obtnočne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava Melioracija zemljišč med Ponovo vasjo in Slivnico (ob Podlomščici) je stvar in-vestitorja — tj. pristojne kmetijske organizacije. OVS Ljubljanica-Sava je dogovor-no dolžna le zagotoviti sredstva za ureditev glavnih potokov. Za vse te posege je investitor dolžan pripraviti ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo. Med lastniki zemljišč prevladuje mnenje, da je za to melioracijo potrebno zgraditi zadrževalnik na Podlomščici. Ta objekt pa ni bil zajet v programih, odnosno v druž-benem planu občine za to srednjeročno obdobje. Če bo projektna dokumentacija pokazala, da se z ureditvijo (ti odvodni kanali in urejena potoka že praktično obsto-jajo — potrebna so le čiščenja) osndvne odvodne mreže poslabšajo odvodni odtočni pogoji in da je gradnja zadrževalnika smiselna in ekonomična, tx> pač potrebno kmetijsko melioracijo odložiti v naslednje srednjeročno obdobje. Ugotav Ijamo, da je v družbenem planu občine v tem srednjeročnem obdobju iz-gradnja večnamenskega zadrževalnika n.a Velikem potoku, ki je iz hidrološkega vi-dika za cdotno dolino mnogo pomembnejši od želenega na Podlomščici. Za za-drževalnik na Velikem potoku je v pripravi idejni projekt in izdelava drugih planskih aktov (PIA). Stališoa Izvršnega sveta Skupščine občine na odgovo-ra Vodnogospodarskega ištituta Ljubljana in Ob-močne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava V družbenem planu občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 je med drugim naveden obsežen program agro- in hidromelioracij, naštete so investicije za izbot-jšanje vodnogospodarskih razmer, opredeljen seznara naravne dediščine. Tudi no-silci planiranja s tega področja so ob pripravi planskih dokumentov pripravili pre-dloge za plan predvsem glede na poznavanje in izkušnje svojih strokovnih služb. Vendar nihče od njih ni imel v času priprave občinskega plana dovolj dodelanih svojih strokovnih podlag (idejne rešitve najmanj v merilu 1:5000. kot jih zahteva. zakon), da bi lahko dosledno opravili postopek usklajevanja med različnimi interesi uporabnikov prostora in da bi lahko opravili temeljitejšo oceno vplivov teh posegov na okolje nasploh. Zato je in bo potrebno, da se v kasnejših fazah, predvsem ob pripravi lokacijske dokumentacije ali prostorskega izvedbenega akta, rešijo tudi ta pravzaprav pro-gramska vprašanja. Tudi v primeru načrtovane hidromelioracije za Spodnjo Sli vnico gre za podoben primer, kjer bo po pridobilvi pogojev oziroma soglasij in po proučitvi tehničnih reši-tev potrebno tudi časovno in vsebinsko uskladiti načrtovane posege. Izveršni svet SO Grosuplje bo preko pristojnih občinskih upravnih organov zagotovil, da se bo projekt hidromelioracij pripravil v skladu z predpisi (ureditveni načrt hidromeliora-cij se z odlokom sprejme na skupščini občine, osnutek ureditvenega načrta bo javno razgrnjen, v prizadetih krajevnih skupnostih bo organizirana javna razprava) in da se bo dovoljenje izdalo, ko bodo izpolnjeni oziroma zagotovljeni tudi naslednji pogoji: 1. da se ne bodo poslabšale vodnogospodarske razmere nizvodno in da se ne bodo bistveno spremenmili pogoji, ki Radensk^ polje uvrščajo v krajinski park repu-bliškega pomena; 2. da ne bo morebitni ogroženo riormalno delovanje čistilne naprave Giosuplje in da ne bo nevarnosti za poškodovanje mostu pod cesto in železnico proti Spodnji Slivnici; 3. da se, če bo potrebno, predhodno tudi vzvodno opravijo potrebni posegi za za-drževanje vode. Glede na dosedaj znana pojasnila načrtovalcev hidromelioracije in OVS Ljubljanica-Sava, da investitorja — LM. TOZD Posestva, Ljubljana in KZ Ljubl-jana, TZO Grosuplje, proučita možnost, da bi se v tej fazi opravilo samo vzdrževal-na dela na obstoječih odvodnih kanalih, hidromelioracijo pa izvedejo. ko bodo iz-polnjeni prej navedeni pogoji. DELEGACIJAKRAJEVNESKUPNOSTISPODNJA SLIVNICA — delegat Janez Vovk (14. seja zbora KS dne 25. 11. 1987) lzpostavljamoproblem čistilne naprave. Vemo, da vpoplavah ta čistilna naprava ni 100 odstotno funkcionalna. V bližnji prihodnostije predvidena ie dodalna prikl-jučitev na kanatizacijo, zato sprašujemo, koliko se bo s lem povečal prelok vode v čislilno napravo; kerje čislilna naprava že sedaj na mejifunkcionalnosii, prosimo, da se ta problem strokovno prouči. Odgovor Komunalnega podjetja Grosuplje Centralna čistilna naprava Grosuplje je glede na projektirano hidravljčno in or-gansko obremenitev sušnih dotokov bistveno podobremenjena. (Študija 5t. 347/86-GEA projekt Ljubljana), ker kanalizacijski sistem vzhodnega dela Grosupl-jega (kanal »B«) še ni zgrajen, prav tako pa ni zgrajen tudi povezovalni kanal od Smarja do CČN. V času dežja je predčiščenje in črpališče preobremenjeno in prihaja do poplav v črpališču in izpiranja peska iz peskolova. ki je lociran pred črpališčem. Vzrok za poplave v času nalivov je nezgrajen razbremenilnik oziroma zadrževalni bazen deževnih vod pred CČN na priključnem zbiralniku. Iz projekta NIVO Celje št. 804/98 je razvidno, da je za sancijo zgoraj navedenih težav potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega dovodnega kanala med črpa-liščem in primarnim vsedalnikom spogojem, da se na zbiralniku S zgradi pred CCN razbremenilnik in pred črpališčem na sedanji lokaciji peskolova zadrževalni bazen. Sedanja obremenjenost CČN je okoli 40%. S priključitvijo B kanala iz Grosupljega in S kanala iz Šmarja se sušni dotok poveča, vendar je še v mejah projektiranih količin. Vode, ki nastopijo v času dežja, pa bo potrebno reševati z variantami iz prej omenjenega projekta. Finančno in ter-minsko konstrukcijo adaptacije CČN izvaja Zavod za PKS urejanje Grosuplje v skladu z letnim planom Komunalne skupnosti občine Grosuplje. DELEGACIJAKRAJEVNESKUPNOSTISPODNJA SLIVNICA — delegat Janez Vovk je na isti seji seznanil delegate zbora krajevnih skupnosti. da delegacija nizadovolj-na z odgovorom Obtinske izobraievalne skupnosti na postavljeno vprašanje in dano pobudo za spremembo zakona o šobtvu (brezplačen prevozšolarjev na relaciji, kra-jii od 4 km) in da bo vpršaanje ponovno izpostavljeno v Skupščini Občinske izo-braževalne skupnosiL Vstrokovni skužbi Občinske izobraževalne skupnostismo izvedeli, dajeprevoz šolarjev iz Spodnje Slivnice za letošnje šolsko leto rešen skladno z interesi te krajev-ne skupnosti DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MULJA- VA — delegat Ciril Jurčič (15. seja zbora KS dne 23.12. 1987) Sedanja distribucija Naše skupnosti ne zagotavlja, da bi glasilo dobili tudi vsi de-legati, čepravbiga morali, sajjevnjem objavljeno grdivo, kijezadelegaiepomemb-no. Da ne bipovzročali dodatnih stroikov, predlagamo, naj bo Naia skupnostpri-ložena gradivu za sejo zborov. Odgovor Sekretariata Skupščine občine Problem distribucije Naše skupnosti je prisoten že dalj časa. Izdajatelj glasila pos-pešeno proučuje finančno možnost povečanja naklade Naše skupnosti in distribuci-jo vsem gospodinjstvom v občini. Predlog delegacije je umesten in izvedljiv. V bo-doče bo delegatom v sejnem gradivu priložena tudi Naša skupnost, ki bo izšla med 4 dvema sklicema sej zborov. f DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPOSTIMULJA VA — delegat Ciril Jurčič (15. seja zbora KS dne 23. 12. 1987) Naia delegacija ielijesen odgovor na vprašanje, ali delegat glasuje na podlagi staliič in v imenu delegacije, iz katere izhaja, alipa lahko glasuje v svojem imenu. Ustava Socialistične republike Slovenije, člen 165., določa sledeče: Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo dele-gati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temelj-nimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbepimi interesi in potrebami, ven-dar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in te-meljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organi-zacije, in jim je odgovoren za svoje delo.