List 17.
Narodna pesem
iz   Poljan   na   Kupi,
Zapisal Kobe *).
Majka Maro iza grada zvala: Hodi, hčerka! ako si oprala. Nesam, majko! ni do vode došla. Kaj si, hčerka, letni dan delala? Gledala sam čuda velikoga, Kjer se bije Sava i Murava. Sava vozi dervje i kamenje, A Murava šajke okovane. U šajki sta bratac i sestrica, Bratac spava, a sestrica šiva. Sestra bratca z iglico budila: Stani, bratce, beli gradi gore! Neka gore z ognjem izgoreli 1 Služil jesam tri godine dana, Pervo leto za lepo devojko, Drugo leto za konjiča vranca, Tretje leto za svetlo oružje. Kad so došli devojke deliti. Meni dajo staro neveljavo $ Kad so doili konjiče deliti, Meni dajo stara neveljava; Kad so došli oružje deliti, Meni dajo staro i rujavo.
*) Morebiti je Novicam ta pesmica važna zavolj tam bivajoče-ga podnarečja.                                                           Pisatelj.
Hvala lepa za-njo.                                                   Vred.
Majka (mati),—nesam (nisim),—zvala (klicala), šajka (nek čoln), — a (pa), neka (naj!) — i (in), — devojka (deklica).