ii, , ....
■ ,r • • ■ . .
PRO
TA
* hi *'
glasilo SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ti vfravmiiki pre
■tort: MST H. U«Uali »v
Office of pobUc*Uo»:
•607 tU. Uwu<Ule »ve. Telcpho««: Lewud»U 4S3&

LETO—YEAR XL £ 2
m. itit, »t th« po«tH>ctiM chicagcl jll>> SREDA, 4. Septembra (Sept 3) 1918. ^mJlSi oi-oo STEV.—NUMBER 207.
Um AM 9* Owurr«m at Muck I. 191».
(ne. 140) jrtesttr tu aet •!
t. taiT,	PmI olflee »r cfcu***, ittuztst«^ •( tu PvmIšm*. jn^sucl^ r~t»*.»jrcui*iir
— i*	■ ii—i	'^mmmmmmmmmmmmrnmmmmm
ffOT i« ••otloa 1103, A«l of Od. S, 1*17, eetU riaW m Jun« 14. ISIS.
AMERIKA PRIZNALA OES-
K0SL0VASK0 DRŽAVO.
Tajnik Laasiag j® obvvtU Masa-rika, da Amerika pilgoatts Čehoslovake kol eobojsv-
ČEHOSLOVAlKI NARODNI SVET JB ZA0ASNA VLADA.
Waehington, D. C., 3. sept. — Ameriška vlada ae je danea for. tualno izrekla za razkoaanje Avstrija. Državni tajnik Ijansing je4 uradno sporočil profesorju Maaa-riku, da vlada Združenih držav pripozna Češkoslovaški narodni svet kot začasno vlado neodvisne češkoslovaške države, ki ima ob* laat voditi in izvrševati vojaške \ti politične zadeve Čtboslovakov. Obenem ameriška vlada priznava češkoslovaško armado kot del ao* bojevne sile, ki je v vojni proti centralnim državam.
feansin« je tndi izjavil, da je a* meriška vlada pripravljena stopiti v zvezo s njrinoznano češkoslovaško začasno de faeto vlado z na -menom, da ae nadaljuje vojna pro. ti »kupnemu sovražniku — Nem -
ciji in AvstrHi
-
A DEMONSTRACIJ A KOVNO OEOANIZI-
Hl. — ^Na delavski praznik ao aa vršile v vaek bidu-strljalnih mestih in središčih o-gromne demonstracije atrokovno organiziranega delavstva, a katerimi je delavatvo izreklo, da bo z vsemi sredstvi podpiralo vojno, dokler ne bo poražena avtokracija centralnih ali. Največja demon, stracija se je brez dvoma vršila v Chicagu, kajti v ogromni po-vorki je marftiralo nad 150.000 delavcev. Velika demonstracija ae je vršila tudi v New Torku, kaj-ti delavce, ki s« as udeležili pohoda, cenijo nad 100,000.
DNEVNI SEZNAM IZOUB.
LENS IN QUEANT STA PADLA; 10,000 NEMCEV VJETIHVENEM DNEVU
Nemci beže na 50 milj dolgi fronti. Američani so v nedeljo vjeli 572 mož in uplenili 78 strojnih puik.
Top proti letalcem, montiran na motornem vozu, katerega je videti na vojni razstavi
v Chicagu.
>*> ■■ ' , <v J.
za odsotne raste.
Waahington, 8. aept. — Vojni department je v,zadnjih štlriin dvajsetih urah obelodanil največji seznam izgub odkar traja vojna. Heznam ima 998 imen. Izgube: 183 mož ubitih v boju, 210 jih pogrešajo, 32*4 mož je težko in 288 ne-znano kako ranjenih, 30 jih je u mrlo za ranami in devet vzled bo-lezni, šest jih je pa emrtno pone srečilo.	' t ;
(Med težko ranjenimi ao tudi i-mena: Milan Mikič, Detroit, Mich., Tom Pleše, Gornji* Kosezi na Kranjskem, In Ham Rontevič, Canton, O. Med izgubljenimi je Mihael Hova, Readlng, Pa.)
POLITIKA IN ZBLBZNIftKI USLUŽBENCI.
WaabžngUm, D. O. — Železniški ravnatelj McAdoo je izdal okrož-uioo, a katero naroča železniškim ualužbenrem, da ne vstopijo v no-hen odbor politične stranke, ki pobira denar za polM*ni sklad, ne vodijo politične kampanje ali nastopijo kot kandldatje politične stranke in da ne smejo nobenenfti imlužbencu kratiti volilne pravioe
Železniški uslužbenci, ki hočejo poetet i kandldatje politične atran ke, ee morajo aahvaliti za Železniško službo.
Hlišijo se glasovi, da odredba lz zove kritiko v konzreeu in eenatu
Kritičarjl kotejo opozoriti ne dejstvo,da je McAdoo todi zaklad niški tajnik in da se smejo »luž benri tega departmeoU udeleiHI politike aktivno.
doma 12. sspt, JO fcblo strtrajo po posti.
Ohioago, HI. — Registriren«-i, d bftdo odsotni od doma dne 12. aepUmbra ae lahko ooalužijo pošte Za registracijo. kdor ae mora regiatrirati dne 12. septembra ln ve, da tega dne ne bo doma, naj gre k svojemu lokalnemu odboru n vpraša sa regiztraoijeki listek. Ta listek naj izpolni, dene v ku verto in odpošlje po pošti, da bo do 1$. septembra v rokah lokalne ga nabornega odbora
Ne nrezrite tega tisti, ki ne Imate dne 12. septembra doma.
DAVEK JB POVIŠAN ZA OSEM MIUARD.
VAŽNO ZA SLOVENCE, KRVA B IN SRBE PRI REGISTRA
• CIJI.
Ohioago, DL — Zelo važno jc za Slovence, Hrvate ln 8rbs, kl pri hajajo iz Avatro-Ograke, da i jim ni treba registrirati kot av strijiki podaniki, ampak os lahko registrirajo kot Jugoslovani (Hr vatje, Slovenci ali Srbi), kl jih na zivljejo podanike Avatro4)grake.
Do registracije je ie nekaj dni, in naše rojake opozarjamo, da jc petnajsto vprašanje zelo vsžno za nje, ki se peča z narodnostjo registriram«. Registrator bo to zapi sal v zaoknik, kar bo registrira nee odgovoril.
PROTEST PROTI PROHIBICIJI
Washington, D. 0. — Razprav« o prohlbieijl še ui končana v sr natu.
Predsedniku Wilsonu je bila do-poslana proteatna rezofueij«. kl nosi 2,000,0000 podpisov delavcev iz suem in štirideeetlh drlev. Ke /olm-ijo mo predsedniku UioM| Kolls O. Mezton, llenry fctferling In J." J. lfenlejr. •
Ravnotako je odposlalo pro-teatno rezolueijo organizirano de lavatvo r "Ameriški delavski fs. derarijl" države Ne« York. ki se dej obdržava avojo kon ven r »jo
DAVČNA PREDLOGA
PREDLOŽENA ZBORNICI.
■, f • : ipmfit itt vojni profit bosta dala po proračunu čez tri miljarde davka.
Revoluci|a na Bolgarskem?
Nepotrjena vest ii Svioe ss glasi,
/ da ao rebeli podrli kraljevo palačo v Sofiji.
london, 8. aept. — s bojišča javljajo, da so snglslks čsts danea Okupiralo brsz malega vso dro court-qusantsko črto u zdaj pro dira j o proti oambraiu. nemci ttisb odgovorili s protinapadi kakor js bilo pričakovati, tamvsš rs umi* 6ejo na bo milj dolgi froau. angleži so dosegli lsp naprsdsk tudi vsbodno od psroana. done« js bi* lo sopet vjstih na tisoče nomoev.
washiagton, 8. sspt. — osneral psrshing js sinodi poročal: "pri včerajšnjih operacijah ssvsrno od aisas so naše čete vjhs 578 nsm csv ia vplsnlls dva topova 105-centimeterskoga kalibra in 78 strojnih pušk. na fronti ob vs. sli so našs tete odbile dva lokalna
London, 3. sept. — Angleške čete kl prodirajo na široki fronti v severni Franciji ln Bslsrfji, so da ues okupiralo l*ns lu Oueant. An-
glešl to nm.rcdovali štiri mil te na .	.. •	.
20 milj dolgi črti odkar so ponor	"0 Jt »f ,trf*
* ^ * -	tveuko	m p*®* teta prodi*
Chieago In okolica: V sredo ja-eno In hladno. Heve rov skodli i ve-t rovi Povprečne tempersture v aadnjlh 24 urah; 02
Waahington, D. 0. — Nova dsvčna predloga je bila v pondc-jek odposlana zbornici. Voditr-ji v zbornici pričakujejo, da jo desetih dneh pošljejo* senatu. Po zadnji in končni cenitvi Zborničnega odseka prinese dav.V na predloga 08, 012,792,000 v dr-žavno blagajno, medtem ko jc anska predloga prinesla lo #3,-941,633,000.
Najbolj sta obdavčcua nadprofit in vojni profit. Ta dsvek je prorečunjen na $3,100,000,000, dohodninski davek od posaiiie* nikov $1,482,186,000 od korporacij ne #828,000,000.
Drugi viri so prorsčunjenl ta-kole:
Tranaportacijs: Tovornina $75, 000,000, ekspreana votnlua 020, (100,000, potulžka voznina $«0. 000,000; post I je In Pullmauovl vozovi $5,000,000, cevi zs olje $4, 550,000.
Brzojavna In telefonska sporočila *16,000,000. zavarovanje $12,000,000, vstopni ns (v gledališč«, eirkuse itd.) $100,000,000, klubov! doneski $9,000,000.
Luksus; Avtomobili Itd. $123, 750,000, zlatnina, Športni pred meti itd. $80,000,000; davek ua drugi- predmete, ki služijo lotkau su, $88,700,000 luksuriozui prsd-meti nad predpisanimi e«uslai $181,095,000.
Gazolin $40.000,tKK), jahte $1, 000.000.
Neopojne pijače $1,137,000^100, kolkovina $01,000,000 tobak, amodke #\M»JW0, cigarete $185,240,000, tobak l04,000.(*Ht, nosi js nee $9,ltgMZ)0, papirčki za ftigerele $l/i00,000.
Poaclien davek: (ilavnlra $70,. 000,000, mešetarjl, $1,7«0,000, gle dališče itd. $2.143,000, kupčije po pošti ari,000,000. kegljišče, biljer di itd. $2.200.(NJ0. strelišča 044M),. 000, šok* za ježo $50,0110, tiUnlšks dovoljenja $10,000^X10 tobačni tovarnarji $60,000, izdelovalci emodk $860,000, ladelovelei clgs-ret $240^100, v poraba avtomobilom in motorrikljev $72,W,OOfl
London, 3. aept. \v, llerna poročajo, da jc im llolgarskcm iz-bniliiiiln rovolučijo. N «• ^. kl š»- ul pot/jenn, ae glasi, du so r| olucio-narji p<dril,kraljevo palačo v So-liji. V bolgarski armadi ne js po. javilo splošno dezertlranjc.
n u planoti vzhodno od Crecy-au-Montn ln Juvlgnyja. Vzlic besnim ■X vrsžnlm protinapadom so h-nu-■Muko-amcrlšks čete vtele l.ct|illy In Te»tiy Horny. Frsneoako amfn. žae Čete prodirajo ob cesti, ki drži v ijaou.
Vsi gozdovi uied reko AlltHe ^ Chauny*m so okupirani kutedr tudi železnica v dotične m okolišu. vete desete francoske at-Mude pod gcucrslom Mengluom eo vjele vsčje število svstro.ogrsklh vojakov, Avstrijakl vjetniki ao prt lz* prašcvsiiju pokazali veliko nevednost o položaju ua aspadnl fronti. Neki Avstrijec Je dejal, da us ve lili q Američanih, čs ao na bojišču
Uli nr	.^^f
Na tej fronti js soyr«Žnlk sils-čil deset divizij, dn zadrži Amcrl. čane lu Francoze ua poli proti liri* bom Cheinln dea Dames in hnouu. Ameriške bsterlje vseli kalibrov go pa razbilo Sovražne pozicije ua kose in Nemei so so poskrili v sa*
LOV NA VOHUNE V CAMP 6RANTU.
Oamp Orant, IU. ~ Oficirji in vojaki so pričeli z rosno kampn -njo, du pomete jo iz taborišča iu pasu okoli labortšča vse nemško špijone, ki hočejo zasejati nezadovoljstvo iu nelojalnost v armado.
OfMcIna okrožnica, kl Je bila razposlana na ukaz taborlžčncga poveljnika, pol ko v nI Milton Mc. (Irewa, vsaki enoti, pravi, da hočejo poslali po vojaškem pruskem sistemu po onega vohuna v polke nerodne srmade. OkroŠuica pravi, da uaj pszijo sistematično ua vsakega moža, civilista ali vojaka, u katerim pridejo v dotiku.
Ustanovijo tudi tečaj, kako se od sovražniks dobe vsžue Itt for* maelje o njegovi moči, izgubah Itd.
DELAVSKI ODBORI ORO ANI HRANI POVSOD,
Wazbington, D. C. - Občinski delavski odbori so sedaj organizirani v občin sli iu okrajih, trt ln šlirldesHfh držav. Naloga teh odborov jc, da prrskr!x* vojno Industrijo s potrebnimi uclzučetiiml delavci.
7,720 REGISTRIRANCEV PO-ZVANIH V ARMADO.
Washi»ftoft, D. 0. — Oeiierel <'rowd<r je Izdal po*l«t aa 7,725 registrirancev zs splošiAi vojaško službo, kl imajo Ijudskošol^o Izobrazim. V srmsdo o<lklcjo dne 10 erpicmbra. Raz[H>šljejo jih v razne šole, de spopoloijo svojo Iz-obrazilo.
Oda<*kovo fmročilo pojaanjuje de jf islitek uklenil, de m |h#v i*.-i davek rpbls na $H,000,<«0,000, ker je zaklsdniškl tajnik priporočil zdravo finančno politiko, kajti vojni troški bodo znašali 24,-100,000 000
vili ofenzivo danes »jutrau ŠtevHn Nmucev b blb» vjetlh
licus, kl je bil v rokah Nemcev od jescul 11114, je središče premo-govoga polja v aovsrni Frsnoljl, Qucsnt je južni tečsj tukozvnno Woianova obrambne črto, h katere so Ncmel utrdili železniški trljiot U>uid—('s m brni- Val lenelenos. /
London, 3. sept, Angleška ar-muda pod vod dvom gsnorula Ifor-ha je včeraj Izvojevsln največjo zmago v sedanji vojni, Napndlu jc nemško obrambno črto Drosouft* Qussnt sil takozvano MWotanovo zavorno črto" lu naredila v nji sodom milj široko iu tri miljo glo-boko vrzel (llasovka Hlndenbof^ gova črta Jc s tem z«l robi jenu ua severnem krilu iu Nemei so dožl-veli iiujhujii ptiruz v sinlanjl vojni. Omimii sovrsžuik divizij, Ki ho kfa ulic Imenovano "nepremagljivo" črto, Jo bilo včersj uulčsnlh lu An« gleži *o vjell več kakor 10,000 mož
Bojevanje se zdaj vrši us vsi Črti severno od l*nsa doli do (Jue> stilu na tleh, kl so Jih držali Nemci od jeseni let s 1914. Na vsej tej črti je sovražnik orgsulzirsl mo-gočno ob rs m bo, tods snglrškr ar-insdc so v silnem nsvslu zdrobile vue prod seboj. Hslgove čete so ds-m« žc dve mil JI vzhodno cd Wo-tanove črta In prodlrsjo a veliko neglleo proti zadnji nemški o> brsmbnl'Črti, kl še loči raveznlke ml velikih oporišč Doual ln Cam-bral.
Vojni Ntau poroča danes, da se Nem« l v lujvečjem neredu umika jo na vsi fronti. Queant Jc bil okupiran sinoči. Dalje eo angleške (t» te ok upi i sls Pula»iy, Pronvllle, Dolgu les, Velu, BerOeoiiri, R«»r. Mulgny, Durjr, It^-ourt In Hailde-mont; vse te postojanke ee tialiaju-jo na 4mgl atrani razbite lllnden burgovc črte.
V Flandriji se M umike jo V eineri proti Armeutlerestt.
Franeozi ia Amoridant prodirajo preti Laosu
Periz, 3. sept. — Vojni etsu Js vlja v deiisšnjem urs^ln^iu poioči lu o silovit Ih topniških bojih med fekama OUe še« Abne Hlnočl Je vojni »teii pOfičel, de eo fremo ske ln smeriške Čete prekoračile ksnel Du Noid In okupirsle po-k rit ji oo severtio vzhod iui ml \»*la. Med rekama Aiene in AiletU na pre«luj#jo Američani In Kramozi
t ule čez sovrašno Črto, so nalet«, le ns kupe mHirev, ki so taJezffT /Mita ln pnljs, ds ao celo ovirali franeosks "tenke",
Ns smsriški fronti ob Vssll so
Neuud ponoči Izvršili dvs napada, k I sla bila odbila. Hnvrašnlk Jo zelo nervozen na tej fronti itt vaako noč razsvetljuje nebo V žaročlmi bombami ImJeČ ae nenadnega na* pada. Mudovl ua reki Aisue ao pod neprestanim ognjeni ameriških topov vellkegs kalibru.
Washiugton, 8. sept. — Vojni stan Jo danes objavil sledeče poro* čilo generala Pcrshlngat "Am«rl-ško uradno poročilo št. 110 A-nterlški \«»Jnl stan v Franeijl, I sept, Hekdja At Severno od Alsno napredujejo naš« četo wiii».!nu od invlgnyja. Drussga ni kaj poročati".
'** /v	• ^1 1$ -!'"
američani v belgiji prodrli soo miljo
Z smerlšku srmsdo v Flsndrljl, 3. Mopt, Ameriške čete, ki se bore s Angleži vr*d v Belgiji, ao včeraj napredoval« eno miljo, A-merlšttiil se vojskujsjo s tsklm navdušenjem, dn Jih morajo čaat-ulkl držali nazaj Amarlčaul operirajo vzhedno od gore Kemmel tn njihova črta t hrlflško vred drži vzhodno < d Voorm«zeelsi (dve milji JuŽiio od Yprese) čez Wulverg. bem, Netiv« Kglise lu reko l.yN do Ket stresa.
Ameriške tete na f«m IrnjlšČn no pod imveljnlštvoiu generel a lleury Rumlinaona, ki vodi engl«ško o-fcuJvo v Flandriji,
Začetek odločilne bitaet
London, 3, aept. — Zadnje vasi I z bojišča s« glaa«, da ao a tleske čete prodrl« skozi najmočnejšo o-brSinbgO črto sovražullu -ued Uro-.•ourtom in (^ueantom ln bitka J« u« dotlčnem mestu dobil« odločil, ni značaj za vao nemško fronto od Vpre* do Kemza. Aaglefk* tornc patrulje že operirajo ns prtem isdju pet do i»eem m^lj on-k rs J rs z bite Woisnove črt« Pora* Nemeev na t«J črti pomeni, de as Odpira uovo dejanje vojne. Izgube sovražnika ao ogromne.^Na tisoč« mož je bilo vj«tlh včeraj ln denee in eeste za fronto ao itatla* čnw< a vjetniki.
A-
Konvencija N. F. C.of A,
(Piše A. J. Terbovee).
(Jori omenjena organizacije sc atoji a U2 bratskih podpornih organizacij, ki reprezentirejo okoli deeet milijonov članov. Ako računamo družine teh članov zra-veu, ae lahko trdi, <da jo ti konvencija zastopala približno tride-aet miljouov ali akoro eno tretjino prcbivaletva Zedin jenih držav. Hlovenski organizaciji ste bili zaatopani aamo dve, namreč H. N. P. J. po moji malenkooti in J. 8 K. J. po dr J. V. (irebe-ku. Želeti bi pač bilo, da se N. F. C. of A. pridružijo tudi druge slovenske podporne organixacije in pošljejo svojega zastopnika« na vsakoletno konvencijo. Prvič ni-kakor n! pravilno, da bi Hlovenei na tftrantln gledati kako drugi bojujejo naie bojo, medtem ko smo izvojevanih ugodnosti deležni vsi. Ce bi ne bilo N. P. C, of A., bi hile kapitalistične zevero-
kakc
h -»nm
ko celega odre v ozedju velika zvezdnate zastave, preko nje pa se je zečele odvijeti "Service Fleg" N. P. C. of A., ki noai Številko 316.212; to kaže da je nad triatotlsoč naših članov v ameriški armadi in mornarici. Takih fttevilk ne more pokazati nobene druge orgenizacija v Ameriki. Ne smemo pozabiti, da je med temi atotlsoči tudi per stotin članov S. V P. J. vštetih. S polagoma se odvijejoče "službene zastave" pa so se kot rožno cvetje vsipale male zvezdnate zastavice po odru.
Zastopniki mestnih, državnih in ne vem ie kekšnih oblasti so nam peli navdušen "dobrodošli," kterim so sledili običajni odgovori. Za temi je vihemo pozdrav-ujen nastopil Mr. J, W. Oerard, bivši ameriški poslanik v Berlinu. Njegova izvajanje ao bila jako zanimiva. Dotaknil se je dr-tavnozavarovatninakega sistema r Nemčiji, ki drži ljudi v pravi suž-uosti. Za zeve roval nlno, za cerkve in stotine drugih stvari pobira devek država in tega se nabere
valne družbe po svojih zastopni-.toliko, da revnejši sloji komaj kih v zveznem kongresu in legi- zaslužijo za davke in borno živa-alaturah posameznih držav poskr- tarenje. Naprej si nikakor ne mo-
tale za take zakone, da bl bratskim podpornim organizacijam sploh no bilo možno eksistirati. Dalje pa ni več kot previlno, da W slovenske podporne organizacije nekoliko bolj približajo ameriškim, ud kterih sc lahko naučijo marsikaj. Velike in stare organizacije imajo skušnje kot jih naše malo in mlade slovenske podp. organizacije ne morejo imeti. Jaz nikakor ne trdim, da bi jih morali posnemati v vsem; kar je pri-kladpo za rojene Američane, ni vedno dobro za naie ljudi. Tudi Imajo nektere velike ameriike bratske organizacije marsikaj zastarelega v svojih sistemih; tega seveda tudi nI treba kopirati. Kljuh vsemu temu pa se od njih lahko naučimo marsikaj dobrege in pametnega.
šile Huu poprej), v Bellevue — Htratford hotelu v Philadelphiji. Kmalu po deseti uri dopoldne se je prikazale na odru Mine. Beetri-ce Kendall Katon, oblečena kot boginja Svobodo, spremljala sta jo en vojak in en piornar, prvi z našo Ameriško zastavo v rokah, drugi s francosko t robo j nieo. Godba jc zaigrala iu stotine glasov se je zlilo v "Star Spangled Bantier" kteri je sledila marzelje-za. (Zanimiv dokaz, Kako Američani malo rešpektirajo kralje, je dejstvo, da nikomur ni padlo v glavo Intonlratl "Ood save the king," dasi smo a Angleži ravno tako prijafelji kot a Francozi in je bilo navzočih celo nekaj za-atopnikov bratskih organizacij iz Cenade). V tem sc je spustile pre
rejo poiuegeti Po sistemu državnega zaverovenja so ljudje tako popolnoma pod kontrolo cesarske vlade, da se ne morejo in ne upajo ganiti. Železna vladna pest bi disciplina jih drži od vseh strani ln aato ni nič čudnega, če se dajo tako radovoljno klati za kajzerja. Organizacije, kot so naie podporne tu v Ameriki, v Nemčiji niso mogoče, ker se vlada boji, da bi ukrepali kaj proti njej. Vsaka najmanjša stvar mora imeti uraden pečat in dovoljenje. Za vzgled pove skušnja štirih Američanov, ki so nameravali oanovati klub za igro "tenia." Predno so se smeli snitl ti štirje, da se pogovorijo kako to storiti, so morali imeU dovoljenje od civilnih In vojaških oblasti. Pripoveduje nedelje, kako je kajzer pri neki priliki pokazal nanj a.prstom in izjavil, da po tej vojni si ne bo
Konvencija se Je pričela dne
nih neumnosti. Takrat je bila A-merika še nevtralna. Tuintam sc je včesi govorilo, čemu je šle A-merika v vojno. Na to je lahek odgovor. Če vidim nekoga, da se pretepa s par tovariši, meni, kl na struni eiojim pa preti, naj le po-čekem. ko bo z onimi gotov, bo Že tudi mene "sfiksal," aH ni boljše, da posežem v pretep, dok-ler je lopov zaposljen Se z onimi! Miljoni ameriških fantov na zapadni fronti ne bodo ponujali kajzer ju nobenih nepmnoati, ampak Hrdo jeklo In svinec.
Zsninilvo je bilo poročilo dr. C. Day Clarka iz Toronto, Can., o skušnjah bratskih organizacij z ozlroin na vojno. Pripoveduje, da je v armadi okoli pol milijona Kauedčanov, kar je zelo veliko z
ozirom ua število kanadekih državljanov, ki je nekeko oaem mi-Ijonov. Ne vaških tisoč vojakov pride nekej nsd tristo mrtvih in renjenih. Odpuščeni in ozdravlje-ni vojeki ostanejo podvrženi zlasti revmetizmu, živčnim in srčnim boleznim. Orgsnizecija, ktero on zastopa (Indep. Onder of Fores-tres, To rento, Cen.) je sprve pre-klieala vse police ze v vojno odi-šle člane, potem je vzdignila letni eaesiueut na $50.00 ze $1000.00 zavarovalnine, nato pa zopet preuredila tako, da plača za regularen letni aseement le polovibo prejšnje umetnine ze vojeki.
Dr. Lee K. Frankel, blagajnik American Public Ilealth Asen. iz New Vorka, je govoril o ohranit-vi zdravja. Mož trdi, da se spo-dukotu članov iu vpeljavo boljših aeniternih naprav doeeže mnogo več kot s poviševanjem esesmen-ta. Dobra kanalizacija, dobra pitna voda, zdrava atanovanja, zračni delovni prostori, in splošna navodila ljudem, kako naj skrbijo za zdravje, to dele čudeže. V prvi vrati bodi naie ekrb, kako za-braniti bolezni, pa bo odpadlo zdravljenje. Delejmo na to, da n^ bo treba za nobenim drugim pla Čevati smrtnine kot za onimi, ki so umrli od starosti. Če se to vre-sniči, bi vsak navzočih dočaka najmenj 90 let. Nevaja, kako so se po zaslugah njegove organiaa-cije zboljšale zdravatvene razuie re v mnogih mestih. V Cincina-ti, O. je Število stnrlnih sluča jev za neko bolezen (mislim, da za legar) padlo od 16 na tieoČ, na <Jva od vsakega tisoča, ko so napravili nov vodovod. Boljše zdravstvene razmere seveda ne koristijo samo članom bratskih organizacij in zavarovalnih družb ampak splošnemu prebivalstvu. Kljub temu pa so ravno te organi zacije v prvi vrati poklicane, Aa podpirajo tako delo, ker je v ve Uko korist njihovim članom in njihovim blagajnam. Pripomni dalje, da bi njegova organizacija stoVila lahko še mnogo več, če bi bil denar na razpolago in apeli ra, da bi se pri N. F. C. of A. storili kaki koraki v tem oziru. Sklene se nastaviti odbor, ki bo vzel atvar v pretres. Mene so ze lo zanimala njegova izvajanja glede pomanjkanja zdravnikov, k ue že občuti radi vojne in kako je peftrrfben poduk članstvu, na kak način naj si varuje zdravje (llaaila naših slovenskih jednot b po mojih mislih tudi lahko neka, storila v tem oziru. Od urednikov se seveda ne more zahtevati, naj dajejo zdravniike nasvete. Am pa k naše podporne organizacije b majo avoje vrhovne zdravnike in ti bi nam lahko tuintam napisali kako navodilo za ohranitev zdravja, poeebno ker poznajo noše ljudi in razmere, v kakoršnih živijo. Seveda jaz zopet ne mislim, da
nam ba jednotin vrhovni zdrav-nik, kteremu damo "sijajim" plačo $150.00 na leto poleg tega, da pregleda mesečno okoli .100 prošenj novih kandidatov in mnogo drugih listin, pisali ie članke. Za tako odgovorno in važno delo kot ga vrjfi vrhovni zdravnik ni to nobena plača, ampak napitniuu. Če se smatra, da je pregled listin po vrhovnemu zdravniku samo formalnoet, potem mu plačajmo od koaa'recimo en cent, da pritisne pečat nanjo in basta. Ako pa hočemo dobro in veetno delo potem ge plečejmo kot spodobi. Pe-cimo, da nas vesten in natančen vrhovni zdravnik v enem letu obvaruje le treh kandidatov, ki so čutili kal bolezni v aebi, ko so hoteli Vstopiti v jednoto in se zava rovati zu tieoč dolarjev vsak. Jed
nino glasila lepe stotake več na leto. Poseben odsek je dalje kon-feriral z gospodi v VVashingtonu, ki ukrepajo o novih davkih. Seveda je govoril v smislu, da w: bratske organizacije oprostijo teh devkov. Ne brez uspeha. Predsednik odseka Mr. J. Hulli ven je pre čital brzojavko iz Washingtoiui, da se bo ukrenilo v smislu zahtev bratskih organizacij, združenih v N. P. C. af A. To pomeni, da bo bratskim organizacijam v Ameriki prihranjenih pribl)|na svoli-ca šestnajst miljonov dolarjev na davkih. Razume se, ako pridojo zastopniki deset miljonov članov, (za kteri mi stoji armada d nuglh dvajset miljonov) v Washlngten, jih na pristojnih mestih radi poslušajo in vpofitevajo. Izvrševalni odbor vedno pazi kaki zakoni se
hota bi prejela od njih par dolar-1 sklepajo v Washingtonu ali v le-jev, izplačala pa morda v enem gielaturah posameznih držav iu
«tu $3900.00 bres oventuelne bolniške podpore^ Ali se ne bi splavalo takega zdruvnjka odškodo-vati kot je prav T Pri sprejema njb novih kandidatov je strogo*! popolnoma na mestu, ker je treba ljudi privaditi, da vstopajo v organizacije dokler so zdravi in krepki, ne šele takrat, ko že čutijo, da nI nekaj prav z njimi. Mersikak pameten nasvet za ohranitev fdravja se čita včasi v kakem velikem ameriškem listu ali megazinu. Saj ni treba, da bi morali imeti same originalne članke, dober prevod jc vedno boljši kot slab original. Vsi veliki ameriški listi imajo dnevne novice, politične člauke, povesti, nekaj humor ja, zdravstvene nasvete, gospodarske stvari, modo, znanstvene razprave itd. Vaak čitatelj lahko najde nekaj, kar ga zanima mu ugaja. Vse za vsakogar pa seveda nt nikjer. Kajpada naši*lo-i listi oziroma glasila naših organizacij tega ne zmorejo. Ampak rp zmožnosti in kolikor je našim razmeram "rimerno, naj bi se jih skušalo posnemati. Posebno v zadevah, ki se tičejo nekaj tako dragocenega kot je naša zdravje. .Prva skrb naših podpornih organizacij bi morala biti o-hraniti člane pri zdravju in jim daljšati življenje. Ako smo izmed ato ali petsto članov rešili le enega prezgodnje smrti ali bolezni, smo si pridobili neprecenljivih ngslug, neje za posameznike, ampak zd celo organizacijo.
Mersikak član jednote ali čitatelj Prosvete si morda misli, da je prišlo kar samo od sebe, ker ni?o glasila bratskih organizacij pri nedavno zvišani poštnini tako pri zadeta, kakor listi posameznikov in korporacij, ki jih izdajajo zo profit.. Ampak tudi tukaj gre o gromna, če ne sploh vsa zaslugn tozadevnemu odaeku N. F. C. of A. Če bi omenjena organizacija ne bila storila potrebnih korakov, bi tudi naša jednota plačala za pošt
stori vee, da se sprejem bruLfakim organizacijam škodljivih zakonov prepreči.
Omenil sem ie enkrat, du nikakor ne bi bilo prav, da mi Slovenci kot nekaki "sleek^i ji" stojimo na strani in brezbri>no gledamo, kako drugi za naa delajo. Nas je sicer malo in slabi smo, toda kljub temu je naša dolžnost, da se pokažemo, da iivitno in d& smo pripravljeni po ovojih »krom nih močeh pomagati in sodelovati. Stroški so zelo mali v primeri s koristmi in ugodnostmi, ki smo jih deležni po zaslugah N. F. C. of A.
Če je kdo dvomil o naši lojaluc-sti, ga je gotovo minila ta slabost, ko je čul, da so brateke organizacije, združene v N. F. C. of A. (deloma iz centralnih blagajn, deloma potom krajevnih društev ali posameznih članov) kupile Liber-ty bondov in vojnovarčevalnih znamk v vrednoeti $64,000.000.00 (štiriinšestdeeet miljonov). Toliko je bilo tajniku naznanjeno, toda poročila je izmed ^92 organizacij poslalo le 72. Ni čuda, če nas v VVashingtonu poznajo in radi poslušaje^
(Dalje prihodnjič).
stih na deželi. V Manehesterju Že čakajo navodil za stavko.
Policijska etavke je prišls ne pričakovano, čeprav traje agitacija za povišanje plače že dolgi* Časa. Stavka je pod vodstvom 4'Narodne unije policijskih in ka-znilniških uradnikov." Neki voditelj unije je izjavil, da so lun donski policisti najslabše plačani delavci na svetu. Dobe po 28 ii-lingpv (nekaj čez $10) na teden in zraven prejmejo po 12 šilingov "vojne nagrade;" kadgr je policist 21 let v službi, dobi dvu šilinga več na teden. Sorlenti dobe 10 šilingov več kot ngvadui policaji.
Stavka je hudo udarila ppuličui promet. Na križiščih, kjer navadno policisti regulirajo promet, je nastala velika gneča vozov in slučaji nesreče so ae povečali. Mestne oblasti se trudijo, da po iM,t«»	flfsi uraaniK \
Scotland Vardu, glavnem policijskem *tanu) je imenoval stavkar-je upornike. Po njegovem mnenju policist ne more biti Štrajkar, temveč puntar, ki dezertira iz na-»ol vojaške službe. ■Iithdon. — Štrajk 22,000 poli -čajev je bil končan v soboto s posredovanjem vlade. Strajkarji so dobili povišanje plače, kakor so zahtevali. Minimum povišane plače je 43 šilingov in maksimum šilingov tedensko.
Štrajk policajev v Londonu.
London. — Policiati v metropo liškem okrožju Londona, ki zav zenta 700 štirijaških milj in 8,000, 000 prebivalcev, so v petek zastokali za večjo plačo. ,JSdiiiQ talcozvario '4 mestno okrožje,'1 ki zavzema komaj eno štirljaško miljo še ni prizadeto, ker tam je vslužbeua posebna mestna policija.
■Policijska organizacija Šteje o-krog 22,000 mož in voditelji unije izjavljajo, da je prvi dan stavke odložilo 10,000 mož policajske kole, medtem ko ostali docela sim patizirajo a stavko. Dalje izjavljajo v glavnem stanu policijsko unije, da se stavka morda razširi po vsem mestu in po drugih me-
BttUOHAR OBSOJEN HA
$27,000 DEMARJCE GLOBE
Los Angotos, Oal.—Prince Hop-kins, miljonar in učitelj v Santa Barbari, rev. Oeorge H. Green-field, Rev. Floyd Harden in Carl Broueer so bili pred več meseci obtoženi od veleporote, de so kršili zakon proti špijonaži. Vai »o priznali ua sodišču, da so krivi.
Hppkins je bil obsojen radi prvega odstavka v obtožnici na $25,000 denarne globe in na tiaoč dolarjev za vsak naslednji odstavek. Skupaj $27,000. Greenficld in Harden ata bila obsojena na $5,-000, Broneer pa na $500.
Preden je bila prečitana obsodba, so priznali vsi štirje, da so pomagali širiti knjigo "The ^thics of Murder* in druge tiskovine. Obtoženci so izjavili, da niao knjige in tinkovin širili v interesu Ntfnčlje,
m fcrtUl* Iti*	ll«.
tet -mfejm- Ml, .
NE KATERI REPUBLIKAJTOI VIDIJO POVSOD STRAHOVI.
Washington, D. C. — Nekateri republikanski senatorji so naskočili vojaško naborno predlogo, da je določba za izobrazbo mladeni-čev pod 21. letom socialistična, dasiravno sta senatorja Chamberlein in Wad8worth izrekla, de ima določba namen, de se mladeniči izobrazijo tehnično.
Evonimir Kosem:
VRNITEV.
\ T	i
t	I. ^
Že par dni je snežilo neprenehoma. Zemlja je bila mleta v belo, mrzlo odejo; pa šc vedno jo ledcuelo vsenaokrog; nikjer ui bilo več zelenili dreves —• beli ln nemi kakor nevestina obleka so ležali prod popotnikovimi očmi gozdovi. Vasi lu sela po dolinah ln gorah ao bila zasnežena, potn med njimi na debelo s snegom pokrile, tuiutam nad meter visoko zametena. Mrzel, oster sever jc bril preko polj iu gozdov, žalostno tulil in pojemal šele onkraj gričev In holmov, uied belimi gorami, utihnil pu nI nikdar. #
Ignac jc gazil sneg in mraz mu je bilo; komaj jc razločeval pot pred seboj: zakaj v zraku je vedno migljalo ln mrgolelo, vrtogluvn so plesale snežink« iu sc poigravale pmjl seboj, kakor za stavo; Ignac je čutil na licih te snežinke: tajale so se na njih, velike in ledene . . .
Truden jc bil lguue od dolge hoje v telo; vendar njegovo* srce je bilo kakor spočito iir pomlajeno, nič utrujenosti nI bilo v njem.
8|m>nmil se je ua dom, kl ga Imi videl z.opet enkrat. |M. dolgem, dolgem času: doma bo ravno o Božiču; mirna tišina bo v sobi; ua rapečku bo sedel resiicgn obraza oče s pipico v ustih, mati, etere, aključena, se bo vrtela za mizo, vse polno dele, se amehljnU in ozirala proti durtm; sc-.itra Airka lu bratec Mančl, mala, nedolžna, s velikimi, otroškimi očmi, |>n bosta delala jnslicc, tetn V kotu kraj rast rtih oken, postavljala boste peetlrce ln ovce )»<• mahu viir in više in hc pogovarjala valno kakor <l\s majhna, zgrbanče-ne sterčke ...
"Sveti večer bo jutri," je premislil Ignac, dvignil nogo viaoko is M»egn in »«• mul tesneje v kožuh, "sveti večer, iu takrst bom doma; čisto gotovo bom priiel domov na *vcii \eč« r. kakor tem pisal ls Amerike . . . Smj hodim h• dva dni v snegu in v mrasu. O, ie en dan, in domu hom'" Ostreje Je zabrH sever, huje je pritUnii mrax ln kekor lr ledu je pokalo po težkem h »nrg.nu oblolencm vejevju kraj ceste; Ignac «i j,- ,»,.ti* uil kučmo glntmko na oči lu ušesa; v enom. • .
snežilo, tiho, mirno, kakor v sanjah j . .
Ignac Je obstal kakor da ga je kdo nenadoma prav prijazno poklical v njegovih očeh i»e je utrnila aolza radosti ln zdrknila po licih navzdol. . .
Doma ho zopet po dolgem času. Pisal je bil, da pride, ln tako bo tudi prišel; postaran in reven bo prišel, ne več inlad ln krepak kakor nekdaj, ko jc bil odhajal v tujino, v daljno Ameriko . Vos Izmučen In zdelan bo prestopil domači prag, stopal tiho po veži in potrkal na hišna vrata; in bo prišel v toplo, gorko sobo, polno smeha lu domačega veselja In življenja. Vsi uiu bodo prihiteli nasproti . . . "O Ignac! Bog tc zlvll ... Kar sedi brž tu za mizo, pij in jej!... Truden si pač revež t" — Anka ki Mančl, oba-dva nemirna in radovedna, se bosta vrtela okrog njega, držala se ga za rokav iu ga izprauevala o Ameriki, o tisti lepi, kresni zemlji tem daleč zs morjem; In msti, ljubeanjiva mamica, ga bo po-božala po vellh licih, zrla nanj s svojimi dobrimi, usmiljenimi očmi ter govorile: "O Ignec, kako sl truden ln zdelan! . . . Zato se odpočlj, glej, sej je danes sveU večer ... Pij ln jej; potreben sl!" — Tudi oče, star, sklonjen, bo slesel Izza peči: "No, Ignac, zdaj si pa vendar doma. Tako je prav; nič več ll ne Imni očital, da si bil odiel za
deeet let v tgjlno; zdaj si zopet naš."--Prež-
.ilčno bo v gorki, zakurjeni sobi; pred lepo naie jen i ml jaslicami bo gorela rdeča lučke ln tre-petela. tudi engelčck ne zletl nitki ho vatrepc taval kakor da poskuša l»ežetl. Ignec bo sedel ze .niso, polič Jebolčnlks pred seboj, glevo odkrito, nčl lasne ln radostne, govoril bo veliko ln lepo ter pravil o Ameriki, o tem težkem delu temkaj: Anka In Mančl. oče In meti te bodo pa aačudeno poslušali in prikimavali i "No. je ie prav, da si vrnil V tujini Je pač drugače kakor doma; tudi ljudje tam morajo biti drugačni, oaornl In mrki. - Pij. Ignac. In odpočlj se!" — V Ignaeo-vlh očeh bo radosten smehljaj, tudi na njego va lica se ho reslile tihe veeeloat . . .
Stopal je naprej; mrečllo ee mu je pred očmi; uemah so pobegnile vae slete sanje la njegovega srce. Koliko daleč pleva Oko povaod le bela, daljina pcilja. povsod belo. neizmerno, v m-skončnoai potepi ja joče «e megleno morje, kl mu nI konce nikjer. V divjem vrvenju so rajele
t težke, debele snežinke pred očmi zmrzujočega popotnika, za njegovimi ušesi je bril leden sever; pod nogami je škripal sneg, tuintam je zazven-čelo na tleh, kakor da sc je zdrobilo tanko steklo.
Težko je hodil Ignac. Ko se je oziral naokrog in ni zapazil nikjer nič drugega kakor le to neizmerno sneženo morje, se mu jo zuzdelo, da stoji vedno na enem in istem moNtu in da je s voj j dolgo pot šele pravkar začel. Vrtelo se je nad t njim, naokrog je šumelo in tulilo; preko polj so ječeč jaskali rezki vetrovi in pripogibali s snegom obložena drevesa.
"Ponehalo bo, čisto gotovo, da bo ... Če ne, ne pridem domov, živ že ne. O Bog, da bi sc zvedrilo!" je zuželcl Ignac.
Trudoma jc privzdigoval noge in j?Čal kakor v strahu. Do kolen je segal sneg, in bil je trd, kakor* iz kamini; toda po vrhu ni mogel stopati Ignac; udrlo se je takoj do tal in zlobno zahre-Sealo . . .
Dolgo, dolgo je hodil tako, truden, in že je Začutil bolečine v nogah; bile so kakor lesene, le težavo jih je vlačil za seboj. Po vsem telesu ga je stresal mraz; zobje v ustih so mu šklepetali; tanka, ledena skorja se je utrjevala ua njegovih sesuietiih, z redkimi kocinami porast lili licih.
Nič več ni mislil Ignac, tudi gledal ni nikamor več; samo hodil je, hodil, težko, počasi, sklonjen do kolen, do ziurzlega snega; tako se je vračal domov, lx daljne Amerike praznih rok, kakor izgnanec v domovino . ♦ .
II.
Sveti večer je bil; pri Krejenovih za Čimer-nem je gorela v veliki sobi s mirnim, tjhlm plemenom ogromna, od strojui dol viseča petrolejka, evetle topla luč je bila razlita na vseh jasnih o-hrssih.
Za mizo sta sedela Anka in \fanči, lepo oblečene, rsdostnlh lic bi smehljajočih ne oči, zrls ne jeellce v koti* in bila veeela in zadovoljne kekor ie nlkder. Hej ste bile vse teko lepo neredlle. ko je bil ie mrek. Kakor živo je bilo vae — prijazen smehljej iz kota; zdelo se je začudenim očem. da livobarvani paatlrci veselo pojo in de ovce, majhne, smešne in ponižuoeive, mekečejo vmes, hodijo v«e križem po mehkem mahu in mul I jo t rs-vo . . . S«di kota, pi»d mahovithn gričkom, je
tičal pa hlev&k, z mavričasto svetlobo oblit; kakor iz nebes samih je migljala nad borno strehkso bleščeča zvezda; angelci, zlati krilatci, so pluli v zraku, trepetali nemirno in zamahovali s tankimi perutnicami. . . Teko resnično živo je bRo vse to narejeno, da se je Anke na skrivaj rahlo nasmehnila in se začudila sama sebi: "Jeli mogoče, da se in delala to jas T" — Tudi Manči se jc smejal samemu sebi iu lepim jaslicam. . .
Mati je stopala po prstih, tiho, mirno, kakor v Ktrahu, da nebi zmotila tega svečanega miru v sobi. Zdaj je bila pri mizi in jo je pregmila z velikim nedeljskobelim prtom, obrieele si roke ob predpasnik in pogledala malo po jaslicah, ozrla se tuintam plašno proti durim, zdaj zopet je odšla v kuhinjo, zaprla neslišno duri za seboj, hodila po veži, stara zgrbljena, in se je vrnila v sobo z gorko, dišečo pogačo, položila jo na mlz-ni prt in stopala naprej po sobi, brez šuma kakor bel, velik proaoren angel. . .
Na zapečku je sedel osivelih lee oče, pipico tobaka v ustih, hripavo kašljal in puhel dim predite v zrak; beli oblački so plavali dol s peči hi *> 1 Migi roval i med seboj, potapljali ee niie in nlie in se zopet dvigali proti stropu.
Mati se jc naenkrat obrnile.
"Kej ne prihajal . . Zdi ee mi, de čujem korake zunej ze hiio."
Oče je vzel pipico is uet, »trkal ia nje pepel in zmeje z glevo:
"Čas bi ie bil. Pisal jc, de pride denes ave-Čer. Pe bogve. . . grdo je zunej, eever brije ae oglji."
Zime je bile zunej, sneg in mraz, v sobi pe je bilo toplo; včasih je potfkel ne okne veter, stre sle so ne šipe in zazvenčele — hipome se je zdrznile skrbne mati, se pleftno ozrle, gledele dolgo proti durim ln težko pričakovale.
"Zdaj bi že morel priti," je menila mafti "Deset je ure, kmelu bo treba k polnočnici — kej bo s Ignacom f... Burjo jo zunaj in samoti eo v hribih; de bi Ignec vsaj pota ne iagreitt in ne ostel tako kje v zametih!"
O robne tiiine je zavladala v sobi. Mirno sto sedela Anke in Manči za mizo ln senjala o Igne covi vrnitvi. . . .
(Delje).
Vesti z Rusije,
BruaUov aretiran
Amsterdam. — ls Moskve javljajo, da ao sov jetake čete vjele generala Brusi lova, bivšega vrhovnega poveljnika ruake armade. Obdolšen je protirevulucionarue-ga gibanja.
Obent 111 javljajo ic Berlina, da je rdeča garda umorila pravoslavnega nadškofa in dfUge vodilne duhovne v Rigi. (Riga ob Baltiškem morju je okupirana po Nemcih. Kpko je torej mogoče, da tam eksiatira rdeča garda t)
Lenin bo okreval.
Amsterdam. — Oficijelna ruska telegrafska ageutura javlja is Moskve, da se Lenin dobro počuti in da njegove raue niso vei sm rt none varne.
Napadalka, ki je obstrelila Lenina zadnji petek, se piše Dora Kaplan in je 7.nnnn Moeialna rev«»-lueionarka. Doma je ia Kijeva in leta 1907 je bila obaojena na trinajst let ječe, ko je z noiem napadla šefa earjeve tajne policije.
Kodanj, Danska. — Hamburški "Fremdenblatt" ima porodilo ic Helaingforsa, da je bil Lenin ob -streljen z zastrupljeno kroglo, valed česar se boje njegovi zdravniki, da ae pojavi zastrupljenje krvi.
Dalje poročajo, da je zagrozila sovjetska vlada v Moakvi, da bo UHinrčcnih 5000 socialnih revolucionarjev, ki ao v zaporu, ako ne preneha teroristična propaganda proti voditeljem sedanje vlade.
Bdino nemški in ogrski socialisti ao v rdeči armadi.
Stockholm. — Ijeou Trockij je izjavil pred nekaj dnevi -n tako javljajo iz Moskve -t-da zavezniki za vijaja.de jat va, ko razuašajo ve ati, da ae v vratah sibirske rdeče garde bore oboroženi nemški iu avstrijaki vjetniki. Resniea je, pra vi Truekij, da ae je sovjetskim četam pridružilo nekaj sto ucmških iii avstrijskih aocialk«tov, ki so bili uied vjetniki v Rusiji. Omenjeni možje ae liore z bolševiki ia prepričanja in prostovoljno in dobro vedo, da bi bili obešeni, ako se vrnejo v Nemčijo ali Avatrijo. To se je že zgodilo v Ukrajini, ko ao Neu.vi vjeli nekaj peuiških isoe.ialintov, ki so se borili kot prostovoljci v lol-ševiških vrstah proti beli gardi n nemškim četam.
Razno iz inozemstva.
128,802 Namen vjeta v šestih. tednih.
Pariz. 3. aept. — Včeraj je bilo uradno uaznaujeno, da so zavezniške armade vjale 128,302 Nemca od 15. julija - do 1. septembra. Med temi vjetniki je 2674 častnikov. Istočasno ao zavezniki in A-meričani vplenili 2069 topov, 1734 zakopnih možnarjev in 13,783 strojnih pušk.
Francozi aami ao vjeli 75,900 Nemoev in vplenili 700 topov od 8. julija.	j
Japonsko poročilo o položaju v Sibiriji.
Tokijo. — Uradno poročilo japonskega vojnega stana o operacijah v Sibiriji, datirano 27. avgusta, se glasi: "24. t. ra. ae je aovražnik umaknil na deani breg reke Ujeraje ln se je zakopal v strelske jarke bliao Šimakovke. Dvanajsta zavezniška divizija je sledila. Drugi dan ae je aovražnik zopet umaknil in naše čete ao šle za njim. Izgube sovražnika ao bile dvakrat večje od naših. Pustil je za seboj 300 mrtvih, dva oklop-na vozova, tri topove, štiri strojne puške in večje število pušk ter zalogo telefonske žice in streliva. Čete generala Semenova so okupirale Daurijo v Transbajkaliji. Blizo Soltovna ob sibirski železni-ci je aovražnik uničil mostove in vodnjake, v katere je nasul strupa. Češkoslovaške in kozaške čete so vzele tri postojanke in rdeča garda ae je umaknila do ruako-kitajsko meje in do Kiabte v Transbakaliji, deset milj južnovz-hodno od Irkitfska. Sovražnik ae je utrdil blizo Tohite. Ameriške Čete ao doapele na bojišče na fronti ob reki Usur dne 27. avgusta."
Sultan obišče avoje bratoe.
Rim: — Iz Carigrada javljajo, da se tUT*ki sultan pripravlja na obisk avojih kronanih bratcev v Sofiji, na Dunaju in v Berlinu.
Američani zapustili Moskvo. ■
Wanhington, D. C. — Državni department je prejel oficijelno vest, da jc 95 ameriških državlja nov zapustilo Moskvo 26. avg. Od peljali «o se s posebnim vlakom v Petrograd, odkoder bodo skušali priti čez Finako na švedska tla. V Moskvi je ostal edini konzul Poole.
Zavezniška zmaga v, Sibiriji
Ijondon. Poročevalec "Dally Maila" je brzojavil zadnji četrtek iz llarbina (Mandžurija), daao za vezniki v tridnevni bitki premaga 11 bolleviške čete ob reki Uaur Sibiriji. 400 bolševikov je bilo u bitih. Sovjetske čete ae umikajo pAiti Kaboravuku. Japonci ao vze li I man med Nikolakmn in Kabo ravskom. — Neko prejšnje poročilo se glasi, da ao zavezniki prO drli 16 milj daleč na siblrak fronti.
Brzojavka Iz Vladlvoatoka, de tirana 26. avgusta, pravi, da je o-menjenega dne bilo pripeljanih VladlviMtok 38 ranjenih Cehoalo-vakov in Francozov z bojišča ob reki Usur.
Sovjet javlja o snagi na severu.
Stockholm, Švedska. — Umdlio poročilo aovjetake vlade v Moskv ae glasi, da je angleška flotile na reki I>vlni južno od Arhangela oi plula nazaj po dvadnevni vroč bitki. Sovjet poroča, da imajo bo ševiki uspehe tudi na češkoalova-ški in drugih protirevolucionarnlh frontah. Sovjetske čete v centralni Aziji, kl imajo pod avojo kon ■ trolo vae okrožje Hajernčinak, ao vzele Meri ob perzijski meji, kjer je nrrdišČe velikega bombaževega polja. Sovralnik je v t*n kraju izgubil 2000 mož. Na tranekeaplški fronti napreduje j« aaveeaiške ao v jetake čete.
PROSVETA
■ ii i
ne luška vlaaa kar divja valed od-nošajev a Španijo. Nemčija uc mara vojne a Španijo, toda obeutui je Še tako ošabna, da noče privoliti v zahtevo Španije, ker ae boji, da bodo potem vae oatale neutralne države sledile Španiji ln se napla« čale aa potopljene ladje z interniranimi nemškimi parniki.
Obmpors na dalavakem zboru v
-Angliji.
Derby, Anglija. — V pondeljek e bila tukaj otvorjena letna konvencija angleških delavskih strokovnih unij. Kot gost je navzoč tudi Camuel Oompers, predsednik Ameriške delavske federacije, katerega so delegatje burno pozdravili. Prisotnih je 800 delegatov.
Zborovanje je otvoril predsednik J. W. Ogden, ki je dejal, da , e delavstvo v Angliji danea po i tirih letih vojne močnejše kakor e bilo kdaj prej. .Dalje je rekel, da se mora delavstvo poslužiti vsake prilike za izvojevanje hitrega miru, ne miru za vsako ce-o* . tem več mirji, ki bo jamčil bo-očim generacijam imuniteto pred grozotami Vsake nadaljne vojno. Govornik je obožaval, da vlada ni da potnih liatov za mednarodno aocialiatično konferenco. Cilj delavcev vaeh narodov mora biti, da rešijo avoje ap<£re in ugladijo pota za pravi mir. Zato je on za internacionalizem delavcev vaega aveta.
Will Thorne, socialistični poslanec v parlamentu, je dejal, da je Nemčija vsekakor pripravljena privoliti v atatua quo na zapadnl fronti in dati Francozom Al-cijo nazaj, ako ji zavezniki puate proste roke v Rusiji. Takega miru pa ne bomo nikdar apreje — je nadaljeval govornik — pač pa zahtevamo sfbsolntno pra vieo eamoodločevanja za vae na rode. *
Govornik je pri teh beaedah žel gromovit aplavz.
Glasovi avstrijskih socialistov.
Pariz. — Dunajska "Arbelter Zeitung" je objavila 27. avgusta sledeče nasvete nemškemu ljudstvu:
"Državni zbor ae ima otvoriti takoj in aestaviti ae mora nova vlada, pri kateri bodo zastopani tudi socialisti. Pruaki deželni zbor se iuia razpustiti. Državni zbor mora ovreči oziroma spremeniti mirovno pogodbo z Rusijo in Ru-inuuako iu preklicati vue teritori-jalne aueksije. Dalje ae mora dr-žavid zbor izreči za osvoboditev
Belgije in izjaviti, da je Nemčija _
pripravljena stopiti v društvo dr«. ^^ žav pod pogojem ,da ae vae države ™ izrečejo za razorožitev naauhciu lu morju."
Curih, Švica. — "Augaburger Zeitung" piše: "Nemčija inui veliko večje lagube kot pa Angliia, ki se lahko naelanja na svoje kolonije. Pogojni mir je bolji kakor pa nadaljevanje vojne. Nemčija uiora dati koncesije, če hoče, da ae konča vojna predno je uničena vso I evropska kultura. Vsako upanje| na uspeh naših submarink jo nespametno. "
Curlh, Švica. — Na tisoče o.«cb je hilo aretiranih na Dunaju, v Trstu in Zadru valed obtožbe, da so pobrale in imajo v svoji posesti letake, ki ao jih vrgli na tla italijanski letalci pred nekaj dnevi.
NAZNANILO IN ZAHVALA
8 talnim srceiu uaananjaui, da je preiuiuul moj aoprog in oče
FRANK OVETKOVIC
in jje mirno zaspal po mučni bolezni aa večno.
Nujlepše se zahvaljujem vaem aobratom in članom društva tu krasni darovani vence, katerega ao položili ua krato pokoju llvula lepa vaeui, ki so ae ui žili pogreba ln ga spremili k zadnjemu počitku .
Tebi dragi moj soprog In oče pa naj bode lahka zemlja kjer počival Žal jo j uči ostali: Frančiška Ovetkovič, soproga, frank Ovetkovid, slu.
icmu. urele-
UIOVJ l III i«li a v j«
.1 v 11.« V J »I I V tli U/III.« I
Slabotni lludje
potrtbujajo vaškral kalu prodno ae Jih Bajnima trdfto in j.redno ia ni pi«
kropčilo,
bolasaesa be utr-
vit vat leleani tatu v. N« odlaiajta tortj. Nikdar vam na ho šal. ako poakutita
Severa's Balaam of Life
(Sevarov življantki balzami. To sdravilo ja snano, kot izborna tonili '"butanj iaMSmČpnti* rtieU. Ae vaa tare mrzlioa, ša ata v obče slabotni aH Aa imata napriUke na Jatrth. Ml priporočamo to zdravilo vmri, oaobito paataranim tn slabotnim osebam. Potkualta ga.
Pidpini Jiduti
laberp. IV, Jaalja 190T tis
olivni utaji t tac t—aa bo. i^wndalb avi, oucaoo, iuinoib
upravni odboli 1'rodaadalk i Joka Vugrl«, boa 190, La Balla, UL I. Podprodaodalki J. »ratbovil, B. f. D. 4. boa M, Olroid, Kaaa.
II. Pv.tprrda<>tloik: Jolof KubotJ, ASSiS Kwing Ave, Ha. Obloafo, IU. Tajalki Joka Vardorbar, STO« Ho. Lavadata Ava, Oklaago, UL Blagajslbi Aatoa J. Torbovas, P. B. Boa I, CHeoro, UL Ksplaslbari Joba Moleb, 400* W, tlet Bt, Obloofo, UL
NADBORN1 OBBBB Jola Aabrotll, boa Ml, Oasoaaborg, U Pasi Boigor, »41—1* Bt., U Bali* I*L t, & Ta sabor. 67« Absay Ava, Boabsprtmga, «|o
POBOTM1 OOUli Aatoa Hrast, Bo« 1<0, Oaaoasbarg, Pa
.ta*e KadUtek, bos «SS, H»Ubtoa, Po. Hudolf PUtarftak, boz 45«, BridgovUlo, Pa, Jakob IfikUvfli«, L. Boz B, Wffloek, Po, M. Patrov lak, 14SI5 Halo Avo^ OoUtavoa«, O.
OBBONIK PBOBVBTBi
JoAa lovartelb.	______ ____________
v uho v n i niiinii
P. J. Kav«. M. D., ftUOS Ht. Clair Ava, OUvaUa«, Obla VHK DBNAKNR KADBVB IM BTVABi, bi sa Blata «L apravaaga odbora Mf. P. J. aaj sa poUtjaje aa aaslovi
JOHN VBBDKBBAB, MflBT—09 Bo. La«liali Ave, ObUago, UL P BITO t BB OLBOB OKNBBALNMA POSLOVANJA as fsilljijn aa iiitot JOlB AMA BOŽIČ, bos »Cl, Oaaaaaborg, Pa.
Prttolba prepirljive vtebUa, kl sta jik roMM prva bi šraga Uštaaao. sa
poAiijajo ao aaaiovi	>« ,
ANTON HBABT, bos 140, Oaaoaabevg, Pa,
V	BI DOPUtt, toaprova, Uaakt, aeaaaaJa NA. aa "Piaevolo" aa paSljaJs
ao aaaiovi
UBKDNlftTVO "PBOBVBTB", BABT—A9 Ba LawmAU* Avo, Obltago, DL VHB UPBAVNldKH BTVABI, aareAaba, oglasi, as paiUjaja aa aartavi UPBAVNllTVO "PBOBVBTB", IMMf Ba ImAala Ava, Obleago, OL
V	boroapoaAtaat a taj a 111 v o« fl. IV. P. J, aroAaIMvaa la apro valit vaa Proarota" aa rabite l«oa orodalbov, Mur«a| aapMIa aaalev, kl |a Bi
ako talita, Aa ba vsaka stvar bltfa
Rižni izgredi na Japonskem končani.
Tokijo. — Rižni izgredi so br« malega končani. Tupatam ae še ponavljajo nemiri v krajih, koder so bili prvo dni najhujši izgredi. 3a8opi«jo v Oaaki poroča, da je bilo aamo v tamošnjem okrožju ranjenih 2000 izgrednikov, 162 po-icajev in štirje vojaki; 'okrog 5000 oseb je v zaporu. Minjater uotranjih zadev je podal značilno izjavo, da je rižne izgrede povzročila jeza airomašnega lju.1-atva vsled ekstravagantnostl novih bogatinov.
Hertling je damiaioniral?
Haag, Holandija. — Tukaj poročajo, da je nemiki kancelar Hertling podal ostavko in dr. Rolf, aedanji kolonijalnl minister bo njegov naalednlk
Španija j« zasegla nemška ladja
Madrid, Španija. — Nemške aubmarinke ao potopila dve špau ski ladji, odkar je špatieka vlada poalala noto v Berlin z grožnjo da vbodoče zaaeže nemške parni ke, kl so internirani v španskih lukab, za vaako špansko ladjo, k jo potope Nemci. Kriza ja tore znova oživela. V soboto ja imel vladni kabinet Izredno sejo iu ljudstvo je zelo razburjeno.
Madrid, Španija. — Španska vlada je sklenila v soboto zaseči vae nemške ladje, ki ao internirane v Apanekifi lukah. Obenem je pri Šla veat, da ao nemške potapljače potopile španski parnik "Ataz Mcnde", ki je vozli premog iz Anglije. To je še tretja torpedirana
r W t SI VI HA	( i >.
CrDAlt HAIMUS,	IOVVA
	
RADA BI ISVEDELA
to mojega brata Matija Majngri-ča, doma iz vasi Delnice. Nahaja se sodnj menda nekje v državi Wett Virginia. Cenjene rojake u-ljudno prosim če kdo ve za njegov naslov, da ml ga naznani aH pa naj se sam prijavi avoji ae-stri Aftoes Majnarič, omožena Agnes Oasperac, P. O. Box 154, Point Ttiehmond, Cal. (;ix)
kje se nahaja moj prijatelj John Jerant, ališal sem, da sc nahaja nekje v Westmorlandu in da je bolan. Cenjena čilatulje uljudno prosim Če vo kdo sa njegov sedanji naslov, da ml ga naznani, za kar bom zelo hvaležen ali pa naj sa ml sam prijavi iia uioj spodnji naslov. Poročati mu imam nekaj selo vašeuega glede društvenih zadev. Tony KnvčlA, P. 0. B. 292, Fairohance, Pa.
Črnogoraka legija na italijanski
fronti.
Rim, Italija. — Listi naznauja-jo, da sc je orgaulzlrala legija Črnogorcev na italijanski fronti, legija se bo borila ob strani češkoslovaške legije.
Nov eakimovski rod odkrit.
Ottawa, Kanada. Raziskovale! arktičnih krajev V. Stofan-sson, ki ae je mudil zadnjih pet let v severnem ledenem pasu, o-menja v avojem poročilu kanadski vladi, da je odkril neizmerne zaklade deviške bakrene rude iu naletel je na nov rod Kakimovcev, kl ao pravi velikani napram seda-njim arktičnim ljudstvom.
Bombe ii zraka ubila 40 oaeb v Kolinu.
Amaterdšm. — Nemški liati javljajo, da ao bombe angleških le • talcev ubile 40 oaeb pri zadnjem zračnem napadu na Kolin (Kocin) v Nemčiji. V Mannheimu, na katerega je bilo izvršenih več zrač nih napadov v minulem tednu, ao razdejano cele ulk*e.
V Kolinu ao ae med napadom odigrale in učiie scena. Muogi hiš ni poaestnlki ao zaklenili vrato množicam ljudi na ulici, ki ao pro sili, da bi se smeli skriti v kleteh, ko ao deževala Iminhe. Mestna oblast je pozneje določila o stro kazen za posestnike, ki no če dati zavetja ljudem ob času zračnega napada.
(Kolin je tiato mesto, v katerem ao pred nekaj raeaeci kazali ame ritke v jetnike v stekleni kletki kot nekakšno "čudo".)
' RAB BI IZVEDEL
za moje prijatelje John 8omre)c,
Fronk'Oole, Mike Springer, John 1/Vsar in za Jos. Kapuš vsi ao do-ma v stari domovini is pošte Mirna peč, na Dolenjakeni. Ako ka teri njih čita ta oglas prosim u ljudno, da mi piše. Moj naslov je: Martin Canael, P. O. Bo* 273, Froiiteuac, Kant.
KJE JE FRANK PAVLI0?
Pred štirimi leti je bival v Cliff Mine, Pa. od tam je šel v Weat Newton, Pa. potem pa nekam v Ind lana Oountfc Pa. in aedaj ne vem kje se nahaja. Ker mu Imam poročati nekaj zelo važnega, pro sini cenjene čltatelje, ča kdo ve za njegov naslov naj mi ga nasna ni aH pu naj se mi sam prijavi na moj naslov: Math Petrlč, P. O. B. 659, Oakdale, Pa.	(6*)
IIIIIIHIIMIIIII"1
POTREBUJEMO ljudi za pro
dajo delnic, za že obstoječo klav ni»o in meanieo. Zglaslte ae pri« Conjumert Paoking Oompany 804 Park Bnildlng, Pittaburgh Pa.
Ameriški avijatiki pobegnili is netnAcefa vjetništva
Bcm, Švica. — lajtnant Tko-1 maa Hltchcoek Iz Weatbui7a, t. L, kateri jc bil vjet meeeca ma"-, ca t. L v bitki a tremi nemškimi letalci na zapadnl fronti, je nšel
DR« JOS. V. GRAHEK
edini alovanaki adravnik In raaoeelnik v Pennflvaniji. Zdravi vae otročja, šenake bi moške boleani
Uradne nre ao 110 nre ajo-traj do I nre popoldan. Bell Telepbone Cedar S888. 848 B. Ohio Street, V, g. P1TTSBVROS, PA.

RAD BI IZVEDEL
PIVO!
Delajte Vaša pivo lani doma
bre« aparatov. Kn vrč Tiagerbeer-Kxtrakta narejenega Iz pravega
slad ja (malz) in hmelja, da 60 steklenic fine kipeče, od prave Bavarske se komaj razlučujoča piv«, ter stttho samo 12.00; po pošti lOc več. Pošilja se vse kraje Zdr. Dr-lav.
Naročilom je prilagati denar ali M«ni.-■>■ order ter naslavljati
na:
A. Paatotnik,
375 M. 184th St.,
NKW VORK, N, Y.
NA PRODAJ JE
Motorno kolo, kdor želi kupiti naj ac osebno zglasl in pride Iste-ga ogledati k lastniku, na naalov: John SiuigoJ, 270<1 Ofden ave., Chicago, lil,
NAPREDEK
"Prtavata" pile aa blagostanj« ljudstva. Ako t« strinjal s nj«nl-mi Idejami, podpiraj trgovce, kl oglalajo v Pro«v«ti - V salogl Imam vse sa vaakdanj« potrebAčL ne po smerni oenL
ANTON ZOBNIK,
EsrmiBlB. Pa.
NA PRODAJ.
Proda ae 80 akrov obsegajoča farma. 35 akrov Je Izčlščenega In poaejancga, 6 akmv ja Izoranega, drugo je trava, detelja, a oatalo pa je poraščeno s talini leamii, aZ vaa nadaljne pojeatdla gleda eene in drugih Informacij ae obrnite pl • aineno aH pa uetmeno na lantnlka; John Kirn, P. O. Bos 62, Willard, Wls.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 658 Pess Avt., Plltibarflh, Pa.
'-C

oammga.
Prof. Dr. Mullln
ZDRAVNIK — SPECIALIST
411—4th Avenue
(VA SPB0TI fOiTB)
Pittaburgh, Pa.
SE
ladja o<lkar je španaka vlada ob - ia Nemčij« in zdaj ae nahaja v ventila Nemčijo, da ae bo naplača 'Švici. Pravi, ds je skočil iz vla nemškimi parnik! za uničene! ka v Wirtenhergu tn potem je home je. 18 let
ln je leni prostovoljno stopil v m luž ho franeoaks zrs' flot«, ko ga niao hoteli sprejeti v ameri
la z nemškimi pai ftpsnake ladje. Španaki liati pišejo, dil 80 milj do švicarske da je položaj zelo kritičen in da jc lljtcbcock j« star komaj Španija takorekoč pred vojno. — Vlada je uvedla atroge naredbe proti špionom
London — la Švire javljajo, da<ško armado, ksr je bil premlad.
I
Telefon sreda Coeit 84lf. , Telefee M do«« N«vllle 1870 R.
FRANCIS A. BOGADEK,
alovonako-brvailci advokat,
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE,
aoba 103 Bakowell Buiidin«, vogal Diamond lo Grant SU.,
(nasproti Court Houat)	PITTSHURGH, PA
ie eefli	ivaife, A8A lame
prebaa. 84ravt aapaAaa laaaL plah, leladaa,	la Mtve vae be-
aarvoaeest, krvaa bala S fafi boloasl aflBiL bolesaa kaUro pvovaaa	«d, kakm ledi OaArovt vaabo
	ia v sve|a »Br
	la odvevils, Hl»
Ika la aatollb Aalev ava	
be aeea Maaval bnspl	»Aae. Til* pvo*
fUA p.pilsi«« jaaal«	a Prt ssael aa
aAievt vallke Mevfle 81	iraiM Brado«
SM «8 $. Sa A	Ml«, ob sode
gab asasa od M. 8» A	
Kadar vam poteči	Baročnlna na
"Pro«velo", jo oba	ovlu» prsvoča
«ao, de ss vea ae i	leta vi HH.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE HAHOPHE PODPOltNE JEDNOTE
Hkafa
Msrošaiaas ZsdiaJss* drfavi (imi sa Uta tn 76« t* tri ■mm tf m pol UU. f 1.11 m trt msac—.
t* Can*4» M »•
|4 H m lete.
M »a«, kar has* t*Sh •
"PROSVETA"
M7 f«. Laws4sW A*n
"THE ENUGHTENMEirr
of dM lltvnii N«<UmI
laaosd <Uil7 OMpt *Junday a»dHoHdeys.
tka lUfMU NaUmmJ ■—Ht
Advartiaing rsUe M
United Ststae (azcapt n countnaa, $4.»0 par
pa ja, dali ostanejo Slovenci po osvoboditvi tndi svobodni in državljani na svojih tleh. Voditelji S. N Z. del nje jo ntf to, da poata-nejo Slovenci in Hrvatje takoj po osvoboditvi aopet podaniki dru-g*K* nonarha, medtem ko deluje Slovenako republičansko »druženje na to, da ac Slovenci odlomijo sa samovlado v federativni republiki, v kateri no bodo več nikomur podložni. Kdo torej deluje za demokracijo f
Slovensko Republičansko Združenje,
m.
±
[UM, IbMfHi — MUfl Mat.	'
Prodajanje liberti-bondov 4, vojnega posojila m prične 28. sep tembru.
Za demokracijo in svobodo stare domovino I Vsak zaveden amo-riild Slovite mora biti Član Slovenskega republičanskega združenj*.
Oblici te "čikalVo fronto" na oboli Michiganakega jezera — veliko vojno razstavo v Chrantovem parku. Velika zbirka vojnih tro-ftj s sapadnega bojišča. Dnevne bitko popoldne in zvečer. Vstopnina 50 centov.
Delavstvo in vojna.
150,000 delavcev je korakalo na Delavski dan po ulicah velikega čikaškega meata in na tiaoče in atotiaoče jih je korakalo po drugih mestih »Irom naše republike. Ameriško delavstvo jo manifestiralo svojo jekleno voljo in odločni sklep t "Za armado na bojišču stoji armada delavcev v tovarnah ln rovih; sedanja vojna je ljudska vojna in delavstvo jo inora Izvojcvatl."
Precbednlk Wllaon je izjavil v svoji proklamaciji na Delavski dan: "Zdaj je jaano, da je Nemčija hotela uničiti to, česar ai avo-hoden Človek Šell in mora imeti; pravico samoodločevanja o avoji sreči, vlado pravičnosti in da vsaka vlada služi ljudstvu ne pa privatnim in sebičnim interesom gospodujočega razreda . . Sedanja vojna je torej vojna ljudstva vsega sveta proti vsaki nasilni vladi, kakršno predstavlja nemška avtokraclja. To je vojna za emancipacijo vseh in delavstvo jo mora podpirati z vaetoi svojimi silami."
Osvobodit vena vojna 1 Ameriško delavstvo bo izvršilo svoj častni delež doma in na bojišču. Delavstvo bo storil«*,1 M dijk'od* hjega demokracija. B rez delavstva jc zmaga nemogoča in delavst vo bo iz-vojcvalo zmago. Poraz avtokracije centralnih držav je tako gotov kakor je gotov jutršnji solnčni izhod.
Toda zmaga delavstva pojde dalje. Delavstvo mora porazit^ tudi vojno, da bo več nemogoča. Poraziti mora aistem, ki je ustvaril avtokraeljo in kl povzroča vojno. Delavatvo bo skrbelo, da se vresni-čljo WHeonove bmedc: "Vsak človak ima pravioo do samoodločevanja o ivoji sreči in da vsaka vlada služi ljudstvu no p« privatnim, sebičnim interesom gospodujočega naroda." To je pa mogoče le tedaj, kadar zavlada po vsem svetu socialna demokracija.
Vojna razstava.
V pondeljek je bila olvorjena vladna vojna razstava v čikaSkem Cirantovem parku. Namen ramtavc je: Pokazati ljudatvu, kaj se godi ua bojišču, kl je oddaljeno od na* tiaoče milj. Vsi ljudje ne morejo biti vojaki ln val ne pojdejo na fronto. Nihče pa nima pojma, kaj se godi ua fronti, kdor ni tam — kljub vsem fotografijam ln opisom v Časopi-alh in debelih knjigah.
Ilazstava je torej gledališki oder, na katerem se bodo dva tedna odigravali majhni prizori velike drame, ki se igra v Evropi. Dnevne bojovne demonstracije, pri katerih grme topovi, ragljajo* strojne puške, ropotajo "tenki", iu pri katerih se lesketajo bajoneti naskaku-jočih vojakov, nudijo gledalcu približno pravo sliko resnične bitke v Franciji. Vrhutega ao razstavljene na ogled nebrojne vojr^e trofeje: topovi, atrujne puške, cmplani iu druge al vari, ki so jih Američani, Francozi in Angleži oteli sovražniku, in ki so prišle v Chicago direktno z bojišča.
Priporočamo rojakom v Chlcagu ln bližnjih naselbinah, naj ne zamude prilike posetitl razni avo. Obenem ae bo nudila ta prilika številnim gostom, ki jih dobimo v uašo-.tredo prihodnji teden li vseh krajev Amerike — delegatom S. H. Z. In S. N. P. J. Priporočamo jim * danea, da al naj na vsak način odtrgajo toliko časa in si ogledajo vojno raz-Ntavo. Ne Im vam Žal.
Kdo |e prsšal Rusije?
< Dali«)	U
Ves f a čas notranjega boja v stranki je carjeva vlada izigravala zdaj levo m zdaj desno krilo stranke proti Leninovemu centru-inu. Leninova frakcija je bila e-dina, ki ni hotela nikdar aiišati ničesar o kakem kbmpromisu z obljubljenimi carjevimi socialnimi re^prmaini.
Po pariškem kongresu (1911) jc Lenin oatal v Parizu, kjer je organiziral novo šolo za ruske propagandiste. dola je bila v g- Ouemeau bliso Parfaa- 4« tam je Lenin predaval o politični ekonomiji,, agrarnih problemih, teoriji in praksi socializma itd.; vsega skupaj je imel 45 predavanj Izmed 135, ki Jih je določal učni tečqj.
O tej šoli in Leninovih preda-vanjih je sporočil tajni ruski po licist v Parizu sledeče svojemu šefu v Moskvi:
"Nikolaj Lenin, pravo ime Vladimir Uljanov, odločujoč faktor, je mož pri štiridesetih letih, srednje postave in čokat, dolgega in bledega tfbraza, bistrih o-či, svetlih las in plešastega čela ter gladko obrit. On in njegovo družina — žena in tašča — obeduje z dijaki v skupni jedilnici v šoli. Leninova Žena, Nadežda Konštantinova, je ^tara 37 let, bolj večje postave, okroglega o-braza in temnega obličja ter črnih las. Izgleda precej inteligentna, nosi klobuk in nima otroir."
V • janurja leta 1912 je Lenin sklical konferenco vseh treh frpk: cij v Prago na Češkem. Poljska, letska in židovska organizacija se niso odzvale. Oorklj in Ploha-nov sta pisala pismo, v katerem sta ostro obsodila Lenina, kor je sklical zborovanje brez sporazuma z ostalimi voditelji in odbori. Konference so se torej udeležili le bolševiki t in njihovi delegatje so imeli velike težave na ruski meji, kajti ruska vlada je ho^la na vsak način preprečiti koherenco v IVagi. Toda df)egatj<» so se srečno zmuznili čez nijfjo. Bilo jih je osemnajst in eden med njimi je bil — vladni vohun, kateri se je znal vtihotapiti tudi v naj radikalnejšo frakcijo ruske socialistične stranke ih on sam je nastopal tako radikalno, da so ga člani stranke v dotičnem okrožju izvolili delegatom, misleči seveda, da je njihov zvesti sodrug. Ta vohun je naravno glasoval rik konferenci za vse Leninove pred: loge in je kazal veliko navdušenje za vse, o čemur je govoril Lenin in njegovi pristaši. Vohun je takoj po konferenci sporočil šefu tajne policije v Moskvi sledeče:
"Konferenca je imela to značilno posebnost, da se je vae zborovanje vršilo natančno po prej izdelanem uačrtu eue same osclie. Vodilna miael tega moža (Lenina) je imela obliko resolucij in delegatje ao jih odobrili do piči-ce v slepi zvestobi do svojega voditelja."
Lenin je ua tej konferenci po-voril sledeče, kar je tudi ohranjeno v zapiskih tajne moskovske policije:	-M
Kako se slepi ljudstvo.
Tajnik jolietake katoliške jednote Josip Zalar je čutil potrebo povedati čilateljem "Anicr. Slovenca", da ni rea, da dela Slovenska narodna zveza za jugoslovansko monarhijo s KaradŠOrdževičevo dinastijo na čelu, da nima nobenega stika v krfako deklaracijo in da zveza aploh ne prlpozna te deklaracije. Kdln namen zveze je« boriti ue za oevohoditev Slovencev izpod avstrijskega in nemškega jarma.
Rojaki, kl pridejo v dotiko z g. Zalarjem, naj ga vprašajo, dali S. N. Z prlpozna Jugoalovanski tdbor v ljondonu ali ne; če ga prlpozna (o čim»ir seveda nl dvoma), ali more g. Zalar tajiti, da ni ta odbor podpisal krfsko deklaracijo; ako ne more zanikati, kar je res, naj ga vprašajo dalje, če je njemu znano, kdaj je londonski-odbor preklical krfsko deklaracijo ml svoje atrani; ako nl preklical, kar javnosti še ni kiimiio, je torej krhka deklaracija še* zmiraj v veljavi, ln ker H. N. Z pripojita dot leni odbor, mora obenem priznati vaa njegova dela in meti temi tiaii omenjeno deklaracijo. Ali ni dalje rea, da jo bt!a"Clevelattdska izjava" upre j* a le zato, da monarhiatl a njo pokrijejo svojo pravo barvo, ker vedo. da ameriški Slovenci ne IkmIo nikdar podpirali monarhlatlčnih paktov T Z drugimi l»eacdaiyi: ali nl blladotična iajava sprejeta le zato, da bodo slepili z njo alovrtisko ljud atvo v Ameriki!
Val, kl ae borimo aa Wllaonove mirovne cilje, ae borimo za oavo-bodiiev alovenake ga naroda iap«<d avstrijskega jahua Amerika itaa je sag«*^** 4* J* osvoboditev našega uartnla gotova atvar. Vpcašanje
■ utl
"Revolucionarna miael narašča v Rusiji, posebno med izučenimi delavci. Revolucija torej ni kon čaua in danea ae nahajamo na predvečeru novega revoluctbimK nega vala. Imeti moramo zastoj) nlke v četrti dumi. Liberaltourl* bolj boji rdečega vraga kakor pa črnega. Val pravi demokratični e-lenimi t i ae morajo ločiti od kon-atitucionalnih demokratov (kadetov). Boj proti njim pomeid boj proti vaemu, kar j« nazadnjUke-ga. Mnogo kadetov je v tajni t ar je v i alužbi In akrivajo ae za kriiv ko kadetake atranke. Dobiti mo* ranto pomol od kmetov in organi zlrati jih moramo v močno revolucionarno stranko, ki bo : nami no pa pod vplivom socialnih* re-voluelonarjev in kadetov."
Na tej konferenci je l^enin V-menoval centralni odbor nfclmUt članov, ki ao imeli poalovati ,v strogi tajnoatl. NHiče ni anSf, kdo je v centralnem odboru htvarinši odbornikov samih Dva člana loga odbora — !«nki In Zi nov i je v —ata Imela oatati v inozemstvu, ostali ao ae pa vrnili v Rusijo, kjer ao tvorili notranji tabor. Dalj« je bilo izvoljena komisija.
ki je imela zasledovati carjeve špione v organizaciji. Lenin, Zi-novijev in Kamenov ao bili izvoljeni urednikom centralnega organa stranke 'Rabočaja Gazeta'. Končno je Lenin zaključil konferenco z govorom, rekoč, tla ga veseli. da je doživel čas, ko ac je rusko delavstvo postavilo na lastne noge in da rešuje svoje probleme neodvisno od "intelige,\cij( '. Lenin je tudi obvestil delegate, da je neki Schmidt, dijak na mo skovskl univerzi, ki je unirl v zaporu kot politični "zločinec", za pustil bolševiški stranki pol mi-Ijona rubljev.
Istočasno ae je vršila na Duiia jn druga konferenca ruskih socialistov pod vodstvom Trockija, ki je zbral okrog sebe nasprotji ke Lenina. Troekij je bil jezen, na Lenina, ker je zadnji preprečil strankino podporo za njegov list "Pravda". Na dunajski konferenci so bili navzoči tudi zastopniki kavkažkih, letakih, poljskih in židovskih socialistov. Trockij je predsedoval in v svojih govorih je neusmiljeno mlatil po Leninu, ki ga je imenoval uzurpa-torja. Dunajska konferenca pa ni dosegla nobenega cilja in delegatje so sc skregali še predno je bila končana in sredi največjega prepira je Trockij vzel klobuk in odšel, za njim je pa zapustil zborovanje Martoy in vsa letaka delegacije.
V	četrti ruski dumi je bilo trinajst. socialistov; med temi je bilo šest bolševikov in sodem je bilo razdeljenih med ostale tri ali štiri socialdemokratične frakcije, tata 1812 je^pefrogradska 'Pravda' postala dnevnik, katerega so se oklepale vae frakcije. Lenin, ZinoVijev, Kamenov, Plehanov in Pokrovskij so vodili uredništvo tega lista iz inozemstva. List so financirali izključno delavci in izhajal je dve leti do začetka vojno, ko ga je carjeva vlada ustavila.
V	dveh letih (1912-1914) je i-mela oarjeva vlada več sitnosti in skrbi z Leninom kakor s katerim drugim posameznim revolucionarjem. Bil je nekompromisen in boj proti carizmu je vodil do take skrajnosti, da je ruska vlada končno poslala svoje agente v inozemstvo z namenom, da ga na skrivnem umore. Eden tajnih policistov je poročal iz Francije, da je Lenin "duša vaega revolucionarnega gibanja v Rusiji." Carjeva vlada je smatrala Lenina in njegovo bolševiško stranko za glavni revolucionarni faktor, s katerim je treba resno računali in zato je tudi najbolj preganjala njegove pristaše doma in na tujem.
Leta 1913 je prišlo na dan, da je bil eden socialdemokratičnii. poslancev v dumi, Malinovskij
carjev vohun.
' i
Notranji epor v ruski stranki jc postal že tako oater, da je končno poaegel vmea mednarodni socialistični biro in poakuail združiti razne revolucionarne elemente. V ta namen ae je vršila konfeien-ca meseca junija 1914 v Brusiti. Lenin ni bil navzoč. Na tej konfe-J renči je Plefianov obdolžil Lenll na, da je poneveril strankin de nar, toda dokazov ni imel in zato mu je konferenca dala ukor in n > izključila od zborovanja. Takrat je bilo razvidno, da ima Lenin za aeboj 80 odatotkov vseh sociali-atičnlh elementov v Rusiji; na konferenci je bilo tudi izreče.to mnenje, da se revolucija v Rusi ji nc moro več dolgo aavleČl. R?s se ni zavlekla več kot tri letal
llfEilfmn ODBOE: 1
Frank Boatich, Filip Godina, Frank Koiio, Martin V. Konda. Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Jožo Eavortnik.
HADZOBMI ODBOR:
Ludvik Benedik, Matt Potmi«, Frank Varani«.
OEHTRALHI ODBOE:
John Ermenc, Joeeph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič Ivan A Kaker, Anton Mots, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Zvonko Novak K. tt Poglodič, Matt Pogorele, John Rezel, Joaeph Steblaj, Frank SavZ Frank Udovič, Charlio Vesel Androw Vidrih, Štefan Zabric, .Jol,,,' Kalan, Anton Zlogar, Louis Truger.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki so dozdaj ie nfao priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim ss pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo • temeljnimi načeli S. R z
sa pisma in denarno pošiljatvo jo sledeči: Anton J. Terbovee. ox 1, Cieero, DL)	ea'
Nsslov P. O. Boz
DBtrirroif v omoAoi
I* OKOLICI.	,
Vodstvo vojne razstave je določilo soboto 14. septembra sa Jugoslovanski in oeško-slovaiki dan nn tej rasstavi. Prvotno jo nam bila določena nedelja 15. septembra sa jugoslovanski dan, toda ker je določena tudi za Poljake, Ruae, Ukrajince in ker bo to tudi zaključni dan razstave, so nam in Čeho-£lovakom določili en dan preje. To naj tajniki in predsedniki društev, ki so se udeležili zadnje «eje slovenskih društev v Chicagi, upoštevajo.
Parada Jugoslovanov ua razstavni prostor odpade, ker jc na« dan v soboto, pa jo je vsled raz nih ovir ležko organizirati. Vsakdo, kdor želi prisostovati točkam jugoslovanskega programa na razstavi dne 14. aeptembra ob 8. zve čer (ob tem času se prične ofici jelni program Jugoslovanov) naj pride na razstavni prostor v Orant parku ob Michigan Ave. (blizo Van Buren Str.) kakor koče. Odbor Jugoaldvano v,, ki ima v oskr bi jugoslovanski del programa priporoča, naj se Jugoslovani u-deleže razstave gori omenjeni dan. Na sporedu jugoslovanskega programa bo govor, petje in narodni ples kolo. Oder za pevce bo na desni strani pri vhodu. Kdor si ne bo že preje ogledal rizstave, naj pride že ob 6. ali še preje zve*-čer. Zvečer boate imeli,priliko o-pazovatl pribore iz vojue, bitke Jn druge stvari, ki vas bodo zanimale. Nihče naj ne zamudi te razstave. Ako ne boate imeli časa za u deležbo 14. septembra, udeležite sc jc kak drugi dan.
Tedaj je prišla svetovna voj-na, kl jc prineala krizo v aociali-atičnlh strankah vaeh prizadetih držav in Ruaija aeveda ni isoata-la. Vojna je združila različne element* v ruaki stranki in napravi-la ia njih dre frakciji, ki ata si bili odločno protivni. Prva frakcija, ki je aeatojala iz bolševikov. levega krila manjševikov in nc katerih drugih elementov pod vodatvom Lenina, je bila odločn.) proti vojni; druga frakcija pod vodatvom Plehanova je pa bili aa obrambo Rusije proti Nemčiji. Bolševiki ao Imenovali Plehano-ve pristaše "socialne patri jot« ssdnji so pa rekli prvim "pora-lene i".
(Dalje prihodnjič.)
NAŠA MANIFESTACIJA.
V nedeljo dne 15. aeptembra ae vrši velika manifeatacija čikaških in okoliških Slovencev za demokracijo, pri kateri-bodo aodelovali tudi delegatje in delegatinje kon vencije Slovenskega republičan skega združenja in drugi gosti. Parada ae prične ob 9. zjutraj iz zbirališča na So. Racine in W. 18th. Str. Ulice, pp katerih bomo korakali smo že omenili v li-stih ln v pismih na društva. To bo zaključna manifeatacija konvencije SRZ., in upamo, da ne bo Slovenca aH Slovenke v tem mestu, ki ne bi prišli na plan in se udeležili partde in potem velikega zbo-lovanja v Pilsen Avditoriumu. Društva naj pridejo z zastavami. Nekatera društva že imajo sVoje napise, ki jih bomo lahko rabili tudi v tem pohodu, še iza slavno-stl dne 4. julija. Druga društva, ki nimajo takih napisov, naj jih naroče, ali pa sporoče tajniku 1<* kalne organizacije, da žele imeti svoje napise.
Društva naj sporoče svojč zaključke glede . te manifestacije tajniku lokalne organizacije kakor hitro mogoče, to je takoj po sejah prizadetih društev. Dopis" so prejela vsa driištva iu želimo, da nanje tudi odgovore, pa četudi je sklep druitva, da se ne ho ofieijelno udeležilo te slavnoati. Odgovore Želimo vseeno.
Dno 5. septembra točno ob 8. zvečer se vrši seja čikaške lokalne organizacije SRZ. v dvorani SNPJ. Udeležite ae je polnošte-vilno. Te aeje naj ae udeleže tudi uradniki raznih društev in član stvo lokal. org. SRZ., da nam bo omogočeno Imlje organizirati delo za Časa konvencije in pa na-nlfeatacije dne 15. aeptembra.
Tajnik.
CIKAEEA DEUŠTVA EA MANIFESTACIJO S. E. E. 15.
a, da sc korporativno udeleže ma-nifestaeijske parade za vojni program Združenih držav in za program Slovenskega republičanskega združenja. VeČina teh društev je sklenilo pismeno pozvati svoje članstvo na udeležbo manifestacije. Med temi društvi je tudi Slovenska postaja štev. 18211, Modem Woodmen of America, pri kateri je okoli dve sto Slovencev. Omenjena postaja je izdala poziv na svoje članstvo, v angleškem in šlbVenskem jeziku, katerega tu priobčujemo. CENJENI SOSED; —
v
Modern Woodmen of America je ameriškk organizacija, prežeta z ameriškim duhom, ki sloni na najširših temeljih demokraci-. je. Organizacija M. W. of A. stoji solidarno za predsednikom Wil-sonom iu ga podpira pri njegovih prizadevanjih poraziti avtokraci-jo in z njo vse priveske, ki ogrožajo svobodo narodov.
Med narodi, ki ječe pod tiranijo, ki so Že stoletja zatirani, je tudi naš slovenski rod, ki kliče svetovno demokracijo na pomoč, da se enkrat za vselej otrese pi-javk monarhističnega avtokratiz-bodisi v katerikoli-obliki in w za bodočnost ustvari podlago za mimo kulturno in gospodarsko razvijanje. Da omogočimo izpolnitev tega cilja našemu in drugim jugoslovanskim narodom, .mWf'»ftiJI<>v^igi«^;avoJ, glas tudi n4, cmeriški Slovenci. Ne samo povzdigniti naš glas, da ga bo slišal svet, nego tudi dejansko dokazati svetovni demokraciji, da smo vredni postati Člani svobodnih narodov sveta.
Slovensko republičansko združenje reprezentir* ogromno večino ameriških Slovencev. Vsakdo naših sosedov, ki ae zanima za to organizacijo, pozna njen program, ki je obenem program svetovne demokracije. Drugi kongres Slovenskega, od nosno jugoslovanskega republičanskega združenje se bo pričel dne 13. septembra v čikaškem Pilsen Auditoriumu. Konvencije se bo zaključila v nedeljo 15. septembra z veliko manifestacijo Slovencev, pri kateri bodo sodelovali tudi Srbi, Hrvati in Cehi/Ker je članstvo naše postaje na svoji redni seji sklenilo, da se te manifestacije za demokracijo vdeležimo tudi mi, vas opozarjamo, da se je tudi vdeležite, da ne ostanemo samo pri > sklepu. Pokažimo ameriški javnosti, ameriški vladi, demokratičnemu svetu, ds amo narod, ki noče biti podnožje ceaarjem in kraljem. Pokažimo svetu, da smo zadovoljni z ameriškimi institucijami in da želimo tako prosperiteto tudi našemu narodu v domovini.
Cenjeni sosed, ako polje po tvojih žilah kri ljubesni sa tvoj zatirani narod, tedaj boš gotovo navzoč pri manifestaciji S. E. Z. v nedeljo, 16. soptombna ob 9. dopohtno. Zbirališče bo na zapadni 19. ceati in južni Racine u-lici, od kjer bomo odkorakali po ulieah čelu v
VeČina tukajšnjih alovenakih društev je na avojih aejak akleni-
na*
r. godbo in zaatavami | Pilaen Auditorium. Sosedje postajo 16311, vdele žito ss vsi do zadnjega manife staoije Id jo na sporedu ta dan. Naj še omenim, da se vrši redna mesečna« aeja naše postaje dfoe 14. aept. t. 1. v navadni dru^e-ni dvorani, 2001 W. 22. Stri^T torej >eie dolžnost vsakega ao-eeda, da ee te seje vdeleži, ker je veliko važnega na dnevnem redu, kakor tudi volitev eeeorta ali voditelja.
J08. STEBLA T, Clerk 1840 W. 23rd St.
Maročajto te širite svoj H*
OPISI.
NEKOLIKO
VSVOIJI S
H K. Z.
KON
Pite pn J. r. Dura
Se nekaj dni je do konveneije Slovenskega republičanskega
združenja v Chiceg}, toda med a-meriškimi Sto vene i ne opažam zanjo tisiega zanimanja, ki bi oa tako važen dogodek zaslužil. Ce hočemo govoriti resnico, moramo bjrt^ Oporekanja priznati, da za naš narod le ni bilo tako važne konveucije, kot bo zborovanj«! S. K. Z. dne 13. aeptembra. Sedaj pa denimo roko na arce in ae vprašaj mo, kaj in koliko smo že pisali s <»/jmm na . to za jugoslovansko vprašanje tako važno konvencijo. Jaz smelo trdim« da smo pisali prav malo -—ali bolje, povedano HP^-v V ' .
Crcdništvo elevelandske Enakopravnosti je posvetilo nekaj prostora temu zborovanju S. H. Z., kar je bilo pa zelo malo. Za tako konvencijo, kakor bo ta, bi moralo biti v naši slovenski ameriški javnosti vse več zanimanja kakor ga je. Tu ae ne gre za in-tereae posameznikov, za interese jcdnot aH kake posamezne organizacije, nego za bodočo usodo slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov, zato je konvencija S. R. Z. zgodovinskega pomena. Časi so resni, in napeti moramo vse naše moči za utrditev te organizacije. Ponavljam, napeti moramo vse naše moči, tudi če nas pri tem malo boli. Vedeti moramo, da ako bi sc slučajno danes pričela mirovna pogajanja, smo mi še prav mulo pripravljeni za tak slučaj in predno bomo, bo treba šc ogromnega dela in žrtev. v Neki list je napisal "nekaj stvarne kritike" kakor jo sam i-menuje, kjer obsoja vodilne faktorje in liste, da vse premalo delajo in pišejo, zs S. R. Z. Pri tej "stvarni kritiki" po jc čiaukar, ozirom« uredništvo dotičnega lista popolnima pozabilo, da je tudi njihov list glasilo S. K. Z. In ravno njihov list se je še prokle-to mato zavzel za propagiranje i~ dej Slovenskega republičanskega združenja. Vse kar so priobčili v prilog SRZ., Ml»" <jiM>4* « glavnega urada Imenovane organizacije. Da bl sami napisali ka* članek nji v prilog, še nisem opazil. Ako lahko kritizirajo brez prevajanja, ne vem, zakaj ne bi mogli tudi pisati za organizacijo, nameato ida postavljajo delo drugih ti;*alabo luč. Ako *je šlo brez prevajanja člaAkov, bi bilo mogoče tudi piaati za organizacijo brez prevajanja na angleščini. Ljudje, ki hočejo kritizirati, motajo najprvo sami dokazati, koliko ao žc naredili za stvar in šele potem kritizirati druge, Seveda, s poštenimi nameni ne pa morda vsled že1 je maščevati ae nad neljubimi oaebami ali pa celo Škodovati organizaciji. Ako razumemo važnost sedanjega čaaa iu sedanjih razmer za bodočnost Jugoslovanov, potem bi morali tudi vsi čutiti »veto dolžnost, da vai sodelujemo v tej organizaciji, da ji posvetimo čas in ji prinašamo gmotne žrtve.
Resnici na ljubo bodi povedano, da se noben liot toliko ne trudi za agitacijo in propagando idej S. R. Z., kakor mladi alovenaki dnevnik "Enakoprevnoot" v Clcvelandu. Ta liat nam je bil potre-]>cn in ako bi ga ne imeli, bl občutili škodo v organizaciji. Ne rečem, de druga gleaile S. R. Z. ze-nemarjajo avoje dolžnosti, pač pa je t udi* rea, da IH lahko poevečelu našemu gibanju nekoliko več zanimanja. Danes je treba dela lu zopet dela, treba agitacije io zopet agitocije, treba je žrtev in zo-- pet žrtev. To moramo imeti pred očmi in ae po tem ravnati, i»a četudi nas malo boli, kekor sem ž« dejal. Brez žrtev ne bo svobode ue vspehoV. Ne kaže nam druge ge, kekor lotiti ae dele a podvojenimi močmi. Ne amemo počivati pri miali. da smo v enem letu ob itenke te orgenizecije doaegll že , lepe uspehe, Cspehi ao še zelo mej hni v primeri t nešiml nalogami Rea je, de je večhia Sloveneev ze orgenizeeijo K R Z Kaj po je a llrveti In Srbi t In v nešem pro-arama imamo vklječene tudi Bolgare. Ali je med temi nerodnostmi že kej zoranega polja t Jako melo. Polje j« ugodno, tode menjka de-laveev, organiaeeijekih deloverv!
Morda boste smatrali te moje beaede ta neopravičeno kritike,
napiaal a poštenimi nea*enV kori-stiti naši atvari. Jaz za aeba imam lahko veat, kajti atorim vae, kar je v mojih aVromnih močeh mogoče, da pomoreru gibanju S. R. Z. Toda ogromna tnaae našega naroda /ie naheja izven vojeških te-borov v civilnem življenju in med njimi je trehe še temeljitega dela, predno se bo te mase tudi resnič-no pridobila za delo in ne samo za simpatij«. Mnogo se jih še ne zaveda, v kako pomembnem času živimo in da prej ali alej napočijo
PtOBVlTA
nr
i,
vee kar imajo, kajti več no morejo dati, in to so njihova življenja. Ali bi vi ne mogli žrtvovati vaa j nekaj dolarjev na leto! Ali ste Že
iaboljševanjem gospodarskega atenja itd. Jugoalovani bodo po-
avet it! avoje moči sa konatruktiv-no <]*lo. De so jim to omogoči, je
kedaj pomislili, kako velika avo- potrebno poreaiti a v tok racijo. Za-
te bi se nabrale, ako bi dal vaaj vsaki tretji ameriški Slovenec eu dolar v blagajno SRZ. t Ali st« Že kedaj pomialili, keko velike etro-
to pa pojdimo rta delo, kat«r«ga j« aa vae dovolj. Vaakdo pomaga lahko tam, kjer bi « svojimi zmož nost mi doaegel največ uspeha. Ik
ške zahteva delo, katerega vrši .ffo^ori v tem oairu ne veljajo, la-Slovensko republikansko združe-! reki: Nitnam časa — n« morem — nje, ako ga hoče vršiti v velikem nisem sposoben, ao velike obtoiba
obsegu, kajti le z velikim delom je možno doseči velike uspehe t
odločilni trenotki, ki nas ne bi|x* vprašujte: "Kaj pš je S. R. smeli najti nepripravljene Med nami je še vse preveč ljudi, ki jim je glavna skrb jesti in piti vsaj trikrat ni' dan, spati in gledati, daai urede življenje kar najbolj udobno. Kaj se godi okoli njih, to 3 ne briga. Kaj se bo zgodilo z našim narodoai po vojni, to jim ne dela skrbi. Ravno t« vrste ljudje pa bi lahkd največ naredili za našo organizacijo. Treba je med njimi še veliko agitacije, predno bodo razumeli, de je njihova dolžnost zanimati s« za dogodke okoli njih. Duševno mrtvilo vodi v demagogijo, ki postane lahko rek rana za uarod. Največja nesreča za vsako tako gibanje je, če se zanašamo za delo drug ne drugega, češ, bo že ta napravil, bodo že drugi naredili. Pri tem se pn največkrat primeri, da je mnogo del ueizvršenih ravno valed takega zanašanja drug na drugega.
Med raznimi nalogami, ki jih bo imela prihodnja konvencija Slovenskega republičanskega združenja, bo gotovo zelo važna naloga, kako omogočiti d«mokra • ličnim hrvatskim in srbskim ma -sam v tej deželi do takega gibanja, kakor ga imamo Mlovenoi. Treba bo v prvi vrsti seznaniti te mase o našem podrobnem delu in o našem programu. Zato bo mori la konvenclju iskati pota in sred stva za izvrševanje tega dela. Na konvenciji bo morda nekaj srh skih delegatov, kar bo zboroval-trem omogočilo napraviti uspešnej šc zaključke o tej atvari, ker bodo dobivali nasvete in predloge na ravnost iz hrvatskih in srbskih vrat.
Mordu bo konvencija atorila tu di kake korake za zhližanje nas protne organizacije, da pridemo vaaj v važnejših točkah do spora ztfma. Po mojem mnenju bi bilo u TOeattthV d k se nn to konvencijo povabi nekaj zastopnikov njih or ganizacijc. Na zborovanju bodo hnell lepo priliko j»od robne j« spoznati naš program bi prednosti demokratične rešitve jugoslovanskega vprašanja, pa bodo morda opustili svoj starokopitni absolutizem. Z medsebojnim bojem ne bomo veliko dosegli, če pa hotno, bodo morale biti žrtve toliko večje. S taktičnega stališča je pametno, da se poskuša v tem oziru narediti potrebne korake. Ako se pokaže, da nasprotna organizacija nima resne volje za nobeno skupno delo iu de hoče slepo slediti ukazom gospodov "od zgoraj", l»o imele konvencije S. K. Z. čiste roke, ker se ji ne Ih> moglo očitati, da je ona zakrivila, da ni prišlo do sporazuma.
proti tistim, ki rabijo take izraz« z namenom, da ae odtegnejo delu. Ti izgovori dokazujejo jasno, du
že naredilo?" Vprašajte rajše j * bojite dela, da a^e mlačni na-sebe i " Kaj aem že jaz napravil *n P1'«1" gibanju.
SRZ." Vpraševati drug«, kaj m> j Se naredili aa orgunizaeijo, ali jo kritizirati, je veliko lažje delo, kot pa delovati in se žrtvovati zanjo.
Tega se v polni meri zavedamo slovenski vojaki v taborišču Perry. Plačo, ki jo dobivamo, gotovo ni tako viaoka, da nam bi delala težav«, kako jo potrošiti. Kljub temu smo ae zavezali, de bomo vaak mesec gmotno prlopavdii po avojih močeh \ podporo Slovenskemu republikanskemu združenju, ker se v polni meri aave-damo, da samo članstvo ne bo i/ vršilo ali vsaj pripomoglo k iaer-šitvi ciljev SRZ., če ne bo v prid organizacije doprinašalo tudi are dstva. Iz finančnega izkaza pris pevko v Slov. rep. združenju ste lahko videli, da nismo ostali samo pri sklepu, nego ga tudi Izvršujemo. Nič ue prihajajte s eM-gumenti, de dobivamo vojaki do-lar dnevno in drugo vse prosto. Tudi tui imamo izdatke, Vsakdo izmed nas je vzel enega ali v*v bondov vojnega posojila, ki jih je HaananUo treba izplačati. Zavarovalnina nas' stane okoli $6 mesečno in poleg tega še veliko drugih manjših izdatkov. Zato moremo skrbno pre računati naše dohodke in izdatke, ako nočemo priti v "deficit", lu preračunali smo jih tako, da osta ne nekaj tudi v prid Slov. rep. zruženju . Ali bi vi, ki morda služite od $3.50 do $10 dnevno ue mogli t udi prispevati primerne svote mesečno? Treba ae naui bu nekoliko bolj zavedati važnosti te organizacije, potem bo morda prišlo nekoliko več volje, da ae jrtu-di gmotno pomaga.
Kukrat bi bilo vackakor potrebno poakuaiti, kaj pftnftofejd atffc-1
rlftki Slovenci iu kako daleč

Konvencije Slovenakega repu-MiT-anskega združenja naj bo preporod, rejervar novih moči, oa na daljno tlelo. To delo pa ae mora uadaljevatl a' naglico, a katero amo ga vršili v preteklem letu. Čaa beži, in mi moramo iti sporeduo ž njim, dn^ttče bomo zaoatali na naši poti. *
Slovenci, veliko dela smo že na pravili v vrstah SRZ.; toda nikjer ni dokazeno, da bi ga ne mogli ia vršiti Še veliko več, ee bl ae lotili dela vai, tudi tistk ki se mu sedaj odtegujejo, pa aiinpetUirajo a programom Slovenakega repu blinčunskega združenja. Sprašuj-jete svojo vest,-oko ste ž« izvršili svojo dolžnost napram narodu. Združenim državam in damokru-ciji. Ako bi lahho gorili več kakor st« storili, potem storite za mujeuo v bodoč«, kajti naša sreče je, <la zamujeno nI še zamuje no, ker zadnje dajanj« borbe na rodov, borl>« med demokracijo in rivtokracijo še pi odigrano.
pennaylvanakim dala
Villook, Pa. —THstint delegutom
ki so mi sporočili, djl «* strinjajo z idejo skupne vožuj« delegatov in delegat inj čez Pittahurg, Pa. na konvencijo v Sprlngfleld skoz Chieago, naznanjam olededet <•<>• v o ril aem r. železniškim ravnat« Ijem zn osebni promet,-ki j« na moje vprušanje ipjevil, de iige ne niore popolnoma zagotoviti gleda tAčne vožnje, to pa radi tranapor* ladje vojaštva. Radi tega eem oklenil, da odpotujeiun , dne IU. septembra ob 8:«vet%r>* iz kolodvora Pennsy|vanle železnice. Vsalcdo, kdor se misli pridruži« naši skupini, naj uride pravofles v mesto, da si ho kupil volit,
tode aegotovljam vae, de eem jih'Urednih žrtev. Tiooči bode
Konvencije bo morala akrbeti, de uvedemo boljšo propegendo za neš program med ameriško javnostjo, da jo natančnejše poučimo o našem programu, o naših ciljih, jugoslovanskem in odnoano balkanskem vprašanju, o konfuzno • sti avst rljake državne forme itd. O tem jc potrebno, da temeljito seznanimo ne aamo ameriško jav-noat, nego tudi vae druge narode, kl nam morejo koriatiti.
Oficijclno gleailo S. H Z. "Slo-venlan Revievv" je mnogo atori-lo v tem ozlrp. Da pa se lahko stori še vee, je potrebno regularno kedajanje Sloveniau Review, izdajanje brošur v angleškem jeziku, poročanje v angleške liste o našem gibanju itd. Sploh, izrabiti bomo moreli tudi v tem oziru vae sredstva; ki so nam na rezpolego, de seznanimo o naših aaplracijah vao svetovno javnost, kajti te bo štela pri mirovni konferenci. Ako jo pridobitno, amo dosegli tudi previln» rešitev jugoslovanskega vprašanja
Sevede mi lahko ugovarjate, čel, kje pa nej vzemeoio »r«Istra ze delovanje v teko velikem obsegu? Yest kje nej vzamemo sred-stva. Poeeči moremo globoke je v Šep. pa čet odi ae nem bo to poznalo, še tudi naa bo bolelo. Vem, de vlada draginje, vem da je potre-ba podpirati razne institucije, kl potrebujejo milijone dolerjev ae-dej v vojnem če««. Vi voote, de eo aedej izredni Ča-i. ki zehtevejo
I deli
pripravljeni delovati in se šrtvo- Mak pravočasno.
vati za ideje, ki nam bi morale lil-ti vzvišene. Videli bomo, v koli-ko je ameriškim Slovencem za 0-svoboditev našega naroda Izpod avtokratične tiranije. Dobili bomo upogled, ali jlnt je aploh kaj ri' ovoje ljudi v domovini, ali pa šo zadovoljni a tem, da ao ae le oni umaknili, uarod doum ae pa prepusti usodi. Ali pa mu morda celo privoščijo, da ga še nadalje tlu-či železna millteriatična Reakcija dvojne monarhije. Pred ameriške Slovence je poatavljeno ogledalo*. Ako bo naša alika grda, ne bo to krivda ogledala, nego naa aandh.
Treba je le nekoliko misliti na leta, ko ste jih preživeli v senci avstrijskih bajonetov. Prikllčite si vaše resnično mnenja o cesarski Avstriji brez strasti, kekor st« to večkrat napravili pred vojno. Če deluje vaš razum pravilno, boate šli na delo ze Hlovenako re puhli-čansko združenje a podvojenimi inočmi, da sc čim prej izbriše madež avtokracije iz jugoslovanskih dežel In da se končno omogoči miren razvoj našim narodom ua jugu Kvrope, katerega tako zelo potrebujejo. Izmučeni so do skraj* nih mej in kljufb temu ae trdno drže In verujejo v poraz avstrij-ske in nemške avtokracije še v tej vojni. Mar jim ml v tej njihovi veri ne bomo nudili vae mogoče pomoči, da se njihove želje čim prej uresničijo?
Konvencija SRZ v Chicagi, kl prične zborovati v sredi meaeea septembra, je tako pomembna ze ves neš ne rod, da ne bl smeli iti mimo nje, kakor da ji ne pripisujemo važnosti, ketera ji v resnici pripada. Mnogo bi lahko pisali o nji, pa »mo večinoma molčali.
Ameriški Slovenci, pokažite ae, da ste vredni sinovi svetovne de-l uiokraeijr. vredni, da ae nazivata članom demokratičnega In žilavega slovenskega naroda, katerega niao mogli uničiti njegovi at* letni sovražniki, čet mil ao šteli milijone premoči. Vraimo ae ne bojno polje in pomegejmo vršiti zadnje d« jen je te svetovne dre me. kl nej ae kouče ugodno tudi ze jugo-slov enake narode. Tedej ae bo pri-čelo mirnejše šivljenje. Po jugoslovanskih teritorijih ae bo priče-lo a gradnjo šol, javnih naprav,!
lin
Jokob
Miklavčič.
La Balla, IU, - Slovenska na eelbina v La Salle ae prav gotovo ne prlštava k nazadnjaškim naaei blnom. Naša je menda edine na aelblna v lllinolau, ki Ima svo, narodni dom, ki ni kaka navadna hiša, nego poslopje, ki popoluoma odgo vetja potrebam tukajšnji
naMednih Slovencev. Imamo raz-podporne in tudi polltičua rnštva. Imamo društva, ki goie i raiuatiko In delujejo na druitlh i Kulturnih poljih. Zato ae pa iui atepeiuo a vsakim, kdor bi nam predbaoivel naaadnjaštvo. O ju-goalovanakl monarhiji ae tu govori bolj na akrtVaj, obratno ae pa marljivo deluje aa program Slo-venakage republičanskega adru-enja.f'* vf -
SI ovc na k t LaaalČanje smo pa tudi ljudje, kl ae brigamo za naše »oemrtno Življenje. Kot dobri triatjanje smo se a prvega zgražali tn protestirali, da bi bil Slo-veu*)ti dom lepši in večji kakor >a si o\i uska katoliške cerkev. Končno amo ae umirili in akleni-i, da ai zgradimo tudi cerkev, ki bo lepa kakor nevesta — —• če j« epa. In uova slovenska cerkev naši naselbini je precej lepa stavbe. Po velikosti jo prekaša jo, v kolikor je meni znano, 1« slovenske cerkve v Jolietu, Kve-lethu in Calumetu. Zato pa nima naa bog nič manj rad, kakor ro jeke V omenjenih treh nasebhi-uah. Tudi laaallakl Slovenci bl a^radiU večjo in še lepšo cerkev, toda ker je naša faru majhna, so tudi dohodki manjši kakor po fa-rab, kjer j« več pobožnih rojakov kakor pa pri nas. Poleg tegu je menda Še na stari cerkvi *M<KM) dolga ln nova stane naše faranc tudi okoli *lft,000 .V stolpu n*o cerkve siao pa še brea zvonov, na novamu koru brez orgelj lu v cerkvi brez primernih oltarjev. To našim faranom ne dela obupa, kajti agradill so cerkev, plačali bodo s časoma dolg ln opremili bodo tudi cerkev kakor se spodobi za faro.
"icmfli*" »11 blagoslovljen]« nove cerkve oe je vršilo v uedo* j jo J. aeptembra. Slavnost! je pri-aostvnvai tudi Škof lz Peorije, katerega so dobri forani sprejeli p » starem krščanskem običaju kl jc bil v iiAMidi v stari domovini, Manjkalo jc le mlajev. Rev. ftolo-venu jc prišlo na pomoe /.a ta dan več slovenskih duhovnikov, med njimi tudi znani newyorškl pater, toda ja ga nisem opazil.
nedeljo zjutraj sc Jc vrUln parada slovenskih katoliških dru-Štoy, katerim so |auuagaii tudi ka-toljškl Poljaki. V eni stvari se pa laaallakl faranl ne morejo ponaša.
is to parado. V*njl namreč niso bttP v veČini, pač* pa članstvo jol letakih katoliških društev, katerih j« bilo v paradi okoli 500, La*allČ«nov pa komaj tretjina te. /gr število. Dan jc bil fep, do bi lepši bhl ne mogel, v paradi dve godbi, številne zastave, dva vojn-]ka,, nekaj "maršalov" ua konjKi, kl pa aa niao posebno postavili z njimi. Nabiti konje čes teden za vprego v tovornih vozovih, a ob
žegnenju pe ze ježo, to nikakor
ne gre. ae hočejo maršali poeta-viti, morajo dobiti lepe konje, kakor pravimo, "da ga je lepo za
videti."
Po blagoalovljenju s« j« vršil piknik, kl je hll številno obiskan, posebno od jolletsklh Slovencev.
Pred par leti je Rev. ftaloven trdil, da "zastopa dvatlaoč Slo-vencev»" Pri tem je seveda mislil »voje faratte cerkve av. Roka. Ampak tlato število j« bilo precej pretirano, kar je pokazala nedeljska cerkvena slavnoat, katere ae je udeležilo nekaj manj kot tisoč ljudi ln polovica teh je bUo U Jolieta, kakor aem že omenil, nc-' kaj pa la drugih okoliških naselbin.
\ Priznati a« pa mora brea oporekanja, da ao naši katoliški ro-jakl, kadar se gre za koristi cerkve, zelo energični in tudi darežljivi. Na pikniku sem čul tale pogovor dveh mamic la Jolieta: "Veš da, moj je dal #5 za losall-sko cerkev." Druga: "Kaj mu <umeriš? Jaa ga poznam že daset let ln vso to dobo je delal stalno in ni bil še nolienkrat ven iz Jolieta do danes. Naj se mo4o po-vcsell ln Če je dal tistih par dolarjev sa cerkev, naj jih da, jih je sam zaslužil," Pri tem vmeša v pogovor tretjn Jollefu Amoeonka: "Zokaj ne delate ko kgkor jaz; pri naši hiši lan jaz "kašo" in če je treba kt" za kako reč kaj dati, mu jaz štejem denar." Ta pogovor Je bil dolg ln na nekaterih mestih mlv, toda tu nima pomena, da vsega priobčil.
* Prišel Im čas, ko bodo ljudje več sv oje energije posvetili la» obroževninemu delu in nekoliko manj |H«eskrbl duš za posmrtno življenje. Takrat bodo oarkve In cerkvice služIle z« oboje namene, kulturne In verske, kakor j« Že du nes navada pri raatilh nekatollš-Uih verskih sektah. Čez teden ' ob nedeljah avečer bodo v nj predavanja, kazale se bodo pučn« slike Itd, Paganaki značaj naših cerkva bo enkra4 Izginil lu mor. da ta doba nI več tako daleč. V A vat rl j l naprlmer smo Imeli zel veliko število zapovedanih prar nlkov, katere Je papeš odpravil Ta papešev korak Ja bil na vsak način pameten, toda pameten nI ude I večini uvatrljakcga katoliškega ljudstva, kl se J« takrat Javno zgražalo nad papeževo pre-drznostjo. Ljudski pritisk proti papeževi naredbl Je bil tako ve lik, da se Je sveti oče končno od-ločil dati na prositi avstrij«' škofom uvesti njegovo naredim ali Jo pa omiliti. Meni je znano le toliko, da so ljudje Še nadalje smatrali za smrten greh delati oll dnevih, kl so bili preje zapovedo (Dalja na atr.. t kol.) V
Zaupno zdravilo priifaša Iznenadenja
•ker« le M let ae THaerjeva ašvavtla aapalea rablje a aajv.ljba saspaajeai. A le teši radi pravega vam-ka, ker saapaeat lsdalovateija aaalutt popelee aeupasj« la žlslaajs od strani Utvllalh e4je»ajaev. Male povilaaj. aea je sMtaaja petrebe, da m okrasi aaaesljlra vaeblea Isdalkov. Braallt mm M 4alga sopar draginj« oe vaeh kevllaifc potrebMlaak saMh, a oevi vojsl dav.k »am je apedbU la aadajl steber ia Marali s«« nn aekellke pevllatL Vaak prijatelj THaerj.flk lakav pHaaava btea ogevera, še v aašssjestl, be moramo velike val plalevaM aa petrsblllae, la ftmtl l-karja ftaee Hvar val, al bUe aiegeše šmglaj! e okom priti. Zal« pa be vfešaes* Triaerjevtb lakev povrnila edjomaleeai vee^ker vel plaleja aa aje.
Trioerievo Ameriško Zdravilno 1 Grenko Vino
torej Ima lake aaapaeje la vepeb svete«, ker altal, še bel s«i.bl aveja etallMe. jik Jo devetdeset edatetkov povsro«.ik la speMlb v bledo«. Trtaorjeve fdravllae Oreeke Vlae eltoU Mledeo lo odetra«! la a«tfoej!liao drobovje vse eebmeo sopotrobao I« otrupoao snovi, M ae aokakle« brlog alotveralb Iveri« aavirajo«lk pravila« dalevaajo dr«bovja. Trl««rjevl loki ae p»«oU vaakerta« so-potrebno mola.le. la vsobojoje la pelMbao sdraviloo gro.be b^.al«l«o tor brani« lar^o redole vlae. V sadovi sabooonooit, a.probav.Mtl, glavobola, pelalavoboU, s.rveaaeali, aavadae slabo#o, bokor udt v lotodlslb aoprttikak, bl rad« «adt.g«>.jo laoako A promombl lltj« ali radarjo la drago doleroe, bo dolajo ia vdlkevaje pila, lo rabite le leb, be«U aašU v ajem a^ooealjlva vrodaeel. Dobilo je v vaob lobaraak
TRINERJEV UNISENT ^SSgE
te gotov* pmO, Jak« j« defeve todi v md.vab «drgete te eteblf« itd., Udi « drgooajo ilveov te ae am-it*]« po bopoojo aog. Dobite >o v vaob loberaeb.
ev
nne
jo Uvroio« im prav prijeta« sdravlte aa aavedae rab« sortrai. Y'ooob«o sa Irelmoje grla la «ot|

ate olvorov.
Moojo ra«, l»«bi ae v
re«, li|adliji>v te dr^b kol rook lobaraak.
vaJvoTBJaa »
OOLO
MBDAL OAK
A UMUVOŠ ▼ taia, oban fbot-ravama tm
JOSEPH TRINER
Manufacturing ChomUta
1SSS-1 Ui So. AoKUikI Avo.	CHICAGO, ILLINOIS
DOPISI.
t
(Nedaljcvenje a 5. »tr.)
ri! prazniki in niso deUU i udi pa triu, ku je papež dejal: "Ti in H dnevi uko več zapovedani proz-- uiki."
Ljubljanski škof Jeglič ja ob neki priliki izdal paatiraki liat, katerem je priporočal vernikom ljubljanske škofije, naj opoale romanje in izvršujejo evoje pobož-uoati v domačih cerkvah, kajti ! "bog je povaod pričujoč." Tud ta ueavet preavitlega škofa ae ni dopadel ljudem, najmanj pa Ir mladini, ki je Juiela na božjih po-I tih in romarskih potovanjih naj 1 teč prilike uživati alaati ljube* ' ni. In ravno valed tega je škof ia-dal omenjeni paatiraki liat, ker mn je bilo dobro znano, da ae na božjih potih iu romarskih pohodih napravi zelo doeti "nečistega graha" in da ljudje pri tem zapravijo doati denerja v takih krajih, od katerih je imela duhov-ščbia ljubljanske škofijs najmanj koristi. Vae to se bo s Čaaom reformiralo* Po cerkvah ae bo govorilo maitj o peklu in več o znanju vernikov na tem avetu, kjer ga tako nujno potrebujemo. Tudi nova lasallska cerkev bo a ča-soma služila boljšim namenom.
Dne 2. septembra na Delavaki dan je obhajalo druitvo Triglav, štev. 2, SNPJ. slavnoat petnajai-letnice v Slovenskem domu. Več točk programa te sisvnosti ae je inoralo opustiti vsled deževnega vremena. Deževalo je namreč od zgpdnjega jutra do treh popoldne tako, da ae okoliškim društvom ni bilo mogoče udeležiti slav-nosti. Psrada se vsled tega ni vriila, pač pa ao ae izvršile raz-ven ene vae točke programa, ki so bile na sporedu v dvorani.
Predsednik druitva Triglav, brat Lavo Zevnik je otvorll slsv-
pnuc, ioaa uspeti moramo vat svo- " usso organizacijo, ser ae Dumo je sfle, da pride čim preje.	° »tvari potom diskusij bolje po-
Ne bom podrobneje opisoval 4il*iJi «» razblinili dvome. Zastop govorov upapieznih govornikov, nlki vaeh lokalnih organizacij ac
ker sil nedostaja čaaa. Pbvem le da ji občinstvo pazno sledilo go govrnikooi in iih večkrat prekinilo a ploakanjem. Med nastopi govornikov je igrala go<ty>a Sede ži v dvorani ao bil| akoro vai za sedeni in eko bi bilo ugodnejie vreme, bi bila proetoma dvorana slovenakega doma gotovo napol njena. Brat Zevnik, predaednik zborovanja, ae je zahvalil udeležencem za obiak slavnostnega zborovanja in zaključil slavnoat. 1'« tem je sledil ples in proata zah*.
•■i v » f
Napredni leaaaiiski Slovenci marljivo na delu in naselbina bo ŠO v nadalje ostala napredna, ne ?a kaka uaiadnjaika trdnjava, za (Ar so nam porok naii delavni ro-jako, v/i rajni na agltatoričnem polju.
fte nekaj; Čitanje Proavetejev La Sally smrten greh. Tsko je za gotovll vernike tukajšnji sloven aki župnik. Aest naročnikov Proevete je baje v cerkvi omedlelo, ko eo čuli, kako zelo greše dan a dnem. Ko ao prišli zopet k zavesti, so sklenili, da se poboljšate postanejo dobri kristjani. Zato ao odpovedali liat, ki jih dr-
i na pragu "večnega ognja.' »rosveta pa irna v naši naselbini ie veliko itevilo naročnikov, ki ne verjamejo, da je čitanje tega lista tako velik greh, valed tega Še ne mlatijo odpovedati lista.
Organizirano delavstvo tega fraja je obhajalo praznovanje )elavakega praznika dne 2. septembra v sosednem mestecu Peru, toda vsled dežja so morali tudi oni opustiti precejšen del svojegs programa, ki se je imel izvriUti ns prostem. ^
K. T.
De Pue, 111. — Minilo je precej aaa, odkar je odiel rojak John Koinan iz površje in odkar se je
nostno zborovsnje s nsgotjorora preeeiil John Koas v Peru, lil. Od ■I knrtkfiT takra
ns občinstvo, povsdel v potesah namen«lavnoatl in dal nato besedo prvemu govorniku John Vogriču, gl. predsedniku neie jednote. Brat Vogrtf je oplaal boje druitva in jednote od začetka^ M ee je orgenisirsla do danes, ko stoji med ameriiklml Slovenci kot najponoznejie in največja aloven-ska podporna organizacija. , v *
JS« Vogrlčem je nastopil W. J. Pannek, kl je govoril v angleščini. Paunek je po narodnoet! Poljak in je prišel ie mlad v to deželo. V mladih letih je bil premo-gar, t odi. ker jntiil vztrajen in u kaželjen, je pi^cm študiral in danes jt na gg$| kot eden najboljših odvetnikov tega kraja. Pred članstvom druitva Triglav je govoril pred 13. leti ob času ; ustanovitve SNPJ., pa zopet sedaj, ko je društvo v organizaciji od začetka do danez in je naredi-lp iz lasallske naselbine molno trdnjavo SNPJ. V svojem govoru je pozival k boju za ameriške prineijc v tej vojni vse narodnosti, iiveče v Združenih državah, katere naj vodi eden edini čut, zmaga demokracije In ia to zmago narediti vse, da se jo čimprej doseže. Ko je končal, je saigrala godba amerliko himno.
Zadnji govornik je bil Jože Zavertnik, gl. urednik Proevete, kl se je v svojem govoru spustil podrobneje v sačetuo sgodovlno SNPJ., />pi?al je boje nasprotnikov neie organizacije, kl ao jI takoj ob njenem rojatvu prorokova-II amrt in jo Imenovali "mrtvorojeno dete." V avojlh prorokova-njih so se temeljito zmotili, ksr Keveda ni bila krivda "preroRov," nego naprednih ameriških Mloveu-vencev, ker niso dopustili uresničenje prerokovanj nasprotnikov.
(tovornik se je dotaknil tudi se-denjegs polit ičnege položaja z o-altom ua vojno In jugoslovsnako vprašanja. Dejal je, da ravno tako kot ja napredovala SNPJ., bo na predovalo tudi Slovansko republičansko združenje, ker je demokra lično, ker ae bori aa svobodo ljud atva, ker je to organizacija zave dne inaae, hl ve, zakaj ae bori. Take organizacije pa niao bile nikdar zapisane »mrli. pač pa življenju, izpopolnjevanju In uspehom Povdarjal je potrebo pomagati A4lkodujnio naiamu delu tu, še bolj
takrat ie ni bilo nobenega dopiaa tem liatu, kot da amo izumrli. Da ae Uko mnenje ne r*aiiri o na-naaelbini, bom jas napiaal nekoliko atavkov v priobčitev.
Dela je tr. dosti, plače pa so nekako normalne, ki komaj zadostujejo za življenake potrebe v tej draginji.
Delavcev tu salo primanjkuje. V armado je ilo ia naiega mesteca do sedaj 136 fantov in mož, med temi precej Slovencev ln Hrvatov, da tudi oni pomagajo sdrobiti moč kajzerjeve armade. Kot izgleda, se njegova vojna maiina ia drobi.
Poročil ae je rojak Joaeph Basat Is La Oalla z gdč. Annie gor-ehyek is De Pue.
Rojak J. Basal ae nahaja v ar-madi Združenih držav v taborišču Hancock v Georgjji. Dobil Je, par-dnevnl dopust, da je prišel aem ln izpolnil obljubo mladi »ročenki, ki je sedaj njegova žena. Baael se je po dvadupvnem bivanju moral posloviti A mlade soproge in odpotovati nazaj v vojno slufbo.
V soboto dne 7. septembra ob 6. zvečer ie vrii v Frank Pcncovl dvorani aeja članov Slovenakega narodnega pokopališča v De Pue. Ker bo ta aeja zelo važna, naj ee je člani udeleže polnoitevllno. Boljše je, da poveste vsša mne-nja na seji, kakor pa pozneje kritizirati njene aklepe.
i Ignac Benkše.
vabljeni na to sejo, da se natanč nejše spoznamo s situacijo v raz nih posameznih naselbinah, o raz-j n 11 oženju rojakov in organizacij »kam gi! t nju raznih lokalnih or ganizaeij. Za uspešnejše delova nje nam je potrebno poznavanje razmer v vseh naselbinah, kjer *o podružnice okrajne organizacije MHZ. Na ta način nam bo omogočeno skleniti stvarne zaključke, ki nas bodo privedli k hitrejšemu organizacijskemu uspehu. Vsi, katerim je pri srcu naše gibanje, udeležite se seje v nedeljo 8. sep tembra v Ringu.
Vinko Ločnikar.
meriki v tej vojni, kajti od njene image za*Ui, ali ho v bližnji bo-dočuoati aa vladala demoh racija ali pa ie hujša avtokracije Ako zmagamo, tedaj bode Imeli narodi aami odločati o avoji ueodl iu kajzerjeve ln junkereke sanje o nadvladi aveta ae bodo za veelej razblinile Zmaga demokracije
Ia driave Kansas. — O giba-
nju sa Slovensko republičansko združenje v okreju Craaford je bilo že večkrat obširneje poročano v naših listih, zato ae jaz ne bom spuščal v podrobnejše delovanja tukajšnjih Slovencev za o-inenjeno organizacijo. Omenim lahko toliko, da so se v kratkem času, odkpr smo ustsnovlli okrsjno organizacijo SRZ., dosegli že lepi uspehi, in upam, da ne bo dolgo, ko bodo imele vse naselbine tega kraja lokalne organizacija SRZ.
Tu je precej Slovencev, kl kakor sami zatrjujejo, — Žele oa-vobodilt v slovenskemu narodu la-pod avsiro-ugrakega avtokratlč-nega jarma, toda dvomijo, da jim moremo ameriški Slovenci kaj pomagati v teiu oziru. Ti dvomi a« brez vaake najmanjše podlage in
pa našemu ljudatvu v domovini. Med nami jc trebr več jasuoati in boljšem razumevanja o SRZ. Di ae to aoeeie, vam priporočam, da ee udeležite aeje skrajne organi-■aelje SRZ , ki ae vršila v nedeljo S. septembra v Ringu. Pri šatek zborovanja ho ob 2 popoldne. Taka aborevanj« bedo utrdi
Oamp Perrjr, Ohio. — Precej če sa je minilo, odkar aem se zadnjič oglasil v javnosti. Morda miali-jo moji prijatelji, da sem že v krtovi deželi, tuja sem ie vedno čil m zdrav iu sl,pripravljam za boj a kajzerjcvjmi armadami. |
Ob prostem čeuu pa premišlju jem današnjo svetovno situacijo, zavodenost maa, kot na primer nemškega ljudatva, razaajanje slovenskih monarbiatov in druge podobne stvari, ki ae nanašajo na sedanje svetovna dogodke. Ne do-padejo se mi ljudje, ki so tako za-jubljem' v krone, da se hočejo o-prostiti ene, pa se skriti pod drugo. Ne dopadejo se mi ljudje, ki so morda inteligentni in bi lahko s svojfou znanjem veliko koristili narodu in demokraciji, mesta da eo se udinjali inonarhistični propagandi.
Dopade se idi, da se je Že toliko vplivnih ameriških žuroalistov, po itlkov in državnikov Izreklo proti podpiranju kakih monarhističnih upiraelj. Odlične ameriške ose be povdarjajo ob vsaki priliki priliki, da je dobe monarhizma za padla preteklosti iu da bodo v do-glednem času izginile monarhisti-čue forme drŽav. Narod, prepojen demokratizmom Uko kakor na pr. češki, nima med seboj agitatorjev za češko-slovaško monarhijo. Tudi med Slovenci ne ni porodilo mouarhistično gibanje iz naroda samega, nego so ga med nje zanesli tuji argentje. Ljudje, ki so na čelu njihovega gibanja, ga izvršujejo iz materljalnih razlogov. Ljudi, kateri kaj itejejo in da res iele osvoboditev .Jugoslovanom, je le malo med njimi. V splošnem so nn Čelu njihove propagande ljudje, ki no vzgojeni v nedemokratičnem duhu, zato jim je demokracija zopsrna, ali pa al Jo tolmačijo tako, kakor na primer avtokracije centralnih držav, ki hočejo prika-zati svoje "konatltucije" za najbolj demokratične ustanove na vsem svetu. To so ljudje stare šole, k| niso nikdar Študirali meder-nega socialnega reda. Razlike med posameznimi razredi so jim nekaj tujega in nekaj navadnega ob e-nem, kar se ne da ne odpraviti ne ublažiti, Zanje je demokracija, če vodi usodp ljudatva kralj, ki mora imeti neomejene privilegije. Ljudstvo na naj kakor v pretekloati aamo prosi drobtinic in ae klanja veličanstvom in dvorni gospodi. To so ljudje zastarelih nazorov, ki prav nič ne opažajo, da se ljudstvo probuja, iu niti ne opazijo, da ze kralje v zavezniških driavah prav malo omenja. In od zaveznikov naj sedaj pričakujejo, in pri tem celo od naie republike, da jim bo pomagala zgraditi monarhijo, ki Im> obsegala jugoalovanake narod • nosti. Jugoatevija ae bo ustanovi, la, toda uatanoVlla se bo sa ljud -ake interese, ne pa sa monarhisti-Čne.' Prav nič ne pomaga, če ae vodi tu boj proti ljudem, kl propa-glrajo jugoslovansko federativno republiko. Človek postane včasih skoro nervozen pri čitanju napadov ua slovenake republikance. V napadanju kažejo, zelo veliko bojnega razpoloženja. Koliko ga v ree-nlcl imajo se bo pokazalo takrat, kadar bodo pričeli organizirati slo-vsnsko legijo. Tam Iki douti prili ke izvsžbatl se za boj, ne proti re-publlkam, nego proti monarhijam, k! vodijo vojno proti demokratIč nim narodom, ki hočejo zasužnjiti <vet In ustanoviti aa avojo dvorno ilahto par ducatov novih monar • bij. Take cilje saalcdujejo cen tralne sile. Ako pa je dunajaka in berliit«ke reakcija aa uatanav I jan je novih monarhij, nI dolžnost tndi ameriikih Jugoalovanov sa • htevstl nove monarhije. Sledite klicem demokracije, kl zahteva pravice narodom in wnu ljud stvu sveta, ne pa neksterim izvo Ijeneem "milosti božje".
Nasprotniki Slov. Rep. Združe
novaue orgai ki se v njihovem soiista glaai kot psovka Naaprotniki niao toliko neumni, da ne bi vedeli, da je med Članstvom SKZ iu ruskimi bolševiki velika razlika. Slovenako Re -publičansko Združenje ni pacifistična oragnizadja, nego atoji na stališču, da je treba vojno vršiti toliko Časa, da bo junkerski kajze-rizem popolnoma poralen. Mi nismo utopisti in zato ne verjamemo da se more kajzerjevo militaristi čno maši no premagati z lepimi besedami. Zato smo za boj do konca Ruski bolievlki so naredili dosti napad, toda Pire je zadnji, ki jih :ma pravico kritizirati, kijti on je Človek, ki je storil že sam dovolj napak v življpnju. V tem-oziru se ie ni prav uiČ poboljšal, kajti napake so njegova glavna "napa ka". On je tudi eden tistih, ki je i valil fiusko in ukrajinsko buržo-azijo in pri tem silovito napadal mlševikc, proti katerim je ukra -jinska reda in fiuuka buržoazija pozval*, na pomoč kajzerjeve čete, de se uniči sadove ruske revoluci je. Iz tega sledi, da njemu ni bilo na tem, kdo je in kdo nI za svobodo ruskegs naroda, nego iz njegovega pisanja je odsevalo -brez -mejno sovraštvo do vsega, kar ni okrajno nazadnjaškega. Ljudje njegovega kalibra ao nekaka "slovenska bela garda", pripravljena, da sc bori proti jugoslovanski republiki vsaki čas, ako bi bilo potreba. Ampak kadar bo premagan (ijzerizem, bedo bele garde izgu/
hiliivojo vrcdno^HpHHHH
Ker ee bliža konvencija SRZ., ji jaz priporočam storiti primerne korake, da se omogoči izdajanje lista Slovenian Review vsaj enkrat mesečno. Le s tem sredstvom bomo seznanili ameriiko javnost o našem vprašanju in jo pridobili za naše Ideje. In to mora biti ena glavnih nalog konvencije, da omogoči tako agitacijo. Če se nifpravi tak sklep, mora seveda Članstvo organizacije skrbeti, da bo pokri -valo večje izdatke, ki bi nastali z rednim izdajanjem Slovenian Re-view. Ako bi hoteli tisti, ki se strinjajo s programom SRZ. prispe -vaU en dolar mesečno, bi se prav lahko izvedlo redno izdajanje angleškega glaaila republičanakega združenja. Menda se nc boste branili plačati to svoto za tako kori -stno tovar, ki ima tako vzvišene cilje. .fticer pa je ležeče na vas, kako bo napredovalo naie gibanje. Kar se tiče nis Slovencev v ar-madni službi Združenih držav, bo mo stvar podpirali po naiih naj -boljših močeh, ker vemo, da bomo em in žrtvami dcuegli svo-ugoslovanom. Med nami pristaiev monarhizma, ker smo vsi i svojimi simpatijami na strani SRZ. Morda se dobi v uaših slovenskih vojaških vmtah kakega egoista, kraljevskega pristaša pa ne boste našli.
Pozdrav Slovencem, ki se bore za dosego jugoslovanske federativne republike.
I >	Tony Zalar.
nizacije
ima
ikeM,
Večina od 42 bo v Praniciji.
Bolnišnica Mere/ jc izgubila 20 zdravnikov in 30 bolniških str?ž
ni«.
V septembru bo "Zveza ameriških bolnišnic" obdriavaia kou-l veneijo v Atlantic Cityju in na tej konvenciji bodo razpravljali o položaju na frouti in doma, ki se tiče zdravnikov in bolniških strežnic.;
LISTNICA URSDHISTVA.
- -
Veš dopiaov in naananil, ki ao bili poslani za priobčitev v sredino izdaje Prozvete, je moralo izo-Htati. ker amo jih prejeli iele v torek popoldne, kajti polta je valed dveh zaporednih praznikov precej iaoatala. Vse, kar ja nuj-nega» bomo priobčili v drugih dnevnih isdajah tega lista.
AlKrfike vestt.
BOLNIŠNICE OBČUTIJO VOJ «0.
Indianapolli, Indiana. — Lo-kslnc bolnišnice občutijo, da primanjkuje sdravnikov in izučenih bolniških itreinic, todš zdravniki, Ki so ostali ln niao bili pozvani v armado, vr^e zdaj delo vaega zdravniškega štaba
Isučene bojniike strežnice primanjkujejo in pomagajo al na ta način, da ao sprejeli učenke, ki se uče atreči bolnikom.
V bolnišnici Weet Penn je oata-lo le majat sdravnikov od iitri In tridesetih, od 57 strežnic jih je 34 v Franciji Pozimi bo 192 u-čenk sa bolniiko strežniški tečaj, ki traja tri leta
VTomeopatlčna bolnišnica je ia-gubile polovico od SS. zdravnikov, poleg je pa dala ie šeat in trideset bolulihih strežnic Vpiaanih učenk je SS, medtem ko jih je bilo lani li SS.
Bolnišnica Alleghenjr Oeneral je dala šeat zdravnikov in v krat-
AU
PROHIB1CUA ZBOLJftU JE LJUDI?
Winobester, Ind. — Ko je priila prohibicija v deželo, so tukajšnji reformatorji zapeli, da bodo odslej ječe prazne, ker se bo akrčilo število zločincev, če že ne bodo popolnoma izginili. Mo-
pijanci izredna prikazen. Refor matorji so obračali, razmere ao pa obrnile.
V	okrajnem zaporu se zdaj nahaja štirinajst oaeb. Nekatere so že obsojene in odslužujejo kazen, druge pa še čakajo na kazen. Toliko oseb hkratu že leta ni bilo v zaporu.
Devet oseb so privedli pred sodnika Schoknerja ic vse so bi le obtožene, da ao grešile proli prohibicioniškim postavam, ftest jik jc bilo obsojenih po $50 denarno globe. Dve oaebi sta izja vili, da nista bili pijani in ena je bila obsojena na deset dni za pora. Tri obsojence so odvedli i zapor, ker nimajo denarja, da plačajo denarno globo. Dve osebi sta v zaporu, ker sta osumljeni ponarejanja.
V	tukajšnjem mestu prohibici ja ni spolnila svoje misije, kajti število grešnikov se množi.H
sprejme poatava, ki; ueUnovija vero ali jo prepoveduje izvrševati; ustava države Miekigan pa
pravi v drugem členu in prvem odstavku, da ae no sme sprejeti poatava, ki omejuje svobode govora ali čaaopiaja. i
Ljudje, ki so proti tej mestni odredbi, pravijo, da druge vera še niso nikdar zahtevale, da umolknejo njih kritiki, in sedanje mestna odredba se da edino primerjati s preganjanji heretikov po rimski hirarhiji, ko je vladala svet.
DOHODNINSKI DAVEK.
WaaWngton. P. 0- ^ Zbornični davčni odsek je sprejel soglasno davek na dohodnino. Sedaj odlo-
drovali in prerokovali ao, da bodo čita zbornica in senat, še dohod-
ninah i davek ostane tak,' kaker-inega je sklenil davčni odsek, ali #e Ie zniža ali poviša. / <
Izjemo tvorijo zakonzke dvojice s dva tiaoč dolarji dohodkov, druge oženjene osebe pa plačajo
NEVARNI OAZOLIN.
Oary, Ind. — Trinajatlelna He -len Oroves sc je približala z lučjo posodi, ki je držala petdeuet galo-nov gazolina. Nastala je siltia eksplozija, ki je njo na mestu ubila, njena brata sta pa dobila telesne poškodbe.	»
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO PRISPEVALE K ELEKTRIČNI CENTRALI.
Pittsburgh, Pa. — Tukaj zgrade električno centralo ,ki bo stala $5,-000,000, da pdpomorejo pomanj kanju električne sile v pittabur škem industrijalnem okraju. Vla da druženih držav se pogaja z W. Pennsylvania Power kompanljo glede centrale. Vlada bo prispeva; la k troškom za gradnjo centrale $2,000,000, ostalo vsoto pa da kom-PViija. Centralo zgrade ob reki AHegheny in blizo rudnika, ki ga last u je družba.
DIM JE OMAMIL ŽEN.
PETDESET
Philadelphia, Pa. — Ogenj, ki je izbruhnil v štirinadstropnem Bavvernianovem poslopju, je uničil poalopje in tueat bližnjih hiš. Dim je omamil 50 delavk, ki so delale v Bawermanovem poslopju in več ognjegascev. Skoda znaša $100,000.
VERSKI BOJI V DETROITU.
Ditroit, Mioh. —Katoliška cerkev skuša na vse kripJje pridobiti moč v politiki. Na pritisk ksto-I likih političarjev je bila sprejeta mestna odl-edbs, ki prepoveduje prodajanje in razdeljevanje čaanikov, ki napadajo katerikoli vero. Mestna odredba je tako sestavljena, da prepoveduje razdeljevati celo tiskovine, ki kritizirajo mormonizem.
Na podlagi te mestne odredbe je bil sretlran Fred Bsnan, ker je prodajal list "Michigan Chri-atlan Advoeate", glasilo metodi-stov. List je prinesel uvodnik "A Damning Neutrality', v katerem je član kar kritlsiral papeža * Be-nedikta, ker nI protestiral proti usmrtenju Kdith Cavellove, bol-niike -.trešniee, ki so jo ustrelili Nemci. Polieija ni tega dogodka larabila za boj pred aodličem, am-pek je Banana aretirala zopet 6. julija, ko je ponudil na prodaj protikatoliiki list "Menace", ki neusmiljeno biča grehe rimsko-katoliike hirarhije Obravnava je bila trihrat preložena, daairav-no ao zagovorniki obtoženca zahtevali. da se obravnavs nadaljuje
Advokat je, ki ne iive v verakih predsodkih, izjavljajo soglaano. da je meatna odredba protiuatav-
davek po sledeči Teatvici
»<•<!« nji davčni 1
Dohodki. S 2,500 3,000 3,000 , 4,000 4.1,0(1
HMoo
•V.oo «,000 0,300 7,000 7,r»oo S,000 8,500 9,000 9,800
Mi0,000 12,600 15.000' b 90,000 25,000 30.000 33.000 40,000 45.000 50,000 I .15,000 «0,000 70,000 80,000 100,000 150,000 200,000 300,000 .100,000 1,000,000 .-,000,000
v;
zakon.
10
SO
30
40
so
105
iso
180 205 235 205 205 325 355 S.H0 730 1.180 1,780 2,380 L'.980 3,580 4,380 5,180 5,080 «,780 8,880 10,980 10,180 31 ,«80
Laaski davSol zakon. 30 «0
* eo > 120 150 1S0 220 250 , S30 400
šfB 545 «20 S05 770 845 1**0 1,705 2,885 4,245 5,595 7,195 8,705 10,045 12,495 14,095 10,89:, 21,895 27,295 39,0H.ri 70/ 101,C 165,095 297,095 047,095 3^27,095
41^180 92,000 J 192,000 475,180 M.40.1HO
Oprostitev od davka je za samce ravnoista kot po atarem zakonu od $1,000 letnih dohodkov in za oženjene od 2,000 letnih dohodkov, poleg je pa še dovoljenih $2,000 dohodkov za vsakega otroka pod osemnajstim letom. __
PERRIS JE ODGOVORIL KRI-TIČABJHM. -TT
Washington, D. 0. — Kongresnik Seott Ferris is Oklahomc, predsednik demokratičnega kongresnega komiteja, je govoril o delu, ki ga je izvriila uprava.
Mr. Ferris je enako pohvalil demokrate in republikance radi dela, ki so ga izvriill v interesu vojne. Dotaknil se je krjtičarjev, ki napadajo predsednika Wilsona \ji je dejal, da so le sovražniki republike napadali predsednika. ■flMoj odgovor na te ohtošbe je, da jc obrekovanje neresnično, je rekel mr. Ferris." V ustavi je zapovedana doktrina, da je predsednik Združenih držav vrhovni poveljnik armada in mornarice.
Mr. Ferris je potem naitel, kaj sta izvriila armadni ip mornariški department in kaj je dovršila industrija pod vladnim nadzorstvom.
AMERIŠKA LADJA POTOP-
Washington, D. O. — Ameriška ladja "Joseph Cudahy" je bila torpedirapa ob angleškem obrežju okoli 17. avgusta. Dva ln šestdeset mornarjev pogrešajo, trinajst se jih je rešilo.
Ladjo sts napadli dve potapljali in zadela sta jo dva torpede. Kapitan lsdje je izpovedal, da so ga cd gnal i na potapljačo in izpra-
Sfeir ^tc, ;
NEZOODA HA SBLEEHICI.
Chicago, III —, Tovorni vlak Chicago A Eastern železnice*jo za-voail v osobni vlah Chieigo k Al -ton železnice, ki ji prihajal U Chi-eaga. Neagoda ae je dogodila bllao Brighton Parka.
Oaobni vlak je bil natlačeo i potniki. Na srečo je lokomotivi u-darila v voz, ki je bU predeljen za prtljago in potnike. Voz je bil ran-hit na hose.
Ranjenih je bilo sedem potni-kov.
Zdaj vstopili v armado aa pri-hranitev živil in a liki živtlaki ofaazžvil
dali tukko aavodila delegati. nal* drultva. Kat« nuj m vsakdo udelnli vali..- i* jO. — j. Bcljntf. tajnik.
NAZNANILO IN ZAHVAL*
lotom
Milko Vogrin.
Novela. -e Spisal dr. Stojan.
tMaSaunud) B .
Kakor strela iz jasnega neba, tako nenadoma došet mu je danes ukaz, da mora biti v 48 urah pri svojem polku. Ta noviea ga je colo omamila. S prva je omahnivfti na stol preklinjal Bošnjake in Hereegovince ter sploh vae Slovane, zakaj nikdar ne mirujejo. A apoznavši potem, da mu kletev nič ue [»omaga, jame se tolažiti z mislijo, da ui tu nobene pomoči in izpremembe. Povelje je pač zdaj tukaj, in on more iti brez ugovora na odkazauo mu mesto 1 "In ravno sedaj mora priti kaj takega," huduje se proti stotidku ltandicu "Baš seui mislil, de ee zečnc zdaj zame tu novo življenje. Nadejal sem ae, da fie bodem v Olginem obližji preživel marši katero veselo uro, ali g)ej,nena doma me zadene ta nesrečna o-soda!" ,
"Moje največje pomilovanje, dragi prijatelj!" tolaži potem Randič svojega tovariša. "Glej, Robert, to je že taka nemila oso-da ki meče nas vojake iz enega kraja v drugi kot. Tudi jaz sem mnogokrat akuail takih grenkob. A naposled so me vendar razne nezgode prisilile, in jaz sem dal za vselej vojaščini slovo. Aii o-bupal niaem nikdar, če sera tudi čestokrat krvavečega srca zapuščal drage in ljube mi znanke. Zatorej se tudi ti potolaži! Okupacija bode menda le nekaj mesecev trajala. Ti pa si lahko tedaj slavnih vendev in odlikovanj pridobiš. A dospevši venčan v Avstrijo nazaj, združiš se s vojo nevesto Olgo v srečnem zakonskem življenju."
"To je vse prav in res, gospod stotnik," odvrne baron Benda premišljujoč. "Ali naše posestvo, grajščinu in vse je izgubljeno, ako svojib^jflilkov o pravem času ne uteŠinio. Šaj sem ti že pravil, z njimi se jp naredila pogodba, da nas Ča^tgp(da jeseni, ko se oženim. Tedaj aem jim mislil poplačati dolgove in propada rešiti naše imetje! A kaj je
sli ti, da bi se vrnili iz Bosne. Torej se tudi ue morem ob istem času oženiti. Določeni obrok pa do-teče med tem, in ker gl več kredita, smo izgubljeni- Da bi nam pa gospod Skeuoyski, bodoči moj tast, hotel že ž^gj seči pod roko, pa dvomim, ker jr zveza z Olgo - šf negotova.'
"Zakaj negotova, prijatelji" vpraša hitro stotnik Randič.
"Zato ker bi se mi utegnilo Bosni pri ustaftih kaj pripetiti!"
"Bodi pameten, Bendal To je
norska misel," trdi samosvestno prijatelj Raifdič in udari Roberta rahlo po rami, rekoč: "Glej, to še lahko zate vse dobro izide. Svojega nevarnega tekmeca si sinoči slavno premagal. Ta ti ne bode več ovir in škode delal. Drugo pa jc treba dobro premisliti, a potem vse nenadoma iu hitro' Izve sti!"
"Kaj naj tedaj počnem, prlja telj?" vpraša radovedno Robert in pogleda svojemu tovarišu glo boko v oči.
"Kaj bi naj zdaj počel, vpra šnš t Vse tn hočeva dobro preuda riti, predno sc ločiš od tod. Moj bodi svet, e tvoja je izvršitev!"
Zdajci vstane Randfč in potegne k sebi žalostnega tovariša, šepetajo mu na uho: "Kaj bodel žaloval in premišljeval! To ne pristoja niti častniku niti mod žarskemu magnetu! Zdaj pojdiVa na sprehod, da si med ljudmi re« vedriš glevo ln srce!"
Vetal je beron Benda in šel če tudi ne rad, s svojim tovari šem na šetellšče. Zekaj on jc potreboval v tem hudem polože jn njegove toležbe in dobrih nesve-tov. Dolgo ste šelale potem naše ogrske snenra po klednih drevoredih ob Vrbskem Jezeru. In tu ste snotele sedaj naklepe ter določile one dejanja, tel naj baronu
strah iu up, ali ae mu res u resni čl njegova nakana! , .
A ko ao drugo deklice roke vile in točile solze, poslevljajoČ se od prijateljev in fteninov ne boj od-hajajočih, bila je Olga kameuite ga erca. Njej se ni utrnila solza tz očij, ko jej je mahal Robert z belim robcem ia kupeja, v slovo, temveč njej se je v teui trenotku odvalil težek kamen od arce 1 Ali tega občutka in olajšauja ni kazala deklica niti materi niti Rihardu. Tiha in malobesedne je bila prej ko slej. iiodiia je zopet sama na vrt. A sedaj pa je dolgo ostajala v utici iu se šetala po gozdiču brez skrbi, da bi jo na skrivnem zasačil baron Robert. Ali onega veeelja, kl smo ga nekdaj občudovali na nji, ni bilo več videti na 01 ginom obličju. Kakor tleči mora spečega človeka, tefco je stiskala dekličino srce huda slutuja, da jej je na veke ugasni ta zvezda njene sreče. Le včasih eč je njenemu duhu dozdevelo, kakor da so le hudourni obleki zakrili zvezdnato nebo, a po hu di nevihti se aopet prikaže bleda luna v osrednji Žarečih lučie, tn med njimi bode lesketala zvezda njene sreče!
K takemu premišljevenju ne gibalo jb nehote Olgino revno sr ce, če je bilo tudi akoro le oelo obupalo. Ali Človek ne vpraša v nesreči po tem, ali sme upati ali ne. Kakor se utopljenec v sinr tni borbi z rosljučeniuii valovi o-klene najslabšega bruna, da se ob njem reši na suho iz morske srt; dine, tako se oklepa i človek še zadnjega upa, nuj ga Že tudi vse zapušča. Up mu je edina tolažba ln edino olajšanje njegove osode. On mu je zvezdica, ki ga vodi kakor mornarja po širokt m svetekem morju, dokler se se mu čoln njegovega življenja ne razbije!
*
Goepa Skenovska je seveda br-zo opazila, da ae je Olga, odkar je odšel Vogrin, zelo izpremeni-a. Zdela se jej je klaverna in pobita. Govorila je malo, odtegovala se družbi in posedala včasih celo popoldne sama v gozdiču. Zakaj pa je bilo Olgi težko Tri srci, vedela je mati tako do »ro kakor hči.
Ali sama sebi pa je bile gospa Skenovska zadovoljna kakor že
dolgo ne. Saj je bil Rihard M io dobra ozdravel, in videti je bilo, da se v kratkem celo okrepča. Vogrinova in Robertova svaja pa se je tudi celo mirno — tako si je vsaj ona mislila — brez hru pa in vsake govorice zadušila. Vogrin se je ločil v starem p;*i jateljatvu od ujeue hiše in ne doj de več v Poreče nazaj. A barona Roberta so nepričakovano kakor nalašč poklicali na vojsko Po njenih mislih je vse teko lepo izteklo, da si ni mogla boljše želeti. Ali vendar, videti hčer žalostno in* v se zamišljeno, ui mo gla biti tudi sama veeele. Vedno jej je nekej srce težilo. Zatore.i sklene z Olgo natanko in zaupljivo govoriti o njenih razmerah Po Robertovem odhodu so prvi dnevi, sobota in nedelje, ke, enolično pretekli. Itezven neka, navadnih znenoev v kopeli ni pri Bol te dni nihče k Skenovaklh pohode. Tudi dr. Sirnike ni bilo k Hiherdu gledet. Aii temu se niso Čudili, vedoč, da ime doktor mnogo Offravka na kmetih. Videli so tudi, de ae vosi vaek deti po dva
»BONSKI SVETOVALKO CAPI rAIN IV DRŽAVNI PKAVDNIK
Ohioago, UI — Občinski sveto ? relee H. D. Capituin, predsednik nest nega odseka za lokalno trans-»ortaeijo, se ne briga doati radi zreka veleporote z ozitoiu ua spre . IH JL -jem odredbe ta cesti* železn^e>*in,ot»,fl 1"» r;
■ u i j ii i v i u. aei® t«'ga druA
( u pit u in je odšel v Kaglc River, lMr„b J ,M| Wis„ da lovi ribe. Proti nek« nun c;aanikamkeiuu poročevalcu se je izrazil, da je poročilo včlepurote obrekovalno.
CHevtland. O. -r- Nsissnjam tlaastvu drultva Klava, It. 1T3, SNPJ.. da »
---------,	-	iS Šaloetuiui srcem naznanjamo
^srssrdisš-a: tsja . ****** <» »«•'»••'••
v«A vainih tirfk, katar* bom« moral i eliti Sklep tadnj« redna sej* J*, da st bO vsakega, kdor iaoateue od t* *eje ravlllk. Ker j« to sadnjr tva prod konvencijo, j«
_ ^ _ , pokojni" J* bil rojen leta llHlti .
bo nal dolognt vedel, kako »talil*« is
eaeti »s kuavemtji 1'ilAetak saj«
ob *J. popoldne v Tomaftlnovl dvorasl a« Marbft —'M. lupan«!*, tnjnlk. |
C LANI I. W. W. APELIRAJO ZA NOVO ORRAVNAVO.
Ohioago, 111. — Zagovornik ob rojenih članov 1. W. W. hoče apelirati na okrožno s<dlšče, dy izpuste iz okrajnega zapora obsojene Mane 1. W. W., dokler niso končani argumenti proti pravoreku porotnikov. Če bo apel odklonjen, mogoče odvedejo obsojenec .takoj v Leevenworth, Kans.
fhdelež
John Vaklich, ta|nik.
ZAMOREC ŽRTEV SVOJEGA POKLICA
Ohioago, 111. — Zamorec Peaae NVUllams je Imel oddati v hiši št. 11128 Combridge ulica zavoj perila.. : Potrkal je na vrata in vprašal: "Kdo živi tukaj!" Odgovor sta bili dve krogli. Eno krogi« ga je zadela v ramo ln druga v čeljust. Prepeljali so ga v okrajno bolnišnico.
Policija je kasneje uretirala nekega Satnuol Galubrona.
lUtUburuh. Kana, — Opozarjam članstvo društva Pomoč v Sili. st
mučni boleaui za zastrupljene krvi v dobi svoje mledeniškc sta rosti PJ let, dne 14. avgusta, t. i. j v bolnišnici v Pittsburghu, Pa. i.cpa hvala družini Pršutovi, o-1
»77, SNPJ..da se polnoltevllno ude miroma sestri sa njih krasni venec leži >e j c drugo nedeljo y mesecu in za tolaibo v Žalostni uri, hvala
sjsTSf tsA&tr.?-hdi . TK,r
bom |as odpovedal tajnltketmi po ejanovl, Zebkerjevl, Strunatovl,
vsem, ki so se vdeležili po grehe ln ga spremili k (»očitku, ha
tvenih sej. Sklep sad se)e natega drultva lc. ds odiralo vsakega, kl sc v»u| ene sele v treh
stu is razloga, ker odpotukm is te- (jatvodovl iu Pr. Bajtovl, srčna gu k iniu. — Kdoi se te seje ne bo . , udeležil, bo kasnovan po pravilih. | nvn'»
■igre ha
11 i. u n	- .. i ketollško pokopališče v NobU-
UucktU, * o. — Opozarlam člsn-1	i »m
sivo društva ltdečl Prapor, št. tO, 1 *Wn, Pa. kjer smo ga Uročili ma v bodoče redneiše 9* | teri aeinljl dne 16. augusta. Tebi naš dragi ue pusabni sinček naj >ode lahko svobodna ameriška '.< inlja, počivaj mirno! delujoči ostali:
Prank in Mary Demšer, sla riši. Angela, Albina jn Johana, sestre.
Opomba: Ker je tu več rojekov t tem Imenom, naznanjam, da sem bil je« njegov oče rojen na Do-I jeni Dobrava nad ftkofjo Loko in iutam mulo premoženje v Gorenji Vasi.
SNIM., na) se deležnlc druŠ nje redne sejt se bo susnentl ne |><> udeiešil I fM mcsecih. 'M«tt Obermsn, tajnik.
z \n\
Čutim bratsko dolžnost, <ta se tem Hrvatsko
inltvalim drultvul ovenske Sloga. ftt. 97, SNPJ. v I« rontouu. Minn., ss podporo iu me klonjcnost omenjenega društva lli posameznih člsnov. ki so mi )o nudili v čusu mo|e bolesn ml 21. lanu arja pa vse do danes. Z obiskova njem v bolniftnlci lu izven nje stt mi krujlall mole ure trpljenja. Bil seui ponosen biti med l|odmu dru-
Kiiina Slovenska revije izhaja mesečno o* 36 itratme in velja'aa v*» U j U čas, 1711 8. Millard Ava. Ghieago, UL
Marija Sluga
1S2SW. 22nd5t. Chicago, 111.
lUMTkU evae
iskulana In a drlav-
alm dovoijsnjem-potrjega
BABICA
S« aUsdlta prliHMMa •lavMMiktm In iirv«*hlM Maa	ei*.
Prtvidtf gogpodlnje
, ——<aa—■"" i i ■ m i ■ iH,«Jt> diMiv« T*4au »aa staklsalM j	Of. ISMa |a v ass
PAIN-EXPELLER
Zw>mIJI*« ataSMvo m rtraall m1 IliSjOlll SoMluak. praklsda, ut*U«U*sJ»
Jedlao preti s verstveee sesetke sidra
Na. lam. v lakarask ts aaravnaM U
.h. i
ali trikrat prek jezera proti Do-lam/lliherd pe id prev ze prav zdrevnlke več potrebovel. Sej je že bil v nedeljo toliko po 'kouci, de je Šel na vrt in v gozdič na kra tek sprehod. Skenovski nieo teda, dr. Sirnike toliko pogrešeli, de b ge bili vebill k sebi.
V poudeljek popoldne gre 01 ge, zem ill jene kekor je sploh bi le te dni, kmelu po obedu ue vrt Meti Je to opezile tor oklene od ločno, tekoj denes hčerki vso tu go in lelost isblti iz gleve. Zet o rej ee tudi nepotl v utico, eli tu Olge ne nejde! Išče jo povsod, po vrtu ln gosdlču, e Olge nI nikjer. Meter obleti streh in slutnje, eei deklice bi ei utegnile v svoji tugi storiti kej želege, Bog ne sedeni, mords eelo — utopiti,
IZ GLAVNEGA URADA.
skovalccv, kl so
ih narodov v družbi številnih o-■P ■ prihajalI k meni, da mi po svojih močeh lajšajo težko
THB CLEVELAND UPE INSURANCE COMPANY
vas uvaruje aa ilvljenje, bolezen ln nesrečo. Ogleslte se prit R P.
PRITOŽBE IN PROftNJE ZA KONVENCIJO.
Uetava S. N. P. J., V. Člen "Konvencija", točka 15, sc glasi: "Vse pritožbe ln prošnjo na konvencijo morajo biti poslane gl. tajniku najkasneje tri dni pred konvencijo, na kar jih gl, tajnik isroči pritožbenemu odseku. Vsake pritožba ln prošnja, ki pride pozneje in ki ne pride v roke odseku, se zavrže.
V smislu prej omenjene točke v ustavi apeliram na vse člane, *k! imajo kako pritožbo ali prttAflfo, ki|'«pa<!a v področje pritožbenega odbora, da se stvor poltjo na gl. urad tajnika o pravem času, da jih lahko izroči pritožbenemu od boru.
John Verderbar,
0	gl. tajnCk.
RAZPIS SLUŽBE.
Išče se Slovenka za pisarniško posle v gl. uradu S. N. P. J. Mora biti zmožna slovenščine v pisavi ln čtivu, knjigovodstva in znati mo-ra pisati na pisalni stroj. Prosilko naj navedejo v ponudbi, koliko zahtevajo plače. Vse ponudbe se haj pošljejo na: John Verderbar 2657—59 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Naznanila Invabila
Olevelsnd. O. — Naznanjam f-lsnalvu »tvii drultva Naprej, It. n, H. N. P. 4.. ds bomo v msaccu mipteiuhru pobirali as«am<'nt drugn nedrij« v septembru, to J« a. aept. ln pa k«ni-rm m«ss«e s*p tembrs, k<» se j»odpiaanl vr»« a k«tiv«n
enje.
Tudi danes mi ni mogoče reči, ds bo moja bodočnost rasveseljlva.pač
1»u ravno nasprotno. Pred menoj e bodočnost, teninu ln Žalostna, cultl nimum upanja, da bom še ke-,
da] smežen služiti kruh z delom Merrlmail, I Clty Bank Bldg, 28 & svojih rok sebi In moji družini. To l>f) j 8| , d bftnko Loralll q. pa mi ne povsroča samo telesne ue- '	' . • w
Jo tudi duševne bolečine. — Posku- ■	11
sli ste mi lejftatl to »rplenje tn sem prtp^nanc ^ Vsih naših aaveaai-
sm za vaše simputije in pomofi |	™
ivaleften, kajti več od vas nisem	KOV.
mogel pričakovati, Dokasalt ste, ds sc zsvedate gesla: "Vsi sa enegs, e-den za vse,". Bratje In sestre, še en krut vam Izrekam najurlsrčnejl zuhvalo. — Vaš Paul Munar.
DtPueJU. r Društvo Zsvednost, II. ftl), SNPJ. Je na svoji redni me sečni seji sklenilo, da nc bo prlre-diLp veselice vsled draginje, kajti f Veselicami Je mnogo stroftkov In dels, dobiček na vzamejo drugI. Is teh
Vid naši sedanji su,vezuiki so priposnall Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino kot naj boljšo šslodČuu mlruvllo iu najbolj zauesljlvo. To vluo je douilo najvišjo odlikovanja — zlgle ko lajne lu Graud Prlx — na An-
e. ao. mcmtne a co
V«-ee WatSln(tun Straat. Htm
V KLIKI BLOVINSKO - ANOLKftK t TOLIIA0. Knjiga obsege polog slov.-sagi slevalee, slov.-angl. razgovora aa tnakdajae potrebo, navodila sa aaglolke pisavo, episeveaje aagla-Iklk plsoai ls keko so postaao aaiari. kssskl drlavljao. Vrha togs Ima kajlga dosdaj najvall slov.-aagl. lu sagi. sever.	1
To Js asjboljle le ssjbolj popolna kajlga sa prluteaje aaglolliao la ao bl smolo biti sioveaskoga aasoljeesa kt bl to knjigo ao Imel. Knjiga trde ln okusno v platnu vo> »sna <410 strani), vsljs IS.OO ln je dobiti prt
V. J. Kubelka,
•90 W. Idfttb ti., Na«r Y«rk. N, Y. Ptllto pe sonlk slovauaklb knjig.
feicea no vsemejo urugi. ii ten	• —	■
ov Je bil sklep drultvs, ds se gleškem (v Londonu letu 1010), II na vsokegs člsns drultvs It | v	(Bniselj 1910), v llsll-lP
I
I ■
nega ascsincnta, kl se ga morg
plerfntl v Ilirih obrokih, v septem-lji (Hlm lttll) v Krenclji (Pariz bnj. oktobru,	11811) zatoni pa zlato kolajno v
tn Grand ■Vka ta
!SS!£ I odlikovanja eo najvišje vreto, kar
rb«p» bo nekoliko manj ugovarjanj Prlx v Panami I. 191(1.
scl#«l>
proti
n Hne^rfln u n"s' V' r o • vet o,'' |/ro).Tm"iiI I jih je samoglo dobiti. TrUiei
pn/ti društvenim sklepomH ' rušlvi*. Člane, kuterim Je potekln
FRANK PRAH
gostilna in boardlnghouso,
•70 Klaalokiaalck Ave.,
Be priporoča rojakom v obisk. TKLKKON HAM. II4I-N
MILWAUKEE, WI3.
"siiaiiBisisassaiak
pij« g. N. P. J. — Nndslj« »nseanjam,
BMa^Hitaa&HM ' "ll n«
"rt
ds sam a« dnr 3. a«ptfiiibrn pr«s*»tll na lldft Norwood Kd. P« «m«nje»i»m »la tu m u ufmltpvait« moj novi nsolov. — liudvlk M«dv«dlek, tajnik.
OsaeUoua, Pa — Nasnssjar ■
vu nul«ga drultva hiovmii"!, m. da amo prem«stlll a*d«l drultvs Is M«
■t vu nul«gn drultvo Hbivunoi
»4.1,
Donaltnua v r«aidlmnn. K tirmu ao na« vodite delavako rssmero. Opor« rja tn od dsljene /tane, naj bi upoltevsli to pr« meatitev |*rl avoji kor«armnd«net S dru ItvenHv uradom. Poliljsjt« plama In drugo, drultvs a« tlkajt/e stvari na apo daj označeni naalov. — Oddaljen« 'Ione opusa r jam, naj redno potlijnjo drultva ne aaeatuetitc, da o« Izognete anaiiemla eliait., — K rs tik Polanr, (tajnik), Ib.z 30, Cesaallman, Pn.
AUfalppa, Pa. — Naznanjam Man at vu dru»t%« «r«*d. •♦ l*f, BNPJ-. da a« »KI prihodnja seja vrltta dn« S sopt v nnvadi em prostoru. *»jr ualaga dru fttvs sa Mvada« vrl« trntjo n»deljo v M«aeew tods V eepfembru ae b« vrlila drugo nedeljo v mea«eu l«r adide tsj nth drultva sn honvaseljo «MP/. v apriticfieM, lit. Tnjnllke /»»I* Im se U
jo poravnajo. Kdor jo ne poravna Jevo Ameriško grenko zdravilno i
r.^1""1*" tuT r,,wrl
lituva, d i se mora vsakemu naročnl- vse želodčne nerodnost I, zsbsss hu^ ustsviti lUt tisti dsn. ko inu po-1 n0H(( neprebova, glevobol, uer-^ "" " " " vognost itd. ker Izčlšča črevesje,
teče naročninu. To pofcievste. Kdor se
Je vsžno, ds u-želi nsročill na
oal dnevnik, nsj ml nsznani In odda potrebno svoto, ki jo bom odposlal n« pristojno meslo,—Joo Žerjav, tajnik.
IZ UPADA TAJNIKA L. OHO. SRZ.
ZA ZAPADNO PENNA.
hiuirrncf, Ho. — Delegate In člane nadzornega odbora okrajne organizacije SRZ. za zapudno Penit-svlvsnio pozivam ns sejo v nedeljo dne H. septembre ob I. popoldne. Na dnevnem redu tc Isrcdne seiu bo rszprsvljsnje o nekaterih zuključkuh zadnje konferenre nsše organizacije, ki se Je vrllls ns Hroughtoun. Ns vse liste, ki niso preveč oddaljeni In lahko pridejo ns sejo, priporočam, naj se Je ude-lee. - zaključki sestanka bodo objavljeni \ naših glasilih. John Tr-ČelJ, tajnik.
Chletmt, ///.~V četrtek, dne 5. septembru ob B. zvečer se vrši seje lokal. org. S.H.Z. v dvorani SNPJ. iin Vo. I .a w u dele in 27lh St. Zestop itlki in članstvo Je vsbljciio. da se lc udeleži polnoltevllno. Ns dnevnem red« bo več vslnlh točk. posebno t/Me priprav zs konvencijo In ma-ulA-stucIJo dne IA. septembre. —
* RADA BI IZVEDELA
za moje i rt prijateljice po Imenih Antonije Iioht, M$rry Perchlplk, In^.Tulija K nt os. Cenjene, čitste-Ije prosim, Če kdo ve ae njih ue-slove, da mJ jih neziienl, ze ker bom zelo hvelelna, ako pa same čltejo ta oglas naj ne mi prljsvijo ua moj naalov: Karolina Stegovee (prej Rtirn). 6034 Ht. Clelr Ave., (levelend, Oblo.
•a njegova odantaoeti v.,.1.1 brst zaiti* nikar Pr Kome, bas ffO AHtialplte, Ps. ter jeme na ven glan klicati: Olga, lo»H»«a»jsm va«, da je e alu^aju Ulesnl
Roltertu zagotovijo — srečno in
varno bodocnoetl«. H^	^ fHMBHB^. „ JLJB
Stotnik Randič je <Wgel	Vol* ^pHkliče^^ ^^^^^iliria"
namen. Zekej Renda jr^PoeUl 11«,	" ■
pet miren in vesel Izginila je a	, .____ vdA«#t«e J- da« a septembra pol
ujegovege lice vsa zamišljeno«!	Nato stopi vss preatrsAens m ^^tevtine, ker je t« radnjs «#jn
in oaupeloat, ki gs je bile obžla	trepetaj* ne obrežje ln tu kllMfkeaee^je ia <«yte se nj»
vsled nepričakovanege povelja	• trenočim glamm, ne jezero
Bral da
pospešuje prebavo, ostri tek, (o-kus) iu urejuje ves notranji te lesni sistem. Dobiva se v lekarnah po ti,10 steklenica. — Havn » tako visoka odlikovanja so 1>M* tudi pripoznena Trlnerjevemu Ll. ni men tu nejbolj zenenljlvomti zdravilu »oper revmallzcm, nev-ralgijo, hrbtobol, izpabjie, otekli-
Ghisholm, Min.
Bllle ee jesenski čas ko bode' te sopet delell domačo kapljico la dobrega groedja ln tudi druge domače pijače. Podplsent so priporočeni Šs naprej, da se ogle« site prt meni ra nakup grozdja,
vrste kali-
ne Itd Ne Prodaj v leksnmh po I ^ ^ ^^ •5 l«l Bik;, po potol 45 ln Tftj-. - fornliUo ^j« jn tl4(„ M|ph|
Joseph Triner Compeny. 1^3.1- I	■ . '
Joeeph | 1,14,1 So. Ashland. Ave. ChlegffO Dl. —. (Advertlseinent.)
ganeko grozdje. Naprodaj Imam tudi posodo, popolnonm nove sode po smerno nizki cent, Vsak naj ei prekkrbl le za svojo domar čo potrebo, ker sa tr§ovlno nI dovoljeno,
STONICfl BROTHERS
NAZNANILO I
Vaim e« n j, odjamslaem tem potom | nasaasjsm, ds nis«m le isvllsl «on mo Hm sdmvllom kljub temu, ds se so res n«snovl,lskat«rlks'innr.je««, lsdetne|lj|Vpttnt tpf0vlng v-ftkovrstne le-
Mrsiiu. (Miu "J^^irS loroine, najcenejše peči In Udi ^.ttSSr ^ P,,hUtV0 - Sbi Pri nan.
PAMTOOU)KY se JelanJe krvi ln llveev.
PABTO btBO seper glsvebet t'ABTOWI!.I, se bolesnl leledee, 1'ABTO C0l'0M seper kslelj In plju#n« belosnl.	, r
1'ABTO I, I N' seper Upadanje les. BUMATIN' PABTO PAIN oepo; rev
tlsem Is koetobeb PABTO ČUKA M B PABTO BOA? ao , per siszolje la pege pe Ites. PABTO-BWKAT seper podnje seg. KOA WATKB seper Osivele lese.
THE ENIOUMOOKZC SMOKLES COAL 00.
»s H00VERSV1LLE, PA.
K ud nik ni linijski Premog jo fti^do V/i čevljev visok, ni plina, ue vode ne škrlevlne. Mi plelamo PAllWoTL~neper mssnlje le srbenje I «e dalo S pikom po fl.06 od tone llveta 11, d	#	tn po 79e od tone aa delo a st ro
TBIPtrm st. t., I, Is 4. t Ikat #t.00,[ Jg,«, BOc od toB« pO aa delo S
vojaške ge De, Robert se je ketel hrebrege In ze boj nevdulenege. ko se je poelevljel drugI dan od svoje bodoče neveste Olge In nje ne matere AII njegove duše ni navdejale bojeleljnont, temveč
hop! In glej; od deleč sagleds
mali čolniček, ki se ne velovltem. naiuaiti muk. - i»ani»lmm tat jezeru lekno ziblje nem od Keirto- društva Hr..d an Kolpi. II. filT*,\PJ.,
»...i. V „>» y Hiu fe^-grž^tjtžli
— Olgs!	vadae tofbe Ol. «««m Je le tndi radajo
(Daljo.)	I a«ja pred konveatija, ne kateri bam«
d 14-00. C DBA VII.NO VJHO I • stok. 01.00. OMiraejl eenlk (knjigo ) jod (so^rj in
oteb. 01 >00 —I
'Pel b
Pilite tekaj asi
The ParlM Pb*rm«cy. Im~U4 ln., inv ftrh. R. Y
FRANK KMENEH uc v Barva romana
Ml. aMea m Umelsls Ava
DL
strojem In sa nekledaoje, Dnev* nI delevel v jeml eo ptečenl po M.tfO do $ft 40 ae (Mimo delo, gu-tiari ji delevel eo pe pleJanl po 07e ae uro. Naii delavei nek teri aaalu-lijo ned OaOO^iO mesečno. Dobra denovanja, premog damo prosto, lobre krene. VI lehko pridete eem t B. A O R R. Iz Juhfistowna »II te h Pittsburgha, Pa, ali pa pilite na Hierp'PadllMf l »tile, Pe. lelavee ia
f. Bpringer,
'itubnrgh, Pa., kjer • se podatke.
te


$ 18,500,000.00
Z BESEDO: OSEMNAJST MIUONOV PET STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKEČF HIPOTEČNA POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCI TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBILI NITI CENTA.
To je naš rekord, na katerega amo lahko ponosni. Direktor tega odbora je goa. J. F. Stepina, kateri je že nad 28 let v zvezi s tem bančnim poslom in je v ti dobi proda) za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obveznic in kot blagajnik in predsednik te hranilnice v času šest let in pol napravil posojil raznim kupcem na markeče, hipoteko in obveznice za $9,600,000 in niti centa niso izgubili kupci.
Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hipo-tečna posojila in obveznice v znesku od $100 do $20,000.
Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičlh, hipotečnih posojilih ali obveznicah.
AMERICAN STATE BANK
J. F. Stepina, pred«.	Em. Beranek, podpred«.
Adof J. Krasa, blag. ^^^^ Pod nadzorstvom "Chieago Clearing JIVRRf 4otua". V zvezi s postno hranilnico Združ. >|QgWW
1828 Blue Island Ave.,	f |138o i
vogal Loomis ulice,	\rffTl "
CHICAGO, ILLINOIS.	^IJJ^
Ali veste, kaj se godi dnevno posvetu? Ako nev potem je to vaša krivda. Vse lahko izveste, ako se naročite na dnevnik "PfcOSVETA"! Prinaša svetovne novice ia dnevne ameriške vesti — List stane za celo lete $3.00, pol lete «1 JO. — Zastopniki so vsi društveni tajniki In še dragi pooblaščenci — Naslov m "PROSVETO" je
2857 So. Usmdale Ave., Chieago, OL
Pla<5 GREGOR KOROBAČ pl. GAJŽLA.
Frank Cerne i
6033 St. Clair Ave. j
Cleveland, O.
! t	9mKg*££ U	Talk Slov. Jojnot la j
, Zvaa, bralka, ■apaataUa, dfcmai>M prrtaa. ia Uvnbrj«, veriliea L 1 L
rormavL/Aico: sn m ang.e mmi po snu omn. PODRUŽNICA
COLUMBIA GRAMOFONOV
la gramofoaaklk fjUM. IkTniUk i« drogik. Prodajamo u lakta »«• ! VsIMIHi Naga.	Majmaj« mm.
esssessssesM»sssstsses>tissssssss>t»tiWMMwsi
Imam v zalogi nove kranjske ln namike har monike, trivrstne, dvoglaane, z ravnim okovanim držajem, delane natančno po LUBABOVEM NAČINU; kupujem 4« prodajam tudi rtarc že rabljeno harmonike, kakerinegakoli izdelka, kn kor tudi nove mehove, kovčege itd.
ALOIS SKUU,
Sit Epsllon Plače,
Hjpp Velika zaloga
m9ikm m|e fl.H d* $2.51 === SvUeae srajce S J.ff de $$.99
Predno kaj kupite oglejte si našo trgovino.
PAZITE IN HRANITE
OBLEKE
Izdelujemo moške obleke po meri zaloga inozemskega i tujezemskega blaga.
Vedno nizke cene.
Klobuki najnovejši
feral, sivi, zeleaf, rafavi la medli 2.10 2.50 3.504 99
lil/ «•« SI. Clair ave 1111 Cleveland, ihte
KASPAR STATE BANK
1900 Bluo Island Ava, Oblogo. III. Kapital« vloga in prabitak naia nad $6,000,000. b . .
Edina Slovenska Tvrdka
»711 So. MUlard Avenne, Chieago. IU
*|a slovanska tiskarna v Ameriki |e
Narodna Tiskarna—
SI4MMI Mm Mm4 Av«*, Ckleags, DMa*.
Mi tiskamo r alovenakem, hrvaškem, alovsikem, talkam, pol j-okom, kakor tadi t anglaikem in nomikoni jeaika. Naia po-aabnoat ao tiskovina as drultvo in trgovss. "PROSVETA" ae tiaks v naši tiskarni. -
i I*1.......................rttttttitiHiHintiiHin!
KAM SE BODETE OBRNIU,
kadar Mala ugovor«, pogodb*, »at»ri»oft«B« lijava ali raaa« drug« do« ! < ; kamoais kl apaOaJo v aotaniki po.*!. Kdo VaaM. tulma<il na.Sd.lS
ANTON ZBASNIK,
Javni notar la tolaiaO
; soba 102 Bakewell Bldg., cor Diamond * Grant Sts., :
(nasproti Court Housa) Pittaburgh, Pa
J W.fon urada Ooart 3450. Tdefo(| ,, ^ m m{ , J f.....................— itn..................
jHHpF"'	st. CUir Atmii
6LEIELAI0,
Ima bogato aalogo najfinajiib brivnik britov, nokav, ikarji itd. Popravlja »n braai vao to v stroko spadajoča stvari, kakor todi puško in aamokraoa.
Edlaa .iovaa«ka tvrdka to Mr«ka v Zdroioalk driavak. Sprol-na naročila tudi Ima Clavalaada. Dalo solidno la iaaOaaa — .marno coao.
SVOJI K SVOJIMI
AVGUST ZAJC
Gostilna in Palm Garden ! 500 National Ave., Milwaukee, Wia.
Imam na razpolago i posebrte sobe in preno- : čišča aa potujoče roja- { ke. Točna in dobra po- : strežba.
Proletarec
jo alovanako glasilo nolilkstfies stranko v Antoriki. Vaek takvea U> rojak, ki as taalma m aoaiah-Mm, bi gs moril rodno UtOl
POZOR ROJAKI!
^■Pfej podpbani aa Va» priporočam, M kadar ato ua««H ka
žSf	nra, veri lica, prirMka. prstana. IUL,
»«k» verille«, >apa«\niae, upatii nra, lavalierja, akaao bralk« Itd., da m vodna popr-d k. kor drWgja krnita abraat« aa »M ^ Va« garantiram da badato aaj bolj pooSSaal Ta a aajalftjKal
tjJL	lmV? t^1	Prtvaako, bralka, lgi« 114. radiCalk
Jodaat la fm. Via k km rob« Je prodan Po,i gamUja.
FRANK STONICH (zlatar),
1 W. MADISON ST, Oki Sav kaak ZUg (Bom SOS)	010400, ZLUMOM.
Odpravita posod« as sladkor in is psrsbhe pri obada vsč kot ko Msk sli kartno tllee alsdkerja