GEOGRAFSKI OBZORNIK vil do stopnje mednarodne primerljivosti. V njegovi znanstveni bibliografiji so v ospredju metodološka vpra- šanja pedogeografije in vegetacijske geografije kakor tudi številna vzorčna raziskovanja, ki so razširila in poglobila ter na novo osvetlila ter ovrednotila geograf- ske vidike naravnega okolja slovenskih pokrajin. Z njegovimi raziskavami je dobila slovenska geogra- fija nove vzpodbude za proučevanja vloge in pome- na človeka in njegovih vsakokratnih dejavnosti pri spreminjanju geografskega okolja in njegove gospo- darske in socialne funkcije. V številnih študijah in raz- pravah je podrobno in poglobljeno razkril, osvetlil in utemeljil pedogenezo in talne tipe na naših poplavnih območjih. Strnjen in sintetičen pregled pedogeograf- skih procesov in njihovih pokrajinskih značilnosti ter rastlinstva na Slovenskem je objavil v monografiji »Geo- grafija Slovenije« (Ljubljana 1998, str. 173-204). Poleg tega je dlje časa prizadevno in uspešno vodil in sode- loval pri nastajanju in sklepnem oblikovanju slovenske geografske terminologije. Prof. dr. Franc Lovrenčak je eden izmed redkih učiteljev geografije, ki je za »svo- je predmete« pripravil in izdal ustrezne univerzitetne učbenike. Prof. dr. Anton Sore (roj. 1925) je diplomiral iz geografije kot glavnega predmeta na Prirodoslov- no-matematični fakulteti ljubljanske univerze leta 1951. Zaposlil se je na celjskem učiteljišču, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve leta 1990. Leta 1954 je opravil pro- fesorski (strokovni) izpit in leta 1965 je na osnovi pred- ložene disertacije »Agrarna geografija Zgornjega Sotelskega« doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1984 je bil izvoljen za izrednega pro- fesorja na Pedagoški akademiji v Mariboru. V obdob- ju 1974-1986 je predaval na celjskem dislociranem oddelku mariborske PA izbrana poglavja iz predme- ta Spoznavanje družbe - geografija. Poleg rednih šolskih in drugih pedagoških obvez- nosti, ki jih je vseskozi odgovorno opravljal, je prof. Anton Sore še vedno našel čas in dovolj delov- nih moči za svoje strokovno izpopolnjevanje in znans- tvenoraziskovalno delo. Sodi med tisto prvo povojno generacijo razumnikov, ki je odločilno prispevala k razvoju in uveljavitvi sodobne geografije v Sloveni- ji na različnih področjih. Soretova znanstvena preu- čevanja segajo na različna področja geografije in so v glavnem osredotočena na Posavinje in Posotelje. Z vso potrebno znanstveno natančnostjo in doslednostjo je sledil korenitim pokrajinskim spremembam v Šaleški dolini, geografskim vzrokom in učinkom zemeljskih pla- zov, potresa na Kozjanskem, rudarskih ugreznin v Velenjski kotlini. Vrsto študij in razprav je namenil prebivalstvu in z njim povezanim pokrajinskim spre- membam. Raziskal je oskrbo Celja s kmetijskimi pri- delki, zarisal in ovrednotil je prometne in turistične tokove, počitniška naselja v Posavinju, kmetijstvo v Savinjski dolini s posebnim ozirom na pridelovanje pšenice, pisal je o geografskih značilnostih strešnih kri- tin, pokopališčih, nekdanjih sejmih itd. Soretova bib- liografija obsega blizu 60 tehtnih razprav in študij, ki so objavljene v geografskih, zgodovinskih in drugih strokovnih publikacijah in zbornikih ter v dveh samo- stojnih knjigah. Znanstvenoraziskovalno delo dr. Anto- na Soreta je vsebinsko pestro in raznovrstno, na nekaterih področjih pa celo pionirsko in pomeni dra- gocen in izviren prispevek v temeljno zakladnico slo- venske geografske misli. S T A N O V S K A P R I Z N A N J A V LETU 2 0 0 2 Mi lan Natek Na rednem letnem občnem zboru Zveze geograf- skih društev Slovenije, ki je bil 4. aprila 2002, so bili na predlog Komisije ZGDS za priznanja in imenova- nja ter Izvršilnega odbora ZGDS soglasno sprejeti in potrjeni predlogi, in sicer za naša naslednja stanov- ska priznanja: Mel ikovo pr iznanje, ki je namenjeno za življenjsko delo in odmevne izsledke na področju znanstvenoraziskovalnega dela proučevanja geograf- skih značilnosti in posebnosti Slovenije, so prejeli: prof. dr. Lojze Gosar, prof. dr. Franc Lovrenčak in prof. dr. Anton Sore. Priznanje Z lata plaketa ZGDS, ki je namenjena posamezniku za življenjsko ali večdesetletno odmev- no delo na področju geografije, so dobili: Dragica Bor- ko, Adica Jamnišek, Dušan Logar, mag. Branko Mlinar, Dragica Novak, Zvonko Rus, Raul Šiškovič, Milan Vreča in dr. Marko Zerovnik. Poleg posameznikov dobijo Zlato plaketo ZGDS še Ljubljansko geografsko društvo kot pobudnik in začet- nik stanovskega povezovanja slovenskih geografov in Mariborsko geografsko društvo ob petdesetletnici ustanovitve, in sicer za vsestransko ter odmevno delo na področju povezovanja in izobraževanja geogra- fov na območju Severovzhodne Slovenije. Enako priznanje dobi tudi Knjižnica Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je s svoji- mi bogatimi zbirkami in aktualnimi knjižnimi novostmi vseskozi prispevala k seznanjanju geografov z usme- ritvami geografske teorije in metodologije po svetu in s tem vsaj posredno vplivala na razvoj slovenske geo- grafske misli in njenih raziskovalnih usmeritev. Srebrno plaketo ZGDS, ki je stanovsko priz- nanje za več kot dvajsetletno delo v geografiji in v nje- nih društvenih organih, so prejeli: Igor Lipovšek, Mira Marija Sajko, Janja Turk in dr. Maja Umek. Bronasto plaketo ZGDS, ki je društveno priz- nanje za več kot desetletno delo v stroki in geograf- skih društvih, prejmejo: mag. Valentina Brečko Grubar, mag. Jerneja Fridl, dr. Karmen Kolenc Kolnik, dr. Mar- ko Krevs, dr. Darko Ogrin, dr. Tatjana Resnik Planine, dr. Irena Rejec Brancelj in dr. Ana Vovk Korže. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Pohvalo ZGDS, ki ¡e priznanje za večletno pri- zadevno, uspešno in odmevno delo v organih društva ali Zveze, je prejela Urška Eniko. L E K S I K O N GEOGRAFIJA Mat i ja Z o r n Konec leta 2001 je pri založbi Učila Internatio- nal iz Tržiča v okviru zbirke Tematski leksikoni izšel tudi leksikon, ki nosi naslov Geografija. Izšel je kot prvi v zbirki osmih knjig, ki jih namerava izdati omenjena založba. Njihov namen je pojasnjevanje temeljnih poj- mov s posameznega znanstvenega področja, vključ- no z najnovejšimi spoznanji. Sami so zapisali, da bodo to »nepogrešljivi leksikoni pri vseh najpomembnejših šolskih predmetih skozi celotno obdobje šolanja«. Z odgovorno nalogo prevoda in priredbe nemš- kega izvirnika Schullerduden, Die Geographie (izdala založba Duden iz Mannheima v Nemčiji) se je uspe- šno spopadel mag. Drago Kladnik, ki ima že izkušnje pri pisanju leksikonov, saj je leta 1999 izdal Leksikon geografije podeželja. Leksikon Geografija je po leksikonu Geografija Cankarjeve založbe (1977 prva, 1982 druga in 1985 tretja izdaja) šele drugi splošni geografski leksikon v slovenskem jeziku. Ob tem ne smemo pozabiti, da je veliko temeljnih geograf- skih pojmov zapisanih v splošnih leksikonih, pri pisa- nju oziroma priredbi katerih so sodelovali geografi (na primer Veliki splošni leksikon DZS, 1997-1998). Prav tako najdemo geografska gesla v različnih enciklope- dijah in drugih leksikonih z geografsko tematiko (na primer Leksikon Zemlja, 2000), vendar sta v vseh teh delih oblika ali način podajanja snovi drugačna. Geo- grafske pojme razlagajo še različna terminološka dela, ki obstajajo za posamezne veje geografije (na primer Slovenska kraška terminologija, 1973; Okoljski poja- vi in pojmi, 2002). Leksikon Geografija se tako pri- družuje redkim delom, ki v strnjeni obliki predstavljajo pojme vseh vej geografije. Leksikon ima 682 strani, na katerih je več kot 3000 gesel, razvrščenih po abecednem zaporedju. V njem je še 150 skic in zemljevidov ter 70 fotogra- fij. Nemško besedilo ni le prevedeno, ampak tudi pri- rejeno slovenskim razmeram. V primerjavi z izvirnikom je precej več povedanega o krasu, dodana so neka- tera za Slovenijo značilna gesla (na primer kozolec) ali pa so pri geslih predstavljeni slovenski primeri. Tako so na primer pri geslu naselja ob fotografijah pred- stavljene značilnosti slovenskih podeželskih naselij, pri geslu grbinasti travniki so našteta njihova območja v Slo- veniji, pri geslu masni tok je kot primer naveden tok, ki je novembra 2000 uničil del vasi Log pod Mangar- tom, pri geslu regionalizacija pa je objavljena karta naravnogeografske regionalizacije Slovenije. V leksi- konu je še več fotografij s slovenskimi primeri, na pri- mer poljska razdelitev na proge v Žabnici, požiralnik na Radenskem polju ali Fužinske planine nad Bohinjem. Knjigo zaključuje obsežen kronološki pregled odkri- tij in raziskovanj, urejen po celinah. Tudi v tem delu knjige je prireditelj z vključitvijo Friderika Barage, Igna- cija Knobleharja in še nekaterih popotnikov upošteval sicer skromen slovenski prispevek. Leksikon je napisan na ravni znanja geografije ob končanem srednješolskem izobraževanju in je name- njen tako srednješolski mladini kot študentom geogra- fije in sorodnih ved, zadovoljiv pa bo tudi za vse tiste, ki želijo na sistematičen in pregleden način spoznati geografske pojme. V geslih so zajete vse veje geografije, z rahlim pou- darkom na fizični geografiji. Leksikon vsebuje tudi gesla sorodnih ved, pomembnih za geografijo. Vključena so na primer gesla s področij astronomije, demografije, ekologije, geologije, kartografije, meteorologije, ocea- nografije idr. Gesla večinoma na kratko predstavljajo obravna- vano tematiko, nekatere vsebine pa so predstavljene precej podrobno (na primer dež, fizikalno določanje starosti, fotosinteza, nafta, nevihta, premog, poljska razdelitev, vulkanizem). Besedilu povečujejo nazornost slikovno gradivo, zemljevidi, grafikoni in tabele. Ob GEOGRAFIJA Temeljni geografski pojmi - od geomorfologije do družbene geografije, vključno s kartografijo, geologijo, oceanografijo, astronomijo, ekologijo, meteorologijo Več kot 3000 gesel, 150 skic in zemljevidov, 70 barvnih fotografij U Č I L A 28