Gospodarske stvari. Katero je bolje, krone sadnih dreves pri presajanju porezati ali pvvo leto neobrezane pustiti ? Zadnja leta začeli so gospodarji prav marljivo sadno drevje saditi. Ni še pa zadosti, da smo drevo dobro vaadili, temveč moramo ga še nadalje oskrbovati, in največ odviano je še od obrezovanja. Mnogokrat beremo, da sadjerejci še niso ednih miali, eni so za obrezovanje in drugi nasproti. Tudi vidimo večjidel novo nasajeno drevje neobrezano. 0 tem hočem torej nekaj iz svoje skušnje poroeati. Nasprotniki obrezovanja pravijo, daje prvo leto drevce še alabo; ker se mu nekaj korenin poreže in rani, kako bi potem rasti zamoglo, ko bi mu še veje do 4. očesa porezali? To je ravno nasprotno. V spomladi leta 1883 nasadil sem okoli 100 jabelčnili drevea in vse, razun 5, sem do štrtega očesa okrajšal. Sosedje ao se mi amejali, češ: Tako lepe vrhe, pa poreže ali ni to škoda? Vsi porezani so pognali do dva čevlja dolge mladike. katere aem drugo leto spet za tretjino okrajšal in vsled tega dobili ao čvrste krone. Neporezani so pa le komaj malo pognali in drugo leto cveli. Ker so le alabo rastli, sem jih lansko leto precepiti moral in so za drugimi precej zaostali. Neporezano drevo le popke požene, nikar pa čvrstih mladik; hitro cvete, pa sad potem večjidel odpade ker nima zadoati soka. Kako zamorem potcm tako drevo drugo leto obrezati ? Ker ima že mnogo cvetnih popkov, bo cvelo, kar je v spomladi res lepo, pa v les bo slabo rastlo, ieravno ga za polovico okrajšaš. Tako drevo ostane navadno alabo, ima tenke veje, katere lahko sneg polomi, in če še klaverno raate. bo sad veje na zemljo potegnil, in če ga dobro ne podpreš. ti bo sad veje polamal. Najbolje je, da drevo, katero ima šibke veje, precepimo. sicer ga lahko sad, burja ali sneg polomi, rtimamo ž njim veselja in malo dobička. Nasproti pa prvo leto obrezano močne, dolge mladike požene, katere imajo samo leane popke in še ne cvetejo drugo leto. Ce so mladike dolge, je potrebno, da se drugo leto še za eno tretjinko okrajšajo, in tretje leto bo drevo apet dolge in močne mladike pognalo in lepo čvrsto krouo dobilo, iz katere se poznej le pregoste veje izrežejo. Poglejmo izgled tudi pri cepljenju. Zakaj cepič do 4 ali tretjega očesa odrežemo ? Vaakemu je znano, da če bi celi vrh cepiča pustili, bo le ozelenel ali kratke mladike pognal, naaproti pa, če samo edenvrhpustimo, bo krepko pognal. F. P—k. Sejmovi. Dne 28. januvarija v Artičab. in v Poličanah (za svinje). Dne 30 jan. v Radgoni. Dne 1. febr. v Jurkloatru, v Lučanah, na Bregu, v Ptuju iu v lmenem. Dne 3. febr. pri sv. Juriju na Ščavnici, v Jarenini in v Vidmu.