PUJSKI   IN   PAMETNI             NIKITA<<Le naJbolJ   pametnemu  morem
zapustiti hišo in polja, kajti samo                                       ta bo znal  ohraniti  mojo last  in
posest in jo mogoče celo povečati!« Visoko gori  v  temnih planinah    Ker je pa  imel svoje sinove  vse
Črne gore je stanoval kmet Vuko-    enako rad, mu je bila odločba težka.
¦«?        i    II     1
¦   ^-^^
vič s svojimi tremi sinovi. Ker je    Naposled je le napravil oporoko,
bila zemlja trda in kamenita, mu    ki pa je njegove sinove po njegovi
ni dosti kaj  nudila; zato je ostal    smrti zelo presenetila. Testament se
Vukovič reven, čeravno je vse svo-    je namreč glasil takole: je življenje trdo delal. Tako je pri-                        ,               jt.ii-
šlo, da ni imel, ko se je postaral,        »Imam sedemnajst  debelih pra-
ničesar, kar bi zapustil sinovom.       sicev  Najstarejsi mojih smov, Lu-
»Ostal sem reven,« je premišlje-    ka- Jih dobi polovico. Mitar, sred-
val, »čeravno sem bil marljiv; go-    nji, eno tretjino in Nikita, ker je
tovo zaradi tega, ker sem bil ne-    najmlajši, eno tretjino. Mojo hišo
umen!« Premišljeval je, komu iz-    in polja pa dobi tisti, ki bo znal
med treh sinov, Luki, Mitarju ali    prašiče tako   razdeliti med   ostala
Nikiti bi zapustil svojo hišo in svo-    dva, da ne bo nobenega treba za-
ja polja.                                             klati.«
187
»Kako razdelimo sedemnajst ži-    da bi bila domenjena, enako zakli-
vali na dva dela, ne da bi eno za-    cala: »Če si si ga ti izposodil, da
klali!« je vzkliknil Luka.                     boš moral tudi od svojega dela vra-
»Tudi tretjino od sedemnajst je    čati!«
težko izračunati, če je treba pra-       Nikita pa je rekel: »Razdelimo
šiče žive deliti«, je rekel Mitar.         poprej   dedščino, potem bomo pa
Samo Nikita, najmlajši, je mol-    že videli.«
čal in je  dolgo premišljeval.  Če-       Delili so torej natančno tako, ka-
ravno je temeljito tehtal in tuhtal,    kor je želel  stari kmet Vukovič:
mu ni padla na um nobena rešitev,    Luka je dobil polovico osemnajstih
ki bi bila primerna očetovi zahtevi,    živali, torej devet. Zadovoljen z de-
da se namreč ne sme nobenega pra-    litvijo je takoj odpeljal svojih de-
šiča zaklati. Priznati moramo tudi    vet pujskov, ker se je zbal, da bo
mi, da računa, ki ga je dal izraču-    morda on moral od svojega deleža
nati stari kmet Vukovič svojim si-    vrniti izposojeno žival.   Potem je
novom, ni mogoče rešiti.                     dobil  Mitar svojo tretjino,  to  je
Tretji dan je pa prišel Nikita k    šest pujskov. Tudi ta je bil zado-
svojima   bratoma   in   jima   rekel:    voljen in se je iz previdnosti brž
»Ali sta zadovoljna, če dodam se-    odstranil, da bi mu ne bilo treba
demnajstim živalim, ki so zaenkrat    vzeti popovega pujsa k svojim še-
skupna last nas vseh, še osemnaj-    stim. Naposled si je vzel še Nikita
sto?«                                                  svojo devetino, torej dve živali —-
»Seveda«, je vzkliknil Luka, ki je    in glej, ko je bila očetova želja iz-
v duhu kaj hitro izračunal, da je    polnjena, je ostal popov prašič sam
polovica od osemnajst na vsak na-    na dvorišču. Tega je pa Nikola od-
čin več kakor pa polovica od se-    peljal popu nazaj.
demnajst. Tudi Mitar je bil iz iste-           Luka in Mitar sta pa računala:
ga  sebičnega vzroka s tem zado-    devet in šest in dva, to znesese-
voljen.                                                demnajst. Vsak je dobil več kakor
»Toda, kje boš pa vzel prašiča?«    mu je pritikalo, pa se je vendar vse
je vprašal.                                          točno ujemalo po očetovi oporoki.
»Najprej siga bom izposodil.« In       »Da,« so rekli potem, »to je či-
odšel je k popu, vaškemu svečeni-    sto po želji pokojnega očeta. Ni-
ku, in ga naprosil, naj mu posodi    kita je najpametnejši in naj dobi še
enega svojih prašičev,                        hišo in polja!«
Ko je Nikita pripeljal pujska na       Sedaj pa povejte še vi, mar ni bil
dvorišče, sta njegova brata, kakor    naš Nikita res razumen dečko!