List 36.
Šent-Elenska pšenica *)
Ko je to žito nar bogatši med vsemi per nas znanimi žiti, in kmetam nar boljši pridelek da, ga hočem po dokončani triletni skušnji vsem prijatlam kmetije oznaniti. Te lepe pšenice sim jez v letu 1844 iz 19 zern perdelal 1 poleč, iz tega poliča v letu 1845 17 poličev, iz 13 poličev pa, ktere sim pretečeno leto vsejal, boste komej verjeli, 1)3 mernikov z verham mere. Iz mernika te pšenice bi
*) Pšenica iz otoka sv, Helene.
142
*
se je tedej okoli 30 mernikov perdelalo! Ali ni to lep perdelek? Sejati jo je dobro bolj zgodej , de letne setve ne zaderžuje, in zavolj groznjiga raz-rašanja naj pada prav redko, saj zerno 4—5 pav-cov od zerna, ali pa še več. Iz eniga zerna per-raste 10 — 16 bilek, na vsaki bilki se ziblje lep rumen klas z 50, 80, ja še čez 100 zerni, tako, de eno zerno čez 500 zern donese. Zrastla je per nas še čez 7 pedi visoka, h\ slama, akoravno debela, je v rezanci prav dobra piča za živino. Tehtal je mernik te pšenice 45 funtov in pol, moke sim iz njega prejel pa 33 funtov, tedej vse obil-niši, kakor per domači. Moka iz te-pšenice je lepa, le za spoznanje rumenkljasta, in kruh, kteriga sini tudi jedel, je že iz same dober in prijeten, akoravno ne tako bel, kakor iz domače pšenice; nar boljši in nar lepši kruh je pa, če se vsake polovica vzame, kar sim tudi poskusel in še poskušam, in sim zadovoljin.
Kdor bo to pšenico poskusel, se ne bo kesal, kakor se jez ne, če bi za drugo ne bila, kakor za prešiče pitati namesto otrobov, še manj pa, ko je za vse dobra tako, de per nji ne bomo nikdar stradali. Kako gotov in velik je dobiček per ti pšenici, so naši kmetje, ki si na to dobro razumejo, naglo zapazili, in so per meni skorej ves moj perdelek za seme vzeli, kar meje zares veselilo, tako pride ta reč med ljudi.
V Begnah 27. Velikiga serpana 1826.
Andrej Kopač, fajmošter.