"PROSV -YEAE XXIL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta uprav oliki prostorit Mft? S Uwnd*l. Offtc« of rsihhcorio, iSI7 Sontk Uw«vImI, A v IVIophosr R^rtiHi-t* Cm« liktatira v Jugoslaviji morda ostane vec let [a tisoče uradnikov vrženih na cesto. Vse politično življenje popolnoma potlačeno in opozicijauničena. General Živkovič vpraša za posojilo v Angliji. Kon-fliktne vesti glede izgledov za bodočnost: federacija ali fašistovski aparatTM^BH^^^^H Belgrad, Jugoslavija, 11. jan. Na stotine državnih uradni ov in raznih javnih nameščen iv je bilo včeraj odslovljenih in tisoče drugih je bilo obvsSče-ih, da si naj v šestih mesecih {poiščejo kruh drugje. Najnovej-ši edikt diktatorične vlade se asi, da je polovica preveč u-radnikov v državnem aparatu lin izdatke je treba znižati. Diktator je tudi odpravil več avnih uradov in oddelkov in vse lotično osobje je bilo deloms remeščeno drugam, večinoma vrženo na cesto. Novi režim je temeljito parali-ziral vse politično življenje v deželi in vsa opozicija — stranke, si in posamezniki — j« su-marično potlačena. I Kralj Aleksander je danes konferiral z zunanjim ministrom Marinkovičem glede zunanje politike. Kakor vse kaže, ostane zunanja politika nespremenjena. Sliši se, da namerava vlada vprašati za novo posojilo na Angleškem. V ostalem se uvede stroga taktika varčevanja. Polovico javnih nameščencev bodo krstkomalo odslovili, onim pa, ki ostanejo, znižajo plače. Belgrad, 11. jan. — Iz dobro informiranih krogov se poroča, da imajo diktatorji projekt fe-deralizirano države v mislih, ali ta projekt še ne bo izveden Uko kmalu. Prej j»«rebaraor»aniifl~ rati vso državo in ljudstvo "pripraviti" na to. V Belgradu menijo, da jugoslovanska ljudstva še niso zrela za samovlado. Ta vest je seveda neofieljelna. Glasi se dalje, da vidovdanska u-8tava is leta 1921, ki je bila zdaj razveljavljena, se je docela izjalovila. Nova ustava se mora ujemati s potrebami ljudstva. Predno pa bo Jugoelavija zrela za tako ustavo, mora biti prej instalirana državna mašinerija, ki pripravi tla uapešnemu sistemu parlamentarne vlade. Nekdo je moral protestirati, da je diktatura nelegalna, kajti general Zivkovič je včeraj na kratko pojasnil v uradnem listu, da je vsako govorjenje o nele-galnostl njegove vlade brez pomena. Njegova vlada je legalna — In on ne bo nič več govoril, pač pa samo delal. Dunaj, 11. Jan. — (Iz poročila R. Decker j a, Chieago Daily New».) — Znamenja se kažejo — kakof javljajo iz Belgrada — da namerava jugoslovanski diktator modelirati vladno stranko po vzorcu fašističnega režima v Italiji. Ta stranka potem zatre vsako opozicijo, kljub temu bo imels večino na svoji strani. Politični krogi pričakujejo, da diktatura ostane morda več let. V zadnjih desetih letih je 1-mela Jugoelavija nič manj kakor — 26 kabinetov. Igralec se obeail Chieago. — Hendrick Levi ne. star 44 let, si je služil svoj vsak-dsnji kruh kot akrobat v raznih gledališčih. Pred dvema mesecema pa je dobil tažke poškodbe pri neki avtomobilski nezgodi Iz bolnišnice se je vrnil pohabljen in njegove karijere v gledališču je bil konec. Od tistega časa je živel v revščini in obupu In v četrtek je naredil konec svojemu življenju in se obesil v avojl nobi v stanovanju na 128 W. Ohio st Seattia. Wash.. 11. Jan.-*no-či j« nastal ogenj v tukajšnjem hotelu VkJtoria. ki je napravil veliko škodo. Oaailci so rešili nad dvajset oseb is gorečega poslopja. pogrešajo pa še par oseb. ki so najbrž xpostale žrtev požara. Priprave za aepretr-gaa polet okoli sveta Rekord MQueatlon Marka" vzpodbudil poekua Američanov in Ffeaneoaov. Wich«ta, Kana. — Arthur C. Goebel, znani zmagovalec y dveh tekmah brezprestanega'poleta preko ameriškega kontinenta, je tukaj naznanil, da letos poskusi z nepretrganim poletom okoli sveta. S poskusom začne'v prihodnjem avgustu ali septembru. Daljava okoli sveta znaša približno 24,000 milj. Goebel a-ranžira pomožne aeroplane na celi črti, ki bodo v zraku zalagali njegovo letalo z gorivom in drugimi potrebščinami po zgledu uspešnega eksperimenta z mo-noplanom "Question Markom" v Kaliforniji Pariz, 11. jan. — Tukajšnja Fokkerjeva avijatična tvrdka naznanja, da aranžira polet okoli sveta iz Pariza v Pariz v prihodnjem juniju. Po zgledu ar meriškega vojaškega letala "Ouestion Marka" bodo letalci prejemali bencin ln drugo od pomožnih letal v zraku. Sloveneka umetnica obiekala u-rsdništvo Proavete in ai ogledal* glavni stan jednote. Chieago. — Slovenska umetnica, operna in koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova ja včeraj poeetiia uredništvo Proavete in si ogledala prostore sedeža Slovenske narodne podporne jednote. V Chieago je dospela v četrtek zjutraj v spremstvu drja. F. J. Kerna in Mrs. Kernove iz Clevelanda. Naša umetnica-sopranistka je veselega razpoloženja in brhke kretnje, pa prikupljivega značaja. Med ameriškimi Slovenci se počuti doma, a, žal, bo še kon-cem februarja odpotovala v domovino. Lovšetova je prisnana umetnica, kajti to priznanje je dobila ne samo v Sloveniji ln Jugoslaviji sploh, pač pa tudi v Nemčiji, Italiji in drugih evropskih deželah, kjer je dosedaj koneer Urala. Krititki ji pripiaujsjo izredno nadarjenost kot pevki, njenemu glasu pa se naravnost divijo, In še celo Italijani ji pri-snavajo mesto umetnice, ki kaj takega Slovencem, če le morejo, sataje. Izredno laskavo so se o njenih nastopih izrazili evropski kritiki v rasnih Italijanskih mestih. v Berlinu in drugod. E-vropski strokovnjaki so ocenili njene pevske vrline. Njena največja pevska vrlina Je v tem, da ga njega pesem do srca poslušalcu. kajti ona človeka s svojim petjem objame in je ves njen. Na koncertu Lovšetove v Chicagu jo bo spremljal na gtaso-vir Ceh. g. Kubina, ki je tako spretno apremljal fiublja prošlo spomlad. — Avditorij SNPJ je pripravljen, umetnica slovenske pesmi je med nami. naša dolžnost pa bodi: napolniti koncertno dvorano I Immit M. mi. M UM o« to e o—t— «« luras a. fsr aasUlBc st spedal rate ef Poaarejeai sovjetski In m0||jj|(j ^imm^ii Senatni odeek, ki je pretakal sa-deva, poroča, da je v Pariza tovarna za Izdelovanje falzifi katov. Waahington, D. C. — Senator Borah je v četrtek zahteval na-daljno preiakavo. ki mora dognati, kdo je kupil in prinesel v Združene države ponarejene sovjetske dokumente, na podlagi katerih sta bila on in senator Norris obdolžena, da sta prejela vsak po 1100,000 od sovjetske vlade v svrho, da izposlujeta priznanje sovjetov. Senatni odsek, ki je pod vodstvom David A Reeda skoro leto dni preiskaval to stvar, je zdaj objavil rezultat. Odsek je dognal, da so dotični papirji navaden falzifikat. Prišli so is Pariza in lahko je mogoče,, da so bili spisani na pisalnem stroju v sovjetskem poslaništvu v Parizu. Neki uslužbenec je zaslužil lep denar, ko je spisal listine. , Isti odsek je tudi dognal, da so bili znani mehiški papirji, ki so bili lani objavljeni v Hears-tovih listih, tudi ponarejeni. Odsek ni šel tako daleč, da bi bil odkril, kdo so tiste osebe, ki delajo mastno kupčijo s ponarejenimi sovjetskimi in mehiškimi listinami. Znano je, da je Hearst plačal okrog $20,000 za mehiške falzifikate. Borah zdaj zahteva, da senat to dožene. Chkafo, IU., aobota, 12. januarja (Januarj 12), 1929. 111. Act «f Ost I. 1917. setkertsoš on Jsae 14. 1111 SuborripUo« 14.00 Yearh STBV.—NUMBER 10 ii. j m__|k pruviaoa iH n Nevaren proniof ovalk bo Morda spet odpri V tam premogovniku je Isgnbllo 296 radarjev svoje življenje. matuja cianov Cherry, IIL — Tukajšnji premogovnik, ki je lastnina Chieago, Mihvauke 6 St. Paul železniške družbe in v katerem ke je približno skoraj pred dvajset leti dogodila velika nesreča, bo najbrž zopet odprt. V njem je izgubilo 266 rudarjev svoje življenje. Med temi ponesrečenimi rudarji je bHo enajst članov SNPJ. Mlada podporna organizacija je bila takrat v velikih stiskah. Velika nesreča jo je zadela nepričakovano in velika požrtvovalnost pljonlrjev Slovenske narodne podporne jednote, ki so vpričo velikega udarca brez vsakega godrnjanja plačali visoke izredne asesmente, je obvarovala organizacijo katastrofe, seve-dajoč se, da Je moč delavstva za-popadena le v združenju in po-žrtvovalnoetl. ■Premogovnik je bil zaprt, ko js Izbruhnil na drugi premogovni žili strašen jamski požar. Na tretji žili se je delalo do poteka jacksonviMske jogodbs. Zelo nevarno bo sedaj odpirati premogovnik, kajti v teku dvajset let so lesene podpore se-gnlle in nevarnost za podsutbo je tu. Sevjstl ograde največji bm* v Bi repi Dunaj. 11. jan. — Sovjetska vlada je naročila v Cehoelovaki jI telesno ogrodje za moet čaz Dnjeper v južni Rusiji. Most bo imel dvs strop« In bo največji da v Evropi. Obsojen v zapor radi uaaors evo- Chieago. — Joseph Kzohara. 4412 8. Kilpatrick ave., je bil v četrtek obsojen od enega do fttl-rinajst let zapore radi umora svojegs 16 letnega sina. Porotniki so se poevetovali nad pet ur, prodno so se zedinili sa pravo-rek. Kzohara, ki je oše petih otrok, je ustrelil sina v jasi, kar je fant obkladal svoje starše s grdimi priimki |KW V ■a«a ■msa ■Ril Več ko triaajat odstotkov organiziranih -delavcev je bilo brss dela v Boston, Masa.. X Maasachu-settski delavski Department poroča, da je breaposelnost msd organiziranimi stavtoinskimi delavci velika. Prsgied skozi oelo leto pokaauje, da je bilo v najboljši seponl II.odstotkov in dve desetinkl odstotka organiziranih delavcev brea dala. Brezposelnost je med njimfna rasla na več ko 84 odstotkov, > ko so vremenske razidere preprečile delo na prostem. Poročilo dalje bokazuje, da je bilo leta 192$ več stavbinaklh delavcev brea dela kot v prejšnjem letu. V letu 1927 jih je bilo brez dela nekaj več kot devetnajst odstotkov, v letu 1928 pa nekoj več kot tri In dvajset odstotkov. Naslednja tablica pokaauje fluktuacijo stavbinakih delavcev nekaterih rokodelstev skozi ce^ leto. tbmi« • ZMorJi a. jm.......se.i% i. M. .at.e I. mor. ...fM 8M a. nk.........ao.« i. mojo........it.e t i««IJ« ......IT.t l. J«ilM .......» a I. m*wmu ....ll.a «. mp l ... ll.O I. di. '....... .14.1 I. Iv 1 m l*» TMISI Srto-e n*% ar.« «M na aao r. . ««.» n« v IZT ITI 1« IM M 10« 0a u.e 0.1 u.a 10 na ' iao jebUo porclja nesaposljsnih otavbln-skih delavcev se giblje med 11.1% as kleparje in 89.8% za stavbinske težake. mavbinski delavei ln njih družine imajo letos iaredno trdo zimo. Nikjer pa ni opasiti, da se razmere v stavblnsld Industriji država Massachusetts kmalu is-boljšajo. Princeton. N. J* 11. jan. — Thomas J. Johnson, poštni letalec. ee je včeraj ubil, ko se je v višini 600 čevljev odlomilo krilo pri letalu In je letalo padlo na sami jo v bližini tega mesta.. Dunaj, 11. jan. — Baron Kari Skoda, lastnik tovarna sa izdelovanje težkih topov na CeAkam, je včeraj umrl za pljučnico. PovraiUo Javka besa-tla dražbam krHMraao Prati povračilu Ufl d»vU J* bil rtoim praUat, pravi konen* nlk. Wsahington. D. C — Kon-greanik Garner U Tenaaa in vodja demokratične manjšine v zbornici je isjavil pred skupnim davčnim odsekom, da je zaklad-niški tajnik neprevidno ravnal, ko je vrnil 16,600,000 vplačanega dohodninskega davka J. R. synoidg Tbbaceo fcompaaijl rgenlzlrsno delavstvo se ja v mlnolent letu ogibalo produktov te kompanjje na trgu. Garner je dokazal, da je bil vložen ptotest proti prošnji sa povrnitev davka, ki jo js vložila U družba. Ta protest je vložil v imenu davčnega odseka vrhov-ni pregledoval« in preiskovalec. Razumeti je bHo, da ima odsek moč nadttrovati davčna povrači-la. To nadzorovanje Je bilo potrebno. ko ss js na zahtevo in priporočilo Mri Iona preklicala objava vplačanega dohodninskega davka. Ooazara tadi jh moro potlačiti rosnioe Roanleo ee tlači lahko nekaj ta-aa. trajno ae pa ae mora. Waahington, D. C. — Cenzura poročil, poslanih t ladje, na kateri se Je vozil Herbert Hoover, bodoči predsednik Združenih dr-Žav po južnoameriških vodah, je bila končno poročena osebno na galeriji časnikarjev v kspitolu. O nji ao poročali oni, ki ao bili žrtve te cenaure. Hoover bo skušal diktirati to, kar naj se piše ln objavlja v časnikih in ki se nanaša na stvari, sa katere se zanima. Tu so anamenja, ki o-znanjujejo vihar kritike. Po sporočilu nekaterih poro-čevaloev, ki so spremili Hoover-jsvo skupino "dobre volje11 na njenem potovanju, je George Barr Baker, Hooverjev pomočnik, cenzuriral poročila pod pretvezo, da mora potovanja biti u-speh sogtasujočih razlik z Latinsko Ameriko. 811ŠI ss, da niso plavefle svinčnika Bakerja pri-sneli le zastopniki posamasnih časnikov, ampak tudi tiskovne agencije kot Aaociirana preša, Združena preša in Mednarodna tiskovna alušbe. To so tri glavne tiskovno agencijo. Ena izmed stvari, ki Js bila jetlaftena ob čaau Hooverjevsgo potovanja, je bila ta, da sta ne-zaupnoet ln sovražnost napram Združenim državam bili evtdont-ni v večini glavnih mest. Južni Američani so selo sovražni obiskom s bojnimi ladjami, ker prišajo, kako so breamočai, ako se skregajo s svojim severnim hosedom. >> Tobak je dsber ščit! Ne aavlsel preval ebleke nase! čuvaj ae poljubljanja t — Glavni aave-dllec Ima Influenco. Chieago. — Profesor Bdward Herman, profesor ekonomije na illinoisld univerzi, bo v nedeljo. 18. jan. rnapravljal o vprašanju: "Ali je ameriško detavoko giba-nje na zdravi podlagi T Profesor Berman je znan strokovnjak v ekonomskih vprašanjih in so mu znani problemi a-meriškega organiziranega delav-stva. Njegovemu govoru bo sle-dila diskusljs, katere se bo lahko vsak ndslsžll. Diskazija ee bo obdržavala v Adalphi gledališču. Clark in Madiaon st., »n se prečne ob 8:li popoldne. Waahlngton, D. C. — Dne 10. januarja je bila v Washlngtonu - *----^a A. LamJAM^^O adOSMJIsjaa» otvorjena aoniersnaa stroaov-njakov glede pobijanja influen-ee. Konferenco Je sklical svetni zdravstveni načelnik Hugh S. Cumming, toda konferenee ni o-tvaril. Sploh ga nI bilo traven. DrugI so poročsll, da Jš bolan na — Influenci. Dr. Frank Smithles, člkaškl specialist, je prinesel na konferenco nsjdsljšo formulo aa pobijanje bolssnl. On prlporoše: -Ne poljubljaj f Ne nosi težke oblekel Ne deli 'cocktaila" t drugimi I Pri plesu glsj čez ramo! Kadi! Tobačni dim ja hud so-vražnik bacilov Influsnesl In tako dalje — alalal Dr. Dr. Smithles je psjaauil, _r so se ženske ustrašile ob izbruhu epidemije ln sašele vlsči ti nass dva para nogavic, tsžke kožuhs ln kožuhovino okoii vratu ter so si nategnile krile. Posledice? Od vsakih pat bolnikov so tri ženske! — Clm manj imaš težke obleke na sebi tem boljšo js. Tslo se mora ddbro utrditi proti mrazu, pa ne be prsMnJo-nja. _ Nesreča na kriŠI8žs. Dubuque, la. — J. D. Thompson in njegova žena ste bila v čs-trtek ubita na železniškem križišču, ko je vlak Buriingtoa železnice treščil v avto, v katerem sta se vozila proti svojemu domu. OBSTIEUEN PRI* -POBIRANJU Hkfom OVPADKOV ka pltallatlčnl človsikl drhšbl. VVaahington, D. C. — Kellog-Kaj takega Je mogoče le v ka- gova proti vojna pogodba, radi itlčnl človeški drhšbl. katere se kregajo v senatni zbor-——- niči še dober teden dni, Je še Loula, Mo. — James Schul- »vedgo na debati. SsSator Borah, poklicu voznik, je bil dalj ki vodi boj za ratifikacijo pak-......ta, trdovratno odklanja vsak St. te, po Časa breg dela. _________ Schulte je oče . _________ ________ pet otrok,. Mati se nahaja v bol- kompromis. On vztraja, da pakt nlšnlcl in čaka na prihod šeste- mora biti sprejet tak, kakršen ga otroka. Schulte je čital o pro- jo, brez kakih priveskov kakor opariteti. ki se je raaltta po vsej Ameriki po zatrdilu sagovoml kov kapitalističnega« goepodar- javlja, da ns razume pakta. Pra- skega sistema. Hodil je od podjetnika de podjetnika vpraševat m delo. Pripravljen je bil prijeti za vsako dalo, da utešl glad sebi in napolni pet lačnih kljunov doma« Toda njegovo priaa-devanje je bilo aaatonj Msstnl nadzorniki so preiskali skladište nekaga veletrgovca. V teh akladlščlh so našli zs ds-set tisoč dolarjev sprijsnlh ži vil. Vsčlnoma so bila konservl-rana Živila v koslternih škat-Ijah ln posušena šlvlla. Ta Mvl la so bila nevžltna. Mestns oblasti so odredile, da se ta šivila odpeljejo na mesto sa odpadka. Schulte je stanoval v slabi šupi, ki je stala ob robu smetišča, na katerega so odvažali odpadke. Videl Je, kako odvažajo sprijene produkte aa smetišče. In tako se jo rodila v nJem šelja, da Izbere med zastrupljevanjem samega sebe in svojih otrok s eno ali da pošaai umrje la-OdloČil os Js, dn poišče ksj užitnega med odpadki, kajti smrt vsled stradanja ni prijetna. a^tL^il^^ ^n stekel. PolloaJ Je dvignil roko • samokresom ln sprožil. Schulte ss Je tetko ranjen sgrudil na tla. Zadet je bil v trebuh. Zdravniki V bolnišnici, v katero so ga prepeljali, fejavljajo, da Js malo upanja, da okreva. ptomi kote. Ženska ae saetrepils a žgaajem. Charieston. III, U. jan. — Ruth Dawson je včeraj umrla na posledicah zeatrupljenjs z žganjem, ki gs Js kupila od neke mrs. King. King js bila aretirs-na na obtožbo umora. Chieago. IU. — Adeilne Hal-brook. atara 86 let, je bila v šs-t rte k večer ubiU od vosa ulične železnic« na Creirford In Lew-rence ave. tišnieo. Kdo razdira družinsko žlvlje-njs? Ali ne kaplUllsemT Oče leži težko ršnjen v bolnišnici, pet otrok se nahaja v sirotišnici, mati pa leži v bolnišnici ln pričakuje šestsgs deteta, ki ne ho Imelo kaj Jesti, ko mater odelo-vs la bolnišnice, Mestni pisar je po tem dogodku isjavil i Vsllko ropov je isvr-šenlh, ksr obupani očetje na morejo dobRI dela. Zaradi tega skušajo na drug način priti do denarja, da kupijo živeža sa svo-Js otroke. Sesal si ogleda salo Ogiaia ae sskteva« da Kesver a-vede preiakavo. Wsahington, D. C. — V senatu Je bil predložen načrt sa pra-isksvo o prohibicljl. Načrt, ki bo mogoče sprsjet, se glasi, da novi predsednik Hoover takoj po 4. msrcu, ko nastopi službo, imenuje komisijo devetih članov, ki naj natančno preišče, da 11 Jo prohlblčnl zakon dober ali slab, da II ga bo mogoče Izvesti in koliko so vredne metode izvajanja. Komisija bo Imela oblast, da po končani preiskavi priporoči kongresu, da Volsteedov zakon poostri ali omili ali oelo, da se 18. smendment razveljavi, če pronajde, da prohibicija Js in o-Stana flask« Kongres dovoli 680,000 sa preiskavo. Morilec sva je hčerke ofcaojea v je bil v četrtek obsojen od enega do štirinajst let zapora v držav-al jetnttRlfl v prepire, ki ga je imel s svojo ženo radi neke malenkosti. Takrat je tudi obstreill svoje »eno, ki pe Je okrevala. Debata ae vleče In vleče In rati-* flkaclje še nI na vidiku. hočeta Coolidge in Kellogg. Cela.skupina senatorjev is- vijo, da je pakt dvoumen: da odpravlja in dovoljuje vojno in da je In nI jamstvo sa mir. Senator Blaine is Wlsconsina Je v četrtek dejal, da je pakt "pobožna lajava čistega šmlra" ali nekaj slišnega. Medtem Je kongreenik HamlU ton Flsh v nižji sbornlcl predložil nov amendment k ustavi, na temelju katerega naj volllcl v referendumu ratificirajo vsako napoved vojne po kongrssu. Nova kriza aa Kitajske« Japonci grade barikade v Han* kova proti kitajeklm stavkar- fiangaj, U, jan. Blizu 10,-000 kitajskih delsvoev v japonskih tovarnah v Hankovu js sa-stavkalo ln kitajske stavkovne otraža obkrožajo oelo japonsko kolonijo, dočlat so v koloniji Japonski pomorščaki, ki so postavili barikado is šaktjev peska In B »stavili strojnice. Medtem Ja tajski komisar zunanjih sadev oster protest isnrevajoc, sa morščaki sapusta mesto. Kon/ni se pa ns zmeni sa pfoteste, pač pa brzojavlja japonski vladi, naj pošlje še vsč bojnih ladij ln več vojaštva v Hankov. Generalna stavka je prišla, ko Je neki japonski častnik zadnji tsdsn do smrti povesil kuHja na Otroka io nato poslali v slro- g nakar is japonski i%oniul odrekel odš kodninoiaku- lija. Položaj js selo napet. Kitajo! so silno rssburjenl In lahko pride do krvavega konflikta. Dražba toil aeljo zl-darjov za oMkoiaiae Tožbo je pevsroiU juriadlktišni Ki. Lcsle, Mo. .. Jurisdlktlčnl spor msd sldarjl In tesarskimi delavci Js povzrošil odškodninsko tožbo proti organizaciji zidarjev. Rockarood korporacija, ki Izdeluje stene ln bloke is mavca, toži to prgantaaeijo sa 1660,-000 odškodnine. Zidarji izjav-IJajo, da poetavljanje sten In blokov is mavca spads v njih področje, tesarski delavci pa trdijo ravno to. HTožbs, ki Jo js vložila korporacija, trdi, do so sldarji bojkoti« rsll vse kontraktorje, ki so ta vrste delo odkasall tesarskim da-lavcem. Po vlogi so sldsrjl s takim početjem usUvHI delo na mnogih velikih stavbah. Korporacija Izjavlja, da Je bila poele-dica tega početja U. da je bil trg sa njene produkte proč in da Je zaprla svojo tovarna Kompanija zahteva povratek 6*00,000 vloženega kapitala, poleg pa ša zahtava #»0,000 kasnjlve od-Ikodnlna Zvezni oodnlk Parts nI hotel tajati sodnijsks prepovedi, ki bi ______________prepovedala zidarjem proglasiti ■cMiM,— Uo Wlllock. ki je oUvko Um. kjer Imajo spor s te. ustrelil svojo 12 lat sUro hčer, sarsklml delavci. Morilec ekaskatlran. ,,, ,-„, ■Pnunuvllle, Tea.. 11 jan. — Winork je ustrs!!! svojo hčer r\oyč N. Brrnee. šofer, ki je s- moril tri »eneke v družini, kjer bil u poslan, je bil danes sjn-t raj usmrčen aa slektriteem stoki v tukajšnjih zaporih. w - , t PSOSVKTK PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNI JBDNOTK LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Csns oglaaov po dagovuru. — «» vrašaje. Naročnino: Zsdinjsns drisvs (Irron Ckicaga) pol ists; Chica*w in Cicaro $740 na lato. |3.76 ta pol Ista, la "T Naalov ta kar Uaa otlk t Vato«: "PROBVETA* MS749 Sa. Lssradsle A -THE ENUGHTENMBNT Organ ot tka SIstsn Natfsaal S—sflt Advt-rtiting rates on Sobeeription: Unltatf Statee (sacspt ChlaafO) Ckiasfo $7-*, and fsreiga aoqatriss*M,oe »ar MEMBER OF THE FEDERATED PRESS II« Datum r oklapaju n. pr. (Dse. 11-192«) polsg vaAsfa laissa na *»lfvu pomani, da va mja a trm dnevom potakla naročnina. Ponori to jo pravoča**, 4a ■• vasi na o rta vi Uit. ,>c . .. '. .': . KONCEM TEDNA. I Vesti iz glavnega mestR pripovecjujejo, da bo Her- bert Hoover, novoizvoljeni predsednik Združenih držav, vajtoiičen z velikim mornariškim pompom in stjajem. Za-govorniki tega sijaja priporočajo, da naj % bo ogromno vojno brodovje priča Hooverjevega vstoličenja. • Kako to soglaia s kvekerskim prepričanjem, označevalcem miru in sesterske in bratske ljubezni, ne vprašajo zagovorniki in podporniki te slavnosti. Rešitev tega vprašanja prepuščajo drugim in sicer ljudem«, ki pravijo, da je človek lahko žandar, policaj in duhoven v eni osebi. Taki ljudje si tudi ne belijo svoje glave, kako Wo velike ladje plule po reki Potomac. VESTI IZ NASELBIN Kratek pregled. Sheboy gan,' Wla. — Ob pri- tku leta 1920 se mi zdi potrebno, omeniti per dejstev in • Um naznaniti javnosti, da smo pri nis v Shebofgenu uredili in opravili vae delo, Id se nem ie po našf najbolj Al pameti zdelo, da spada v zadeve starega leta. KJjubtpmu pa smo le veliko dela pustili za leto 1929. Kakšno bo tekoče lete, boljše aH alabše, vam bom o tem pač lahko poroča) natančno koncem tega leta, dtftakrit pa prdehn potrpljenja. Leto 1928 je bilo pri nag od mubf in t+ko je bil tudi napre- J.fc.__S^AiAL ' B^lUk M.itUn«4 Veliko grmenja in vpitja M praatn nič. — Sovjetska Rusija je podpisala Kelloggov 'pakt zoper vojskovanje. Takoj so se oglasili dlakocepci, katerih je povsod dosti in so ta podpis pričeli proglašati za priznanje Rusije. Seveda niso bili to ljudje, ki ljubijo SovjeUko Unijo, ampak ljudje, ki bi najrajše videli, da Sovjetska Unija ostane h tar a sveta slovanska Rusija pod žezlom carja batjuške. Toda državni tajnik Kellogg je te dlakocepc« hitro potolažil, rekoč: "Pa st« Sovjetska Unija in Združene države podpisale že štiri pogodbe, ampak to še vseeno ne pomeni, da so Združene države priznale Sovjetsko Unijo." -n Ljudje, kateriih se v sanjah prikazujejo bradati bolj- ševiki, so nato mimo spali ponoči. 'di Sllo sa ognjilo.—Dr. John Dewey, filozof in pedagog na univerzi Columbije, je tako opral in prežehtkl Matthew Wolla, podpredsednika Ameriške delavske federacije, da bo nekaj časa pomnil, da je pošteno in bres žajfe umit Profesor je v tedniku "New Republic" proglasil Matthew Wolla za nelojalnega ameriškemu delavstvu in svojo trditev podprl z dobrimi argumenti Woll je imel navado, da je vsakaga ozmerjal kot ko* munista in boljševlka, ki ni trobil v njegovo nasadnjaško trobento. Zdaj je sam skupil, kar je iskal. * ■ , 1 • •> i • • • 3 t Nate drobttno, nadležni berači,—Posedujodi rasred kar tone v prosperiteti. Wall Street poroča, da je ta razred prejel v minolem letu petdeset milijard dolarjev v renti, obrestih in dividendah! Od te ogromne vsote, ki jo tako visoka, da sev navadnemu človeku kar savrti v glavi, ako prične razmišljati o nji, je pa dal dve milijardi dva sto milijonov dolarjev v milosčinske namene. Milijonarji se zavedajo, da njih imena dobe širšo znižani, cenC. Nikakor pa ne Pitamo aamo zato, da bi preganjali dolgčas, marveč čitamo zato, da al pridobimo več znanja, ki nam getov* v življenju koristi. Delavske razmere v akron »ki h "Rubbercah" niso posebno poaebno po voljne in jih akoro nI putrSblto OiTiSnjiu. rfi Slovenec je, dR bi ae tu sedaj na-aelll »talno, pa tudi jih na vabim sem. ker je delo težko dobiti poaebno nevajenemu«« Kdor ars pa dobi, je to le takrat, ko ima Jo takozvane "ruah ordera" — nujna naročila. V teh tovarnah Mutjo nekaka peavtta, U aa, da publidteto, ako nsstopajp top* "dobrotniki" človeštva, palubi j^nadVl^Tlur M^-vržejo vsako leto par drobtin v miloščinske svrhe: "it* ds je tudi v drugih industrijah rači, tukajle imate, pa nikar ne godrnjajte." • podobno postopanje. Toda kaj hočemo, če hočemo mladi ftiveti, moramo stari umreti. Znano ja, da naš novi predsednik Hoover obeta še večjo prosperiteto aa časa njegove ad-ki prične dne 4> t. I, da večJa prospekta da bo kot je bila lani. ko imeli nekateri bogataši velikan ake dobičke, maae delovnega ljudstva pa akorjo kruha in eno leto smo aUpajll ob koncu leta. Goodjrear Zeppelia druiba ja prMela graditi veliko tovarno v Akronu, v kateri bo izdelovala ogrr pa ni treba mialiti. (iS se ho tu delo lagUe dobilo. Ko bo priče, la obratovati, jih bodo upoSUli le fiSf zle* dodim ja le sedaj tu več tisoč br^ipoaslnih Društvo It ITS SNPJ Aa pre. eej napreduje, poaebno v fin*n venem pmju Je bito 9 viharno, takoreko*: no. Reafgnacije raznih Ikov l*d. ao bile na dnev-redu pri drultvu, a klju*> temu amo dočakali, da je Ilo leto k zatonu. Letne ali glavne aeje ao končane in izvolili amo spet novi odbor, oziroma potrdili starega. Društvo It. 844 SNPJ je detoilo novega predsednika In nove nadzornike, drugo pa je ostalo po ataram. Proti tajniku je močna opozicija. Nadzorni odbor, izvoljen na laneki glavni aeji, mu je predlagal nezaupnic iti reaigniral, ker je tajnik ddbi) lest glasov večine, tako da je ostal. £41 ae mi, da članstvo malo upošteva nadzorni odbor, oziro-* da je nadzorni odbor pritlklina, ki je pri vu ni Mreba. Da ae atvar bolje razume, Je treba povedati, da drultvo Iteje nad dveatc čla-nov, na društvene aeje jih pa prihaja od 15 do 3« članov, glavne letne aejeae pa udeleži od 60 do 88 članov. Kakšen pojem o o društvu takšni člani, ki jo na aejo komaj enkrat v letih, lahko vedo tisti, ki ae zanimajo za društvo in ae redno udeležujejo meaečnih sej. A kljubtethu ni pomoči, kajti članstvo, ki prihaja enkrat v letu na seje, ima veČino na letnih sejah. Zdi ae ml, da društveno živ-I j #n je izgublja avoj pomen; če ae ne bo v kratkem kaj preukre-niio, bo članstvo poetalo popolnoma Indlferentno In topo za vaako .delo, ki je potrebno pri bratskih organizacijah ali društvih. Upajmo, da ae v tam ozlru obrne na bolje, in v tem upanju vaa pozdravljam ter končam svoje kratko poročilo. F. Sepich. Veetl Is Akrona. lAkrou, O. — Nahajamo »e v dolgih zimakih večerih, da ai jih nekoliko skrajšamo, da ae nam dolgočasje preveč ne usili, je dobro poleg driištvenlh aktivnosti, da delavci filtamo dobro štivo, bodisi dobre iliate kot je Prosvete, ali pa podučne knjige, ki jih baš aedaj razprodaja SNPJ po zelo potem ustanovili Ie dve društvi, eno v Magadori in drugo v Ken-raoru, a Poleg teh dveh pa ae je lani ustanovilo tudi mladinsko angleško poelujoče društvo št. 647 SNPJ v Akronu. Ker se je po novim letu združil Keu-more z mestom Akron, imamo sedaj kar tri društva SNPJ v Akronu, in to v mestu, ki sedaj Iteje okrog 60 slovenskih družin ip posameznikov. Lahko bi marsikaj dosegli na društvenem polju, ako bi deMvatt skupno. Mo goče se nam kdaj spet pridraži društvo iz Kenmora, kar bi pač bilo v večjo korist obeh društev. MfadinSko društvo je samo za#e ln kot se je že opazilo, da jim je najljubše, da se naše rajnih poljih muhaat. društvo ne vmešava v njihdve Na ' december*! aeji je bilo sklafcjeao, da vsak član in članica kupi vstopnico za druAtye-ne prireditve, razen bolnikov. Blagajniška knjiga je izkazovala 6140 društvenih stroškov na leto, ki ao jih navadno vplačali člani direktno ali indirektno le en del členetva, ki se vedno u-deježuje vsake veselice in aeje, dotim ostali ne pridejo ne na veselice in ne na aeje. Ker pa amo vai enako deležni društve- nih dobrot, zakaj bi tudi vai enako ne delovali za društvo in enako priapevali? Vaak dober član bi se moral ozirali, na enako-pravriost v vseh ozirih. Nikar ne pozabimo to upoštevati. Bratski pozdrav! Joaeph I rman, blagajnik. Male osebne zgodovine. MUwaukee, Wia. — Dne 27. april* leta 1908 sem zapustil svojo ipjatno vas Lipsenj ob Cerkniškem Jezeru na Notranjskem in a4m se podal kot Zl letni mladenič v obljubljeno deželo — Ameriko, v kateri še danes Živim. Moja pot v Ameriko je bila dolga in težavna, radi vse mogočih listin in ksprek, kajti vojaščine je bila obvezna. Bil aem a akupino dvanajaterih fantov, katerih aamo eden je bil 28 let atar, oatali pa y,fi pod 24. letom. V LJubljani Je šla trda, ker so naa cesarsko kraljevi žandar-JJ pregledovali in potne li-ste. Jaz aem imel Rptni Ust oee-be, ki je bde meni podobna in radi tega aem se sfveda najbolj bal. K areši ae je dobro izteklo Napotili amo ae. k parobrodni družbi .in tam amo dobili vae potrebnost sa odhod na pernlk, na katerega smo se čez par dni UlOCBli v Havru, Bilo je ravno prvega maja, ko smo v Havru čakali na paraik. Delavci so pa-radirali z velikimi napisi. Tovariša aem vprašal, kaj to po-Povedal mi je pomen de-lavake zsvodnoetl In organiziranja, ter da je prvi maj praznik delavstva vsega sveta. Parade pa prirejajo zato* da demonstrirajo svojo solidarnost, ter da pokažejo kapitalistom svojo moč in zavednost. Takrat nisem imel nikakšne-ga pojma o delavski zavednosti, nlaem le vedri, kaj je delavska borba, ker doma aem imel 1« poduk duhovnom, cesarskih učiteljev. , Tovariš ml je pripovedoval kako ao ae delavci borili v Trbovljah ir. drs^ed ss svoje pravice. In »posit* aem pomen prvega maja in petfrebo delavske solidarnosti. — Delavska para- Psmetni delavci se smejejo takim Charley Schwab, ki je v vojnem času govorančil, da bodo po vojni spoštovani le oni, ki ai s dalom služijo vsak4a«ji kruh, a je na te besede poaabii še preden je bil sklenjen mir, je letos ob Novem letu govoril o plačevanju liberalna in poštene mezde! Delavci, ki so čitali njegovo govoraaao, so rekli: "Dobra je u! Toda 8chwab, ki plačuje po 87 in pol centa na uro začetnikom v njegovih harrlsburških tovarnah, naj prične za dober zgled s plačevanjem liberalna in poštene mezde v svojih tovarnah, pa bomo verjeli, da Schwabov jezik to govori, kar mislijo njogo* možgani" Delavci ao poe(all skeptični in ne jemljejo veš vsega za-zlato, kar se sveti. O tam sa prepriča tudi >klarski knez Schwab. ki rad mate g moten delava* kadar potrebuje njih pomoč! in s^lelovanjs SOBOTA. 12. JANUARjJ ■a* ds v Havru je prtšts na glavni trg. kjsr so igrale godbe delavske himne in kjer ao govorniki pojaanjevaM delavcem pomen njih praznika. Na pamlbu, ki naa je odpeljal Is Kam peoti Ameriki, aem do-bil posteljo, ki Je bila podobna bolj Jadim kot postelji. Ljudje so ae poslavljali in piakali. Bila je na krovu velika gnječa. del aem k postelji in legel k počitku, ter bil aem truden. Sladko sam raapal aa moji borni postelji. Niti vijaki parnika ma niso zbudili. Ces par dni voSnje sem sbobl na morski bolezni. Par dal sem ostal bras jedi ia pijs-če. Tudi te je prešla. Sledila L nevihta in naš parnik je zi- a kot kašno malo pero ali liat. Ameriško obal amo zagleda!! dne U. maja ob 7. zjutraj. Na parniku je postalo vae U-vehno. Vae je vpilo: Suha zemlja. euha zemlja. Pihala je pri-jasna sapa. Id nam je dobro stri-ls. Približal ae nam Js mali par-nik. v katerem ao bili ameriški kjer ae je vršila preiskava, na- tar so nas odkazali v razna kraje Amerike. Vožnja v Ameriko pred 26 leti je bila pač veliko drugačna kot sedaj, ker ae vae spreminja, tako tudi parniška oprema za potnike na splošno. To aem na kratko napiaal, da bodo čitate-I j i, ko bodo aedaj potovali, vedeli kako je bilo nekdaj in aedaj. — Joaeph Ule. Naše razmere. Ueston, Minn. — Ze dolgo nisem čital v Proaveti nobene novice iz te naselbine, želim pa jaz nekoliko poročati, seveda ne nič kaj veselega, ker veeelje med delavci je prav malo. Delavske razmere so pod ničlo in jih radi ne razglašamo v javnost?. Delavec je plačan tako nizko, da se mora oče, ko pogleda ček, razjokati, poaebno še, če ima veliko družino. Dne 22. decembra aem ce bil namenil dobiti lepo božično drevesce. Dospel aem v gozd ter posekal dve primerni drevesci, ju naložil na avto in ae med potjo nazaj grede uatavil v River-tonu, Mlnn. K meni je prihitela mra. J. Debelak in me profila, če bi jo hotel peljati na Cro*{>y, Minn., kjer je želela obiskati na smrt bolno prijateljico mrs. J. Kezer, katera je želela še enkrat videti vae prijatelje ir, znance. Tako je bilo namreč Debelakov* telefonično sporočeno. Takoj sem pognal avto in peljal dve rojakinji k bolni ženski. Peljali smo ae skozi Iron-ton, kjer mi je žena povedala, da je tudi ona v moji odsotnosti dobili alično telefonično veat Avto aem še bolj pognal, da amo prišli na cilj. V hiši bolne znanke je bilo poleg domačih že veliko ljudi, in bolnica ae s težavo odprla oči ter rekla, da nas vse pozna ter da ji je težko zapustiti dva otroka, moža in druge sorodnike, ker se mora kmalu posloviti za vselej. V hiši je nastalo vse žalostno, ženske so jokale, kajti bolnica je bila priljubljena daleč na o-koli. Prosila je za požirek vode in je želela več zraka, nakar je polagoma pojemala in čez nekaj Časa mirno zatisnila oči. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 24. decembra ob 9. zjutraj. Se žalostne j še je bilo videti, ker njen mož ni mogel za pogrebom, kajti baš takrat je trpel na influenčni bolezni in je izmučen od težkega dela. 8prevod je bil lep, kajti udeležilo se ga je veliko ljudi z avti. Krste je bila obdana z venet in cvetlicami. Žal pa nam je bilo, ker pokojna ni bila članica nobene slovenske podporne organizacije. Ko bi bila pri SNPJ. bi jO članstvo lepo spremilo pogreb. Spadala pa je k dvema angleškima organizacijama, Royal Neighbors in k Life zavarovalnici, katerih članioe pa niso udeležile pogreba in ji niso pbložile nobenih cvetic, kot bi jijglanice SNPJ. Pokojni blag spomin, eoftetl nikom pa naše sožaljel - Tony Deblock. O develandakih pevcih. Weet Park, Obla, — Ni še dolgo tega, ko so pri naa pod pokroviteljstvom dramskega društva "Danica" priredili že drugič koncert s kabaretnimi točkami Clevelandčani A. Eppich, L. Belle in Fh Plut. Pregrsm. ki je bil kot prvič jako obširen in lep, so izvajali jako precizno, tako da je bilo navzoče občinstvo do skrajnosti zadovoljno. Pri točkah ni ho- Ivaa Mslsk: OPAZOVANJA naa preiskali, medtem ko smo ae „_- ■ Ii ozlru. NapradVa v števi , «mo opazili kip Svobodr Odpeto rtenetva ni velik©, ker ata ar'|jall ao naa na znani EHis laland, Karikature. Vojaška diktatura v. kraljevi ai Srba, Hrvata i Slovenaca nič lje delajo čudeže, kadar dobre "vrhovne zapovedniker _ n, Muasolini se nekaj bahi izrednega*v~onih miilh kra- Je Jugoslavija ^ spoznala, d, jih. Tam je že v navadi, da vo- Muu| jaštvo lovi čebeloe roje in ribe. se *Te °n Je sicerl Tam se reakcijonarji imenujejo ~ ^ "8tavi1 ^upe radikalci in zelo radikalni kri- f™ ~ J« njt, čači"so navadi* največji reak- po, cijonarji. Zgodilo se je tudi,-in še se zgodi, da je duhovnik železniški minister, ker se mehda bdlj razume na vagone ln mizerijo lokomotiv kakor na brevir in mi-zerere. / Dalje imajo selške, kfsead-vekati, alt so advokatje seljaki? njegova stara leta v deželi Ne vero, katero jfe pravilno. 8V0bode. AH ni lepo Čl, ki se zdaj reže v Belgrad« s katero generali nasitijo d vi najst milijonov želodcev JI še ostane sedem vagonovl cev. Trunkov paradiž. Vrlemu delavovabtli. K nam bodo aopet prišli na apomlad v tre- Mm- H koncu jim izrekam v imf- inapektorjf Jer zdravalki. ki so nu dramskega društva "Danica" najlepšo zahvalo, kar ao nam pomagali do dobrega moralnega in finančnega ua|»eha. njem Jadranu. Ce je vse to mogoče v kraljevini, zakaj bi ne bil še general itlt čelu vlade, na čelu sodišč in Hi Čelu vsega? Ne vem sicer, koliko se srbski generiti raza* di zanimajo za socializem in I mejo na državno gospodarstvo, imajo denar. Namen društvi i eno pa gotovo znajo: ukazovati, da lordi razdele denar med uk Ukazali bodo rezko Jn s tleskom ga. in eto: — državna blagajna bo Ako je to res, tedaj sedi kx polna zlata in srebra, kašče bo- v bedakovem paradižu. Deljenj do polne žita, pol^e zidanice vi- miloščine ne odpravi revščine i na, skladišča polna robe in po ti ne prinese socializme. Kop vsej deželi od Niša do Piša zra- tišči njegovo premoženje, in i stejo dimniki- do neba visoki, iz bi rad pomagal delavcem, u katerih se bo kadilo na Dunaj porabi premoženje za izobrui in v Rim ... O, bsjoneti in sab- delavske maae. To bo pomsfil ■' 2 m v. v, „-..,. X, - - PRISEUENKE V INDUSTRIJI 1' Ena izmed vsakih pet žensk, ških vzdrževateljev — polovii zaposlenih v tovarniških indu- zaslužuje več, polovica pa ma atrijah Združenih držav, se je — je znašal 26 dolarjev. 29 o rodila v inozemstvu. To se je sto izmed žensk v Lehigh Vi dognalo na podlagi preiskave, ki ley in 17 odsto v Philadelphi jo je izvedel ženski urad depart- je zaslužilo do $20 na teden. D menta za dalo in izid katere je set odstotkov v Legih Vallev bil obelodanjen od ravnateljice 11 odsto v Phllsdelphiji je i tega urada v njenem letnem po- služilo manj od $10 na tsde ročilu. S vrha preiskkve je bila Povprečni tedenski zasluži dognati, do kake mere so se te žensk v Lehigh Valley je 1 ženske prilagodile ameriškemu $16.75 in žensk v Philadelphi industrijalnemu življenju, koli- $15.85. ko je to zaposlenje potrebno Našlo se je, da zlasti Italiji tem ženskam, kaj ta zaslužek ke in Nemke v Philadelphi ji pr pomen ja za nje in za njihove vzemajo delo na dom. Glivi družine in koliko njih sil in ča- stroke dela so ibile šivanje pr sa je dano industriji. Za časa prtžnlh krp, dovrševsnje n te preiskave je bilo izprašanih žKlh sukenj, pripojevanje vi 2100 priseljenk v Philadelphiji nostnih igel In spon na ksrto in v Lehigh dolini. Našlo se Je, vezenje otroških oblek itd. Ta da samo ena izmed vsakih pet otroci so pomagali pri tem i Je bila ameriška državljanka, lu, ali zaslužek je bil sramot msjhen. Ena izmed žensk je i Sdcn jzmed najbolj zanimivih ^ ,progimo B6gaf da naBI delo, ko ga dobimo, smo tal izčrpane, da gre več kletev k sta delov te študije je dejetvo, da se je polovice teh Žensk poprej bavila s poljedelstvom v deželah, no . . „ PrtWl.,n ^ od koder ao prišle, in to v 80 od- na.kart sožitja na ladji zahtevajo zlasti • infekcij aka bolezni poaebnu, poaornoat glede izolacije, dezinfekcije in preprečeni a. Tropične bolezni mora zdravnik ^spoznati in mora postopati po načelih moderne terapije; operirati mora vnetje slepega črevefa in zlome, pri porodih mpra hiti zraven itd. Popotniki, potujejo v kopališče, se hočejo Že med vožnjo informirati o vsem potrebnem; oni, ki se vračajo, porabijo bivanje na krovji\ večkrat za nekdanjo zdravljenja. — Po dopoldanski govorilni tiri pride na vrzto obhod po vsej ladji, pri katerem je ladijski' zdravnik kapetanu svetovalec v vseh stvareh higiene. — Popoldne ao zopet govorilne ure, ki jim sledijo obiski pri obolelih popotnikih in pri ladijskem osobjU, deloma v kabinah, dvorna v ladijeki bol niš-hlcf.' ' w i < Zdravnik na ' moderni ladji ima na razpolago tudi veo najmodernejšo zdravniško opremo, višinsko solnce, aparate za Izža-rivanje dolgih valov, zolnčne in druge kopšli, naj najnovejših luksuznih ladjalTtudi že popolno Roentgenovo opremo. Strežniki in bolniške aeetre mu pomagajo pri njegovem delu. Zdravnik velikega modernega potnišlcegis1 parnika ali motorne ladje mora imeti vaeetransko zdravniško znanje, ki je vlzo-ko nad povpračnoetjo. Biti mora etrokpvni zdravnik za vae bolezni; aaj ne more poelati svojih pacientov k bližnjemu *pe-cialistu ali pa v splošno bolnišnico. edini nosi aam vso odgovornost za atrokovno zdravniško oskfbo zs stotere ali celo tisočere zaupane mu popotnik« in za štfvilno ladijsko osobje. Da im# ladijski zdravnik možnost, da ostane v stiku z napredki zuanoeti, za to mu Je treba sev<4* neprestanega študi-raaja« in,,tudi to mu vzame mnogo Časa. Zelo skrbi za izpopolnjevanje ladijskih zdrsv-nikov v njih stroki ns primer plovbna družba Hamburg-Ame-rilta, na kratko Hapag Imeno-vena- To je doalej edina družba, ki je nastavila zdravnika za predstojnika svojega mpdl cinekega oddelka. Za svoj« stalne ladijske zdravnike pre-akrbl družba zamenjavo s asistenti univerzitetnih klinik, posebno Iz notranjih in is klrur-gično-gfnokoloških oddelkov. Samo ob sebi je untljlvo, da mora biti ladijski zdravnik družabno zelo sprsten, takten, diplomntl-čen, da mera znati dosti Jezikov Itd. BIH mora torej v vsakem oelru na višku Seveda pa zahteva zdravnik, ki izpolni vae te zahteva, ds mu jamči njegov delodajalec- tudi snvarovano eksistenco. V te« odru so moderne plovbne družbe zelo napredne in ao opustile prejšnji običaj, da najamejo ladijskega zdravnika samo od potovanja do potovanja. Samo na tovornih in manjših potniških ladjah je U še sedaj ^aJna lo neko domače dekle Iz Gdzlc, zaradi katere Je nastalo ljubo-»umnje med umorjenim vojakom In dvema domačima fantoma, ki ju zdaj lovijo orožniki. in ima torej na deželi zaposleni zdravnik tudi aedaj še možnost, da spozna kot začasni ladij »ki zdravvnik tuje dežele. Navadno na prekoocesnskih ladjah ao nastavljeni pogodbeni zdravniki z večletno obveznostno dobo, njih plača ju primerno na novo urejena. in je ustanovlojn na U način nov stan. stan »talnegu ladijskega zdravnika. Ta potuje zmeraj tja in aem. ruztm odmorov, ki amo jih zgora j omenili, ♦in razen rednega d »pusta. Poleg njega je na modernih potniških ladjah večinoma tudi še pomožni sdravnik, ki nupravi eno aamo vožnjo tja in nazaj. Dobi vso oskrbo in še plačo zraven. Tako si napravijo nekateri zdravniki najlepl« potovanje; združijo vsestransko prakso s najbolj zdravim »otova-njem, s potovanjem po morju. Čeprav ae tudi oni zavedajo .ivo-je odgovornoati, je le-ta vendar nekaj čistu drugega kot pri stalno nastavljenih zdravnikih. Nojvečja bolnišnica svata. Simon I^etr, stalni ameriški sotrudnik dunajskega "Tag-blatt"-a, piše: "Na dan odkritja Amerike, 12. oktobra, je bila v svečani aeji otvorjens največja bolnišnica aveta. Dekan medicinake fakultete univerze Columbla v New Vorku je Imel otvoritveni govor, v katerem je poudarjal zlaatl zazluge dunajzka univerze sa medicinsko znanost. Manhattan se imenuje polotok, na katerem je zgrajen pravi Naw York. Na najvišji njegovi točki, nad bregovi Hudaona, se dviga kompleks visokih poslopij, namenjenih medicinskemu raziskovanju, skrbstvu ss bolnika in pouku. Pred oaemnajst leti ae je rodila miael po ustanovitvi svetovnega mediciuskega središča, kjer naj bi bilo vae združeno, kar pospešuje medicinsko znanost in bolniško skrbstvo. Dobil ae je dobrotnik, ki je dal milijona dolarjev vredno stav-bišče zaatonj na razpolago ln vrhu tega še veliko svoto za izvedbo ogromnega podjetja; ln tako so mogli pričeti z grmlbo pred približno štirimi leti. l>o-slaj je stsls zgradba 20 milijonov dolarjav; nameravano povečanja bo zahtovalo še nudp-Ijnlh 20 milijonov. ^Enajat nebotičnikov Je že zgrajenih. V njih Je naatanje-na medicinska fakulteta univerze Columbla, presbltarljanska bolnišnica, ženska klinika, uro-logična klinika, Vsnderblltovs klinika, po uatsnovltelju Hsrk-nesMU, Imenovan paviljon, ki 1 ms zlasti sob« s eno peeteljo, Maxwellova halla, služeča Izobrazbi in stanovanju strežnic, otroška bolnišnica, nevrološki in peihiatrični zavod, ter zobna In ušesna klinika univerze Columbla. Prej raztreseni zavodi so prišli tukaj skupaj; vssk v velikanskem kompleksu nastanjeni zavod bo obdržal svojo trs dicijo, s z zbližanjem vaeh za medicinsko vedo In za medicin ski obrat v pošUv prihajajočih činiteljev sa bo dalo dosti več doneči. Vsako nadstropje je celota zase. obstoji is moderno bolnišnice s 64 posteljami, iz msnjših laboratorijev in ležalnih lop. V posebnem nadet rop ju j« osem velikih operacijskih sob, prostori za narkozo in am-flteatraJično zgrajena operacijska dvorana, dalj« prostori za oblakovalce ln dijake In telovadnica. Na strehi Je vri. Poleg splošn« bolnišnice s« nahaja v vsakem nadstropju še poaeben oddelek, obstoječ Iz treh sol> z 12 poateljami, Iz 2 a 6, (s 2 a 4 in iz 10 aob z eno poste Ijo. Vsaka posamezna poatrlja pa ae z zastorl zastre, če bolnik tako hoče. Vseh oken Je 4000; polno svetlobe In solnce prid« noter. V pritličju je glav na kuhinja v kateri se laHfco na nravi na dan obed za 1000 oaeb, Dalj« je tam kuhinja za pripra vo poeeime diete, shramba sa živila in nekakšna kavarna, v ke Url dobivajo hrano naaUv-Ijenci, dijaki in obiskovalci; tudi rokodelske delavnice So Um. Pralnica, nahajajoče se v posebnem kriiu. more oprati na dan 10 ion (10 000 kg) perila Omenjeni Harkneaaov paviljon je namenjen zasebnim pe djantam; je pa to 9 nadstropij visoka zgradba a U7 sobami in e 86 prostori, ki aiušijo za zs-aebno bolnišnico zdravnikov in j Slonnstelifidm V** >l«f GIAVNI 8TAM SeST-SS »O. |AWNDALB AVE. CHICAGO. IU1NOM Izvrievalni odbor: tJPBAVNI OD8KK: PradMŠaik Viecaal Calakari ppdorršaašaik Aadrre VUlrith. R.P.D. t, Kes laz, Jakastewa. Pa.j |L tajnik BUn Novak; tajnik bolaiikofa oUelka Uvraac (irašišaki gl. hlagajaik Jaha Vofrirh: ar«!nlk glaiila JaŠa Kav trt. alks upravitelj gUslIa Filip Godlnaj vrhovai mlravnik Ur. F. i. Ktra. ZZZZ St. Clalr Ava.. Claraland, Ohlo. nospopAaaai omkki „. Frank Snairsk. »rMlMŠnik. 9SS ti 74U 8t.. Ho*Umi OMei »aak Alanh, 11ZJ 8. CraeM Ava.. Chlcsgo, IU.; Js«oh Zupaali*. 1SIT S. BUg«. way Ava., Chicago, III. POHOTNI ODSEK: Juha Uoršak. pr«|«ednik. 414 W. H*? St., SpriagfUltf. III.; joha TrfelJ. Bo* 11. Strshaar. Ps.; Tony Rkrsgal. R.F.O. Na. I, Jaba.ton dlf, III.i Froak PoehoJ, Bu> ib, Park lllll. Ps.j Anton šalir. Bok 17, Ariaa. Kaas. BOLNIŠKI ODSEK: OSaRBNJK OKROŽJE: Uvrrnc (iradlšak, 1SŠ7-II 8o. U«sdala Ara, Chieag«, HI. VEBODNO OKBOŽJE: Jo^ph Zorko. B.K U. t. Bu>X 110. W«at N»wtoa. Pa.t Ant«n Abrsm. U«» K. 7«th 8!.. Ckvcland. Ohlo. Z A P AON O OK BOŽJE t Jarob Baloh. B.B. Z, Roi SS. Pttubarg, Kaasn sa Jugaisnsši Frsak K lun. Bos MS, 1'hlafcolai, Minn.. aa a.v. >ap.; Joha Uolob. Ras 144, Rook aprlaga, Wyo. Nadzorni odbor: W rraak Saje. prošsodalk, ZZZI W. Mtk St.. Chl<%*. IIL; La4vik Mošta, šok. I4M St. Clalr Avan Clovelaad, Ohlo i Alhort Hraat. SAfl So. Pl.rea St, Mileaakoo, Wia. Zdruiitveni odbor: Fraai Vidmar, prašsodaik. 1141 8. ftftth CtH Cloore. III.} Jake Ollp, 141« 8o. IHiftoa Park Avoh Chieaga. ill.i Peter Uonhel. 40A N. Walast. Colo-rad« K*r[MB. Celo. IH)ZORt—Koroapoašeaoe i glavnimi odborniki, ki šolajo v glavnem ara« da. so rrfel takole: VIA PISM A, ki m nsaašajo |s poolo gl. prodaodalks, ao nsalova: Prod. aodništvo 8.N.P.J., 1SS7.BI So. |.awndalo Ave.. Ckleago, lil. V8R IADRVR BOLNIŠKE PODIHIRK SE NASLOVE: Bolniško tajal-štvo B.N4fJ.. Hft7-8I Bo. Ueadalo Ave., Chicago. III. DRNARNR POŠIUATVR IN STVARI, ki ao Ušoje gl Isrršovslaogs odbora la iodaeU voMo aa na.lore: Tajništva 8.N.P.J., MI7-M Sa. U«a-dalo Avow Cbicogo. III. V81 ZADEVE V EVEZI 8 BLAGAJNIŠKIMI POSLI so pošiljala aa naslevi Bfcgajniitvo 8.N.PJ.. HAT-ft« So. UarašaU Ava.. CSisage, M. Vae prltolbo glede paolaraaja v gl. Isvršaoalaoai odboru ae aaj pošlljsjo Frsak Saloa. pitMUnlmku nadaornvga odbora, flgsr naalov jo »goraJ. Tal prislvl aa gl. porotal odaek so naj pošlljsjo aa asslovi Jaha Oaršek, IU W. Hsjr St. BprlngrieM. III. Vsi dopisi la dragi spisi, aaaasalla, oglasi, aaračalaa la splab vaa. kar )o v avesl a glaailom Jedače, aaj aa pošllla aa saslari NPROSVRTA,M iai7.ll So. Lovadalo Ave.. Cbicogo. III. upravnih predatojnlkov medl-cinakega središča. Seveda je ta paviljon kar najmodernejše o-premi Jen. V njem ao tudi aobe, ki ae oddajajo aorodnikom bolni kov ali pa tujim oblakovšlcem, ki ao tukaj naaUnjenl In oakr-bovani k#t v kakšnem hoUlu. Kirurgi ln internist!, v paviljonu zapoalanl, imajo na razpolago doatl aob, da moraje izvajati tam svat* zasebno prakso, i UmUlvo je, da so v službi te-K« medicinskega podjutja vse znanstvšhe znajdbe in vsi aparati najnovejšega časa. Podjetje šteje doslej 1674 postelj In omogoča istočasno izobrazbo 4()ti dijakom zobozdravstva ter 286 atrežnicam. Za zdradbo bolnišnice ao porabili 4 milijona kosov opeke. Nikdar prej Ae ni bil zg^jen za medlcinzko vodo In zš skrbstvo bolnikov Uk ogromen spomenik, 2e se Ja pojavil . naftrt, da ae tudi ns vzhodnLrtranl New Yorks u-raaniči Uko velikanski načrt. 7,1_ "Zdravje." UREDNIK STROKOVNEGA (il.AJtlLiA STROJNIKOV PRI-ORHL ZAHTEVE TE OROA-NIZACiJE. ProdaednUtl delsvskih atroknv. nlh organizacij se nskalera ločke tega programa kar na splošno proglasili aa rsdlkalna. VVaahlngton. D. C, — Kred He-witt, urednik atrokovnegs idasi-Is Me«fetarodnega društva strojnikov, ja priobčil program U delavske organizacije. Ts program aevada zshUve, ds člani zanj vstopijo in agilirsjo, da se uresniči v letu 1928. Hevvltt izjavlja, da so nekateri predsedniki delavskih strokovnih organizacij ob času konvencija Ameriška 4e-lavske federacija v New Orlean-su (»roglsslli nakaUre točke tega programa na splošno za radikalna. Urednik pravi: "Mi zagovarjamo avobodo govora is tiska. Zahtevamo, ds jsvne naprave posUnejti aplošns nlna, ki naj se oliraiuje v interesu jafpneti Mednarodno društvo strojnikov še nI bilo nikdar klasiflclrano kot konservativna organisacija. Vedno smo verjeli, da se dajo Izvesti radikalna Izboljšanj^ v našem polltičaem Bi gospodarskem življenju. "Mi amo boJevMa organizarlja In ae ne komo nikdar oboUvlJa-II podpisali svojih članov, kadar so v sgtuelvnom gibanje sa priznanje njih pravit la da ae o-hranijo, izvojevane pridobitve." Strojniki ao odobrili osem uriti dolavaitu pet dni dele v tednu, ia varovanje sa starost, zavarovanje proti breapoaelnoetl ln sedal no meado. Holnee zažgalo hiše v Avstraliji. Sydney, N. S. W„ U. Jan. -Slina vročina, ki je narastla ns 106 stopinj Fahrenheita, je vče> raj povzročHa, ds ae Je ušgalo več hiš v tej okolici. Solpce Je zapalllo tudi zrelo žito na jh>!Ju In zgorelo je več glav Sivine Kaj takega še na pomnijo v A v. atraHJI. Haraaa Js pnakisHt v Wsshlng tonu. Manafua, Nlkarsgva, 11. Jan. — Jusn B. Sacasa, bivši podpredsednik in vodja liberaloev v Nikaragvl, ja bil imenovan po. alsnikom v Ztlruženlh državah, Mladi roparji obsojeni v zapor. Rockford. lil,, U, Jsn. — Trije mladi fantje, ki ao vprisorlll v zadnjih mesecih nad trideset ropov, ao bili včeraj ns tukajšnjem aodišču obsojani od enega do dvajset Ipt zapora v državni poboljšava! niči. POTREBUJEMO SUttKJNJO zs domača hišna dala in pasitl ns otroka. Plača po dogovoru. OglasiU se pismeno sli osebno ns nasolv: Frank Kudman, 8011 44th Street, Lyons, III. (Adv.) MIBAAMIVI HATAfll MRMUMPHRAv emlM^Ml Znamenje (Dec. 81-16) po- lekls U dsn. Peaovlio je revarseeo, ds vsm Hets ne taUrlmo. Ako lisU aa prejme-a, je megoča vsUrlJen, k#r al « plašaa. Ako je vaš Ual P«a-an in ga ne prsjauie, jp me* viš vstavljen valsd ^HoiV^ is gUpnSi r*sa Mreni UJslkl ki dragi ki nrl katorik lakke nkšnU sa aele kis je ft. N. P. J* dspMaJp flilš aa ete, aa pel leta |t.4n. Ca meaU Chieaga la Cleare a laže $1 M. pel leta 18.75, ss eU 9I.SS. Nsražnfee kkke tndl aaml " PROSVETA" 1487 S, LmradaAa An. illlCAOa U.L. V-.. ^ ^ ij ^ »j t .j ^ ^ t«^ r.^> j J U ^ 'J UP UL' * >J t; ^^J ' i U"' J L-' tj U ^ M ] ■ m f ^ > j * ^ ^ • p/ * -1»/ ^ * j r ^' j ^" m t' ^ * j C ^ \) c ^ * j T ^ M t; * ^ Jt* Nezmtftflnt to bik sanj« gospoda Poki u kar ja, kakor jt bU tudi on sam čudak po oeeM in po dejanjih. Mala euha postava t nekoliko kruljavo nogo, pod noeem na vsaki strani tri letine. na pieAatti glavi pa lept rdeča bunka, kakor bi rastni o-reh it lobanje. Vso to naravno krasoto je dičil »Uro modni slamnik, ki ga je baje podedoval od pradeda in na katerega je bil telo ponosen, trdil je ceK da je na njem tapisana cela linija njegovega pokolenja. POtno ponoči je kolovraUl domov e polno zalogo rajnega I j u-tomerčana v želodcu. Stopnice so mu bile malo preozke in ko ae je v tretjem nadstropju zadel v tujs vrata, jt želel, da bi bil visoko gori v vsemirju nad oblaki, kjer ni nobenih stopnic in ceste nimajo nobenih jarkov: S težavo je izvlekel ključ iz žepa, ter celo uro poekužal, da bi na-žel luknjo v ključavnici, kar se mu Jt naposled le posrečilo. S tružčom je odprl vrata, ter se opotekajoče ustavil pred staro omaro, na kateri je visel« it Glejte, da novo leto date vašim otrokom pravi pričetek. Kaki ste jih dali v šolo, tako tudi hranite in vlagajte zanje in nauči jih naj tudi sami hranijo, ker šola in hranitev gre sporedno in i enako važni in potrebni. Denar ima čarovniško moč in kdor| nima, zaostaja v materijalnem napredku. Vsi znaki kažejo, da bode prihodnje leto dobro. Izkoristite to i prihranite čimnajveč morete, ker čaa hitro beži, z zadovoljstva se bodete spominjala časa ko ste pričeli Hraniti je lahko, trd je samo pričeti in potem to postane navada. Začnite tudi Vi—začnite sedaj—pri največji slovanski banki Ameriki, katera že nad 45 let služi našim ljudem. VRAG "In dalje ste tudi." sem nadaljeval "človek, kateremu ne bi mogel zaupati niti v najmanjši stvari, kjer bi bilo mogoče, da bi se-bični interes pottgel v met/' -No, sedaj začenjate umevati," je rekel in se rtzvtdril. "Vi ste človek, ki je popolnoma brez onega, čemur svet pravi morala, na-lir "Tako je." "Človek, katerega se jt traba vtdno bati -r "Tako se pove." "Kakor se bojlž kače ali tigra ali morskega soma T" "Sedaj mt potntž," jt dtjal "In poznaš mt kot takega kakor mt pozntjo na splošno. DrugI ljudje mi pravijo Wotf (vrtg človeški.)" "V resnici tU neka vrtta pošasti," sem dtjal korajžno. "Kaliban, človek, ki delt kot vi dtlata v trenutkih brez dela, poln muhavosti In čudnih domislekov." Celo se mu Je pomračilo pri tem namlga-nju. NI me ratumtl in hitro sem spoznal, da nI potntl one patnltvt. •i*rsvksr berem BrosoninKa," je priznal, "prav trd oreh jt. Nisem prišel dtleč ž nJim ln kakor vst kažt, sem bržčas zgrežil smer." Da nt poetanem dolgočasen, naj povem, da sem is njegove kajute prinesel knjigo in na glaa bral Kalibana. Bil je vzhičen. To je bil primitiven način mižljenja in gledanja stvari, ki ga jt dodobra rtaumtl. Ponovno me je prekinil t opazko in kritiko. Ko stm končtl, ml jt on bral pttem v drugič ia še tretjič. Lotila sva se rasmotrlvanja — o filozofiji, zntnosti, evoluciji, veri. Njegove besede so kazala netočnosti človeka, kl Je takt reči sam prebiral, in pa, to st mora priznati, sigurnost in naravnost primitivnega duha. lata preprostost njegovega sklepanja jt bilt njegove moč In njtgov materiali sem Jt bil vtt bolj prepričujoč — močan kakor fini komplicirani materializem mojega prijatelja Chariejra Furnsethe. S tem ne rečem, dt bi mogel prepričati mene prepričanega Idaeliett, ampak da jt Wolf Larsen naskočil sadnje utrne meje vere z energijo, ki je lsvala apoštovtnjt, dočlm ni podala prepričanja. Cas Je potekaL Prišel je čas večerje in miza št ni bilt pogrnjene. Postal sem nemiren, skrben, in ko je Mugridge bolnega in Jeznega obrata potijtl po stopnicah, sem se pripravil, da bi odšel po evojlh poslih. Toda Wo!f Larsen mu Je zaklical: "Kuhare, nocoj se moraš pošuriti. Imam dela s Klado la glej, da opraviš brez njega kakor pač najboljše moraš." Zopet se Jt zgodilo nekaj nepričakovanega. Tleti večer sem eedel s kapitanom In lovci pri mizi, Tom Mugridge nam je pa stragel in pozneje pomival poeodo — domltlek, prave Ka-1'banaka muhavost Wolfa Laratna, o kateri eem naprej videl, da ml prinese neprilike. Vet čas pa sva govorila in govorila, v veliko nevo-IJo lovcev, ki nieo razumeli niti beeedke. Devete poglavje. Tri dni počitka, tri blažene dni počitka sem preživel s Wolfom Larsen (»m. jedel pri mizi v kabini in ves čas nisem delal prav nič drugega nego se raagovarjal o življenju, književnoeti in vsemirju. Tom Mugridge pa Je vee ta čas puhal od Jese. divjal ia opravljal poleg svojega dela še moje. "Bodi pripravljen ns vihre, to je vse, kar ti morem reči," me je posvaril Louis v neki prosti polovici ure na krovuMo Je Wotf Larsen poravnaval neki pretep med lovci. "Ne veš. kaj se lahko zgodi." Je nadaljeval Louis v Odgovor, ko sem ge prosil naj mi pove kaj več.# 'Ta človek Je tako različen ln nasproten kot so toki v vodi ali zraku. Nikdar ne veš kakšne volje Jt In kaš ko boš mlatil, da ga poznaš ia boš prav aa dobrem t nJim, ee bo Chicago,! 1900 Blue Island Ave, taOSVBTA, Z667 8. Lanmdale Ave., Chicago, Ifl. PrMtoo vam pošiljam svoto $................kot naročilo"** sledeče knjige Knjige pošljite na naslov: ....................................................................... NU1OT...HM......................... n,...>.«,.....m>.»,..,,*<.m« stesto...................................... Država............................ Priloieeo vam pošljem tudi naročnino za list ProtvtU avoto $______ P^o » eelo leto $4 JO. za pol leta $240 in ne člani pa »6 00 oairatha gs.00 za naročnino. (To valja izvzenši Chicago, Cioero in inozemske države.) Nare«a aa knjigo la aa naročnine lahko pešljete denar v ragietrim-