V e s t n i k. Učlteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala na račun pokroviteljine (%. rok) 50 K. Bog plati! Pri občnem zboru Slorenskega učiteljskega drnštra, ki bo dne 29. t. m. o b d e s e t i h dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani, bo predaval tovariš Anton Pesek iz Narapelj o temi: ,,S o c i a 1 n o d e 1 o u č i t e 1 j s t v a". To predavanje bo nekako dopolnilo njegovega predavanja v Badovljici. Osrednji odsek za izrenšolsko delovanje učiteljstra ima o božičnih počitnicah v Ljubljani sejo. Prijateljskl rečer priredi BLjubljansko učiteljsko drustvo" v soboto, dne 28. decembra, na čaat učiteljem-zborovalcem v restavraciji hotela BJužni kolodvor (A. Seidel). Pri Bvečeru" bo svirala BLjubljanska društvena godba. Na svidenje! V ,,Učlteljski tiskarni" se dobi še nekoliko BEo6nih zapisnikov" za šolsko leto 1907/08 za 75, 100, 125 in 150 učencev; brez kataloga jih ni več v zalogi. ToTarišu J. Zirovuikn v Št. Vidu nad Ljubljano je krajni šol. svet prepovedal imeti v šol. prostorih poučna predavanja za odrasle. Mi vemo, da krajni šol. svet n i m a te pravice. A dandanes hočejo klerikalci na vsak način kozolce prevračati, pa naj jih; tern prej se jih bodo Ijudje najedli. O tej zadevi bomo izpregovori še par besed ko bo rešena. DruštTo slovenskih profesorjev v Ljubljani ima glavno skupščino v nedeljo, dne 22. t. m., ob 1C. uri dopoldne v Narodnem domu. Važna so poročila o slovenskih šolskih knjigah in o zrelostnem izpitu ter resolucija o slovenskem srednjem šolstvu. Knltnrno delo t Idriji. Na idrijski mestni realki so uvedli poučne kurze, ki jih poseča delavsko in drugo Ijudstvo v najobilnejšem številu. In sicer predavajo: gosp. ravuatelj dr. Stan. B e u k vsako sredo zvečer od 7j9-—7» 10., predmet: Popis človeškega telesa z zdravstvenimi opazkami; g. prof. M. P i r c vsak četrtek zvečer od 8.—9. ure predmet: Zemljepis Avstro-Ogrske s skioptiškimi slikami; g. prof. B. B a e b 1 e r vsak petek od V»9-—VslO. ure zvečer, predmet: Iz kemije; g. prof. dr. Drag. L o n č a r vsako nedeljo od 8.—9. ure dopoldne, predmet: Početek in razvoj Avstro-Ogrske; g. prof. Ivo T e j k a 1 vsako nedeljo od od 10.—11. ure dopoldne, predmed: Praktične računake vaje; tovariš E. Gva n g 1 vsako nedeljo od 11.—12. ure dopoldne, predruet: Šola; razvoj, sedanjost, bodočnoat. — Predavanja bodo trajala do Velike noči. Roditeljskl Tečer je priredila dekliška šola v Idriji dne 15. t. m. Udeležba je bila jako dobra: prostorna telovadnica je bila malone polna. K večeru je prišel tudi g. kr. šol. nadzornik c. kr. rud. svetnik J. Koršič. Eoditeljski večer je otvorila šol. voditeljica, gdč. M. Kavčičeva ter pojasnila udeleženeem pomen in namen takih sestankov in zahtere § 1. drž. šol. zakona. Eekla je: BAko hočemo svoje otroke vzgojiti v dobre ljudi in državljane, moramo vzgojiteljice in starši skupaj delati pri vzgoji bodočnosti, mladine," Kako naj starši pomagamo vzgojiteljici, je pa pojasnila učiteljica gd6. Pavla Buhova, ki je v poučnem govoru mnogo lepega in koriatnega povedala o vzgoji deklie in o vzgoji v splošnem oziru. Z lepimi besedami nam je pokazala, kako vzgojujmo deklice k reanieoljubnosti, vestnosti, varčnoati, "darežljivosti, točnosti, redu in snažnosti. Poudarjala je tudi potrebo anaženja zob. Opominjala je starše, naj zbude v otroeih že v mladosti ljubezen do dela, ter naj jih nikar ne vzgajajo tako, da bi bili sebični in gizdavi. Laž naj kaznujejo takoj, ko jo zapazijo, sploh pa naj se starši varujejo lagati vpričo otrok, zakaj to daje slab vzgled. Predavateljica je povedala navzočim, naj bodo v hvali in kazni dosledni ter naj rabijo ta vzgojevalna sredstva kolikormogoce malokrat. Starši naj otroke varujejo pred slabo tovaršijo in slabimi knjigami. Predavanje je bilo jako dobro, in videlo se je vsem navzočim, s kako pozornostjo so poslušali razmotrivanja. — Nato je voditeljica prebrala razglaa c. kr. okr. glavarstva o izseljevanju in zaključila prvi in menda tudi zadnji rod. večer na tej dekliški šoli. Povedala nam je, da bodo mesto rod. večerov aedaj vsako prvo nedeljo v mesecu posebne ure, ki jih naj starši prav priduo posečajo. Mnogo koristijo tudi take ure, kjer se lahko pomeni vsaka mati o svoji hčerki posebej. Eoditeljski večeri pa so velikega pornena zato, ker se na njih govori o vzgoji sploh, da dobe roditelji o nji prave pojme. Gdč. Buhova naj bi poslala svoj referat BDomačemu ognjišču". , F. M. Pomaknjenje t tIšjI plačllnl razred. Z novim letom se izvrše med kranjskim učiteljstvom tele izpremembe: V prri razred prestopijo: Terezija S t r 1 e . Ivan S m r e k a r , Fran T r o a t, Fran Scheschark, Viljem G e b a u e r, Jakob D i rn n i k in Slavko F 1 i s; v drugi razred: Frančiška 111 e s c h i t z , Karel S i m o n , Eajko J u s t i n , Fran G r e g o r a č , Fran B u s , Karel T r o s t, Avgusta K o t n i k , Srečko M a 1 e n š e k , Eobert Z i e g L e r in Josip S e d 1 a k ; v tretji razred: Anton G e r m e k, Atnalija K o b a u , Leopold F e r j a n , Hedviga Schwiekert - Lehmann, Mihael Salberger, Boza Salberger - Merva, Leontina Murgel, MarijaBenedek, Alojzij Novak, Marija G a n t a r , Ivan Ž a n , Fran E r k e r , Marija V i d e r , Anton L e n a r č i č , Marija P e č e , Josip L a p a j n e , Evgenija P a d a r , Alojzij Ponikvar, Terezija B o 1 e , Mihael N o v a k , Gabriela Erker - Jereb, Valentin M i k u ž , Ana B o ž i č , Ernestina Z a j c , Ana B e r c e K o p a 6 in Dragotina Damianovič. Imenovanje med učiteljstrom na Kranjskem. Imenovani so : za Suhor Kornelija K o n c i 1 j a ; za Dovje Amalija Jegličeva; za Soatro Uršula M a z i j e v a ; za Predoslje nadučitelj Eudolf Zore; za , Vrhniko Amalija K o m a t a r j e v a ; za Kočevje Ivan K r e n ; za Banjaloko M. B a j e c in za Studeno Bogomir F e g i c. Za učitelja v Sori je imenovan J. Pianeeky. — Upokojena je učiteljica Amalija S e d 1 a k o v a. Za nadzornike za nemške šole na KranJ8kem sta predlagana g. B e 1 a r in g. P e r z. — Na šentjakobski dekliški osemiazrednici v Ljubljani dobe prihodnje šol. leto posebno učiteljico ročnih del. — Nadučitelj v Lienfeldu Josip W i n d i s c h je zaradi bolezni dobil dopust, na njegovo mesto pa pride Josip K r a u 1 a n d , dosedaj provizorični učitelj v Kočevju. suplirala ga bo absolvirana učiteljska kandidatinja Pavla L e h nerjeva. V Izlake pri Litiji pride za provizorično učiteljico absolvirana učiteljska kandidatinja Vera Tancigova. Slučaj učitelja in mnčenlka ftermka se je po dolgem cincanju in odkladanju vendar rešil v seji deželnega šolskega sveta kranjskega dne 12. decembra t. 1. Tovariša Germka niso mogle hudobije sorškega kaplana ugonobiti. Vae, kar se mu je očitalo, se je izkazalo kot podla laž! Obenem je bil Germek imenovan za šolskega voditelja na trirazrednici v Komendi pri Kamniku. Njegova soproga, gospa Antonija Grmkova, je bila imenovana za učiteljico v Sori, pa se je iz službenih ozirov obenem preme8tila k šoli v Komendi pri Kamniku. — Več o tej zadevi izpregovorimo o priliki! Inšpekcijske konference. K našemu članku pod tem naslovom (št. 49.) nam pišejo iz mariborskega okraja: Inšpekcijske konfence v smislu, kakor jih namenja prakticirati g. nadzornik Sehmorauzer, v politiškem okraju mariborskem ne pomenjajo stvarno pač nič novega, ampak le upoštevanje uvedb prednika g. dr. Bezjaka, z razlil ), da je zadnji recenziral učiteljevo delo in posebne skrivnoati opravil z njim takoj v dotičnem razredu ali v kateri drugi pripravni sobi ali pa zunaj šole — če je bilo to sploh treba — z njemu lastno očetovsko-prijateljsko besedo, bodisi s priznanjem storjene dolžnosti in porabljene pridnosti itd., bodisi z opominom ali svarilom, tako da je po končanem nadzorovanju preostajalo govoriti v navadno kratki skupni konferenci le še o splošnih zadevah, kjer ni bilo treba drugim odstranjevati se v kak sosedni lokal, da bi se tačas razpravljalo s poaameznikom. Da hodi obče spoštovan g. nadzornik Schmoranzer isto pot, tega smo res lahko veseli ravno tako kakor njegovega vsakokratnega obiska, ako bi tudi ne prinesel vsekdar polno malho pohvale s seboj. Meni vaaj bi bil vsak dan všeč! Sr. Ufiiteljsko mesto t Lehnu prl Bibnicl je vnovič razpisano, in sicer iz tega vzroka, ker je krajni šolski svet lehenski želel, naj bi služba bila pristopna kakor ženskim tako moškim učnim osebam. V prvern razpiau velja kompetenca samo za učiteljice. Iz tega pa ne izvira, da bi krajni šolski svet učiteljicam ue bil naklonjen, ravno obratno. Tu je šlo za načelo in ne za osebe. Eok je torej pomaknjen do 15. prosinca 1908. Javno ljudsko knjižnico je otvorila čitalnica v Novem mestu na Dolenjskem. Iz Starega trga prl Ložu nam pišejo: Tudi učiteljstvo tukajšnje šole se je pridružilo drugemu za pouk) ljudstva vnetemu učiteljstvu ter priredilo v nedeljo dne 17. pret. m. v šolskih prostorih prvi roditeljski sestanek. Ker naše ljudstvo ni še prav nič poučeno o teh sestankih, je razložil tov. nadučitelj J. Z e b r e navzočim očetom in materarn pomen in korist roditeljskih sestankov ter jih vabil, naj bi ae jih prav pridno udeleževali. Potem je dal besedo tov. učitelju Antonu Š e m e t u , ki je predaval „0 vzgoji otrok v predšolski dobi." Navzoči starši so z mirno pazljivostjo in velikim zanimanjem poslušali govornikove nauke, kako naj oče in mati združeno vzgajata otroke, da bodo kdaj dobri ljudje. Po zasluženju je tudi kritikoval slepo materino ljubezen, ki je pogosto vzrok slabi vzgoji. Ne bom na drobno razpravljal o, predavanju, ker upam, da bo tovariš predavatelj svoj temeljito izdelani referat priobčil v celotnem obsegu v ^Domačem ognjišču". Navzoči 8tarši, zlasti pa matere, so se predavatelju v presrčnih besedah zahvalili za njegove dobrohotne nasvete in lepe nauke ter prosili, da bijim prav v kratkem zopet kaj enakega priredili. To priznanje naj bo tov. Šemetu zahvala za njegov trud in vzpodbuda še k nadaljnemu delovanju na započeti poti, namreč po poti k stiku ljudatva z učiteljstvom. Njegov že prirojeni govorniški nastop mu je takoj pridobil srca poslušalcev. Ako učitelj pridobi srca in naklonjenost staršev, je pridobil s tem že mnogo, koristil že veliko šoli in ugledu učiteljstva med ljudatvom. Litijska šolska mladina priredi dne 26. t. m. šolsko veselico z lepim vzporedom. Drnžba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani naznanja, da odpošilja božične in novoletne razglednice trgovcem edinole družbina pisarna v Ljubljani. Trgovci dobe razgledniee poštnine prosto ter znaten popust. Slovenci, sezajte pridno po družbinih razglednicah! — Kdor kupi božične, oziroma novoletne razglednice, naj se spomni tudi narodnega kolka. Vsak imovitejši Slovenec naj prilepi poleg poštne znamke tudi narodni kolek! — Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da je do sedaj prodala računskih ozir. gostilničarskih listkov 45.000 komadov. Prosimo nadaljnih naročil. Slovenei, zahtevajte po gostilnah in trgovinah računske listke! — Družba sv. Oirila in Metodav Ljubljani naznanja, da se družbine božične in novoletne razglednice prav pridno razpečavajo. V zalogi jih imamo še veliko. Zatorej naj vsakdo, kdor se čuti narodnega, v božičnem in novoletnem času rabi družbine razglednice. Družba bo le na ta način razprodala svojo zalogo in imela potera lep dobiček. Štiridesetletnico službovanja je obhajal dne 16. t. m. tov. Jurij A d 1 e š i č , nadučitelj v Krškem. Umrl je dne 11. t. m. v Podčetrtku tov. Fran S 1 e m e n š e k , nadučitelj v pokoju. E. i. p.! — Nekrolog priobčimo prihodnjie. Umrla je po dolgi mučni bolezni gospa TJ r š u 1 a Krajnik, rojena Volarič, v Gorici dne 7. t. m., soproga tov. I. Krajnika, nadučitelja na Blanci (že d r u g a soproga). Njene teleane ostanke so dne 10 t. m. pokopali v domačem kraju na Kamnem blizu tam, kjer počiva sloveči Simon Gregorčič, čigar pesem BNazaj v planinski raj!" je blaga rajnica prepevala. Blag ji spomin! Preostalim naše aožalje! Boditeljski sestanek se je vršil v ormoški okoliški šoli 24. novembra t. 1. 0 stiku med domom in šolo je govoril nad- učitelj tov. Eajšp, ki je še navzočim staršem, katerih je bilo nad 30, toplo priporočal roditeljski mesečnik nDomače ognjišee." Na željo navzočih se priredi meseca januarja zopet tak sestanek. U.iteljske izpremembe t ormoškem okraju. Tov. Franc Eošir in Ciril Bobič sta imenovana suplentom na Rujiči; E. Majcenovičeva je nameščena kot suplentinja pri Veliki Nedelji, Leonida Herzogova pa na ormoški okoliški šoli; I. Hrgova nadomešča obol^lo učiteljico gospo Alt pri Toraažu. Službi sta se odpovedali gospodični: Melita Preskarjeva, učiteljiea pri Veliki Nedelji, ter Milena Lazarjeva, učiteljica na ormoški okoliški šoli. K ,,štrajku" detrtoletnikor t Mariborn. Iz Maribora poročajo: V ponedeljek, dne 9. t. m., je poklicala _črna deska" v mariborskem učiteljišču _nepokorne" gojence zopet k pouku. Dijaki so se odzvali polnoštevilno, pričakujoč z napetostjo nadaljnih dogodkov. Njihovo radovednost je kraalu nasitil deželni nadzornik, ki je v spremstvu ravnatelja počastil 4. letnik ter vprašal dijake, ali še mislijo dalje ,,štrajkati" v slučaju, da ostane Majcen. Eakor je bilo pričakovati, se mu je odgovorilo z -da", nakar naznani nadzornik, da se četrti letnik spet zaklju.i na nedoločen čas. — Eadovedni smo, kak sad bo obrodilo to postopanje. Tukaj se jasno vidi, kake razmere vladajo pri našem šolstvu. Rajši naj se poizgubi med svetom truma nadebudnih dijakov, kakor pa da bi se skrivil enemu nesposobnemu učitelju, za katerega hrbtom se skrivajo razni Napotniki in kanoniki Majenovi, mogoče tudi kak Lueger, le en las na glavi. Pri takih ljudeh se ne vpraša za sposobnost, tem gre le za .mišljenje". Bolj fanatičen si, več veljaš pri teh maziljenih gospodih. Glejte, napredni ueitelji, kako dobro bi se vam godilo, če bi se hoteli le malo klanjati kakemu gospodu župniku ali pa dekanu, v mnogih slučajih pa zadostuje že kaplan. Ne razumem vas torej, da ste si izvolili tako stranko, kjer imate le trpljenje in preganjanje. No, hvala Bogu, vsi vendar niso Majcni! — Da se pa tudi najdejo Ijudje pri nas v Mariboru, ki mislijo ravno nasprotno, so nam najlepši dokaz prispevki za te ,,štrajkujoče" dijake. V kratkem času, se je nabralo od raznih strani blizo 600 K in vedno še dohajajo nove podpore. V tem slučaju velja pregovor: .Ljudski glas, božji glas". Eako spoštujejo drugi profesorji našega učenjaka Majena, lahko spoznamo, če pregledamo rubriko o prispevkih, kjer se lahko med drugitn čita: profesor N. N. 10 E. — Da bi se skrivali za dijaki nemški hujskaei, kakor so slepili razni Majenovi prijatelji po časopisih, je popolnoraa neresnično. Tukaj ne gre za nacicnalne mržnje, ampak edino le za osebo Majcnovo, v katerem slučaju zgine vsaka narodnost. — V slučaju, da se Majcen odstavi, bi pač bilo veliko vredno, če bi se naši poslanci malo pobrigali, da zasede njegovo mesto zopet Slovenec in ne Nemec, kakor si to žele nemški časopisi. — Dalje poročajo iz Maribora: Tukaj priredijo v kratkem Nemci veliko zborovanje, na katerem se bo govorilo o raz-» merah na mariborskera učiteljiš.u. Govore po mestu, da je bilo med piškavimi vladnimi darovi, ki so jih dobili slov. duhovniški poslanci za svoje hlapčevanje v nagodbenem vprašanju, tudi imenovanje Majcna profesorjem na mariborskem učiteljišču, katero imenovanje pa se ni objavilo, ker se je pričel štrajk. Zmožni so naši gospodje, kakor so Eorošee in Eoškar, kaj takega dovoliti in storiti. In ti ljudje hočejo ustanoviti nov .narodni" list za slovensko razumništvo na Spodnjem Štajerskem! Občina Zavrč pri Ptuju je enoglasno imenovala za častnega občana tov. nadučitelja Josipa T r o h o. Cestitamo! Na štirirazrednici v Št. Lovrencu nad Mariborom je razpisana učiteljska služba za slovenske Nemce. Opozarjamo že danes na dopis s Štajerskega -Ponemčevanje ljudskih šol v mariborskem okraju", ki ga priobčimo v prihodnji številki BUčit. Tov." Iz seje e. kr. okr. šol. sreta v Tolminu. Dovoli se dopust eni učiteljici in enerau ueitelju zaradi bolezni. — Dva učitelja dobita predplačo in dve učiteljski osebi podporo po 100 E. Zavrne se prošnji dveh ueiteljskih kandidatov za službovanje, ker nista bili zadostno podprti. — Imenuje se več učiteljic ročnih del. Stres FranČiška in Sattler Andrej dobita III. petletnieo. I. razred moškega staleža je zapolnjen; v II. razredu je prostih še 8 mest. — Pavšič Dragica se pomakne v I. razred; v drugi pa : Skrt Josipina, Perin Marija in Repie Marija. Sklene se, da se bo prihodnje leto gradilo dve šol. poslopji: v Novakih in Smasteh in da se bo odslej naročevalo vse šol. tiskovine od -Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Na potovalnih šolah: Selo-Ruti in Hudo južno-Zakojca se zviša postavno na 300 K letnih. Sklene se da bodi 23. december šole prost dan. Kenda Josip se stalno upokoji. Dovole se razni nakazi. Sprejme se predlog, da je predložene račune za preudarjena in dovoljena hitro ugotavljati. — Skupne šol. potrebščine za ves okraj znašajo približrso 160.000 K, katere se pokrije z deželnim prispevkom 28.000 K, davščino na užitnino mesa, vina in piva približno 17000 K, doneskom iz verskega-normalnega fonda 1239 E, ostankom blagajnice približno 15.000 E in 90% doklado na vse izravne davke.