LISTEk. Vojmi spomimi (Januš Gtoleo.) (.Dalje.) P» eraku je začelo rjuti, piskati in tuliti, da se je potreeala od udlarcev zemlja in odinevalo nebo od budaaja. • Za 6asa teh ljutih bojev sem opravljal ono presneto tolefonsko službo. Kakor hitro se je oglasil prfi strel iz sovražnega topa, se je vzbudila tudi nervoznoat pri naših višjih poveljstviih v ozadju. Za vsako granato bi bili radi znali, kain da se je zasariila. Nekaj nevzdržnega so postala ta vprašanja zmeden« boja^ljivosti, 6e je enkrat navalila sovražna pehota. Kar deževalo je strahopetne radovednosti: WV kolikih vrstah nastopa sovražnik? — Kain je naperil svojo ulavno nioč? — Se še li bomo mogli držati?" itd. Sedaj pa udlgovarjaj po resnici na ves ta plevel, na vse te vagone bojazni, če moreš! Bog mi ne štej tega v greh! Sem jih pač mazal, božal in gladil one preskrbne gospode s tolažbami o gotovi zmagi, kakor mi jih je pa6 trenutno ]>orivala domišljija na jezik. Hrvati, vsa čast jim, celih 21 dni so stali nepremifino kot skala in zid. Rusi niso mogli naprej niti ua ped. NaŠ bataljon je prežal vedno v rezervi, le enkrat se je udeležil enega protinapada s prav neznatnimi izgubami. — Prideljen je bil ravno v onih bojih našemu bafaljonu kavalerijski praporšiCak, madžarsko-grofovske krvi, katereg-a imeoa bom pa voridarle ziHiioiftal. Gospofl je slovel že pri kadru v Radgoni po svoji vojni itkuSiiji in po pripovedkali, ki so presegale že vse plotove hrabrosti in junaštva. Spoznal sem ga sam osebno v Zaleszozyki, kjer jc napravil tudi na mene utis junaka, ki bi lahko pozobal kjar celih 20 Rusov zaenkrat. No, ta gospod iz dežele nadjunakov (6 moral pri Raranczah v obseg sovražnega bob^ne-1 (%ega ognja. Nekega jutra zgodaj mi prinese sanitetni vojak pjsmo z grofovskim pečatom. Iz vsebine črk sem sMepal, dla je naš grof ranjen ali pa hudo lxilan in se nainerava sj>raviti z Bogom. Takoj sem se podal v takozvano marodno sobo, iztikajofi po vseh kotih za žlahtno madžarsko krvjo. Iskanja me je rešil sanitetni naredhik, ki me ie peljal globoko pod hišo v klet. Tukaj je čepel naš iuuak prepadlega obraza, plašljivo zbeganih oČi in na vse vetrove razmršenih las. Ko me zagleda, hušne iz kota k meni, me zagrabi lilastno za roko, prepogibajofi pred menoj desno koleno. jNisem prav znal, imam li opravka z norcem ali z bolnikom skaljene krvi in pameti. V trenutkih razmotrivanja med zavreto i)ametjo in boleznijo se ^e zakadila ena ruskih granat v bližino kleti, da se je res nekoliko potresla zemlja. Vsi svetniki, me je namah izpustil gi'of, še 6epe stisnil v kot in viknil preplašeno, da je še raeno ciirnilo na plašno plat. Sedaj sem si razpukšal nje¦govo bolezen — strah in bojazen pred artilerijo! \'sš junak je bolehal na strahopetnosti, kakoršne žo iiis"iu doživel do tedaj niti pri najzadnjem pr.i.-t.":1-u no Rotil me je pri nebu in zemlji, naj pregovorim z-.|i¦{. nika, da ga odpošlje stran iz tega pekla v ziledjo, kjer se ne strelja. On pafi ne more praa.-:."at' lega i okanja, tega Ireska. potreala, bojnega hrupa, in 1" grozne morije. Med tem in enakim grofovskim moledo/^ ijOm so frčale granate v kratkih presledkih mimo in v Ii!i/ijqo kleti. Gospod grof se j« stiskal ter privijal v kot pri vsakem razpoku kat kak jomehku^eoo razvajen kužek. Obnašal se jo čisto jx) v/gledu paSega pobeglega sanitetnega psa. Naravnost iz madžarskega Jeruzalema, prav iz s-ume Budimpešte, so nam poslaJi k polku žiral pasje«?a plemena, ki je pa bila tako izšolana, da, bi nai iztikala za ranjenci po bojuem polju osobito t viisokoin snegu. Pes ]e razodeval že po ]>ostavi in narredneni pogledu boljšo kri. Pokrit in zavarovan je bil po lirbtu z lično odejo, iz katere so se biiSčali 3 rdeči križi v svarilni znak sanitetne nedotakljivostL Krog vratu mu je pobingavala srebrna kolajna; pes je bil odlikovan na preizkušnji za zn-anje in brihtnost s čistim — ogrskim srebrom. In že res v obnašanju in kretnjah je bila Žival Zuiipljivo priknpljiva, da si je osvojila na Ijnbezensko plat srca vseli- Zrli smo v tem psetu četveronogctega junaka, rešitel.ja in tolažbo v liajvefiji sili in sstiski. Z vsemi pasjimi vrlinami od repa do goboa je bil ovenčan ta rdečekrižni kosmatin. Da ga le ne bi prehvalil, še moram omeniti, da so mu menda njegovi učitelji in odgojitelji pozabili zasadliti v srce za bojno polje prepotrebno Cednost: hrabrost, srčnost in neustrašenost. Naš oboževaneo se je namreč bal — strela! Pri prvem poku iz topa je pregriznil motvoz, ki ga je priklepal na poljano snirti, stisnil rep med plašljive noge in z Bogom v cne kraje presrečne domovine, kjer se vsaj ne strelja. Tudi grof je bil posut z lovorilqami človeških prednosti, čednosti in slave. Popoln pač ni nobeden jemljan, še žlahtnokrvni Madžar ne! Moj Bog, je to ])ač bil junak; toda strelianje, ki je v vojnl precej uevarna šala, mu je prevefi odmevalo po ušesih in mu potresavalo srce. Lepo me je prosil gospodeK, naj mu poraorem, da se odtegne ufiinkom groma in troska. (Dalje prihodnJiC.A