Delavski sveti razpravljajo o zaključnih računih Industrija precizne mehanike v Beogradu Poročilo upravnega odbora Ceprav je poročUo upravnega odfoora delavske-mu svetu pod— jetja »Industrija precizne me-hajiikec precej izčrpno in če-prav opozarja na nekatere do-bre in neikatere slabe stran; po-ilovamja v letu 1955, iraa ven-darle eno temeljnih po-manj-kljivosti: ne vsebuje nob&nega števil&nega podatka Iz pred-hodmih wbdob:j ali iz pretekle-ga leta, po katerih bi lahko primerjali rezultate iz leta 1955. Za primerjavo so navedeni sa-mo planirani podatki, ki jih ]e »odabril« sekretariat za gospo-darstvo ljudskega odbora. Porotilo je nap sano prece] pregledmo. Vsebuje podatke o planskih nalogah in uresnlčenih rezuitatih. Ti podatki so lahko eprožili razpravo pred delav-sk!m svetom. Na podlagi poro-Clla bi se lahko ugotovilo, da je b lo poslovanje v celotj do-bro, čeprav poročilo ne daje papolnega odgovora o nekate-rih problemih, ki so se pojavili med preteklim lertom In kl po našem mnenju nlso neznatni. Kakor pravi poročilo, sta-pro*" tzvodnja in reaJ zacija potekali večinoma normalno. Poročilo poudarja velike težave pri p'a-čevanju Izdelanih proizvodov in njihove posledice, vendar ne pojasnjuje, kakšni so bilj vzro-k'i tega pojava in kaj bi bilo treba v prihodnje ukreniti a!i kaj so v podjetju že storili, da bi se odpravila ta pomanjklji-vost. Poročilo ocenjuje kvaliteto proizvodnje na podlagi rekla-macij kupcev. ki so vnrli ne-katere nepravilne izdelke. To-da v tistem delu poročila, ki je posvečen uresničenju planirane koiičine posameznih izdelkov, najdemo sfcoraj redno pojasnllo, da je bila dosežena večja kol:-6ina jzdelkov — med drugim — tudi zaradi zmanjšanega deleža Skarta. V poročilu nikjer ni vl-deti, koliko je tega škarta in kolikšna količ na je dopustna. Ce primerjamo reklamirane ko-litine s celotno proizvodnjo, n. pr. karburatorjev, vidimo, da znaša več kot 3,1%. pri razvod- : nikih pa celo nad 9,2% vse to-vrstae proizvodnje. Analiza lastne cene, ki je v poroflu navedena za vso pro-Izvodnjo ln za posamezne iz-delike, je komaj možna, saj . manjkajo primerjalni podatki iz : prejšnjega leta. Ze sama pri- j merjava posameznih sestavin . lastne cene — glede na plan- ( Ske in dejanske stroške — nam kaž.e zanimiva odkritja: za 4,35 odsfofcka so se povečali strošk I materiala za izdelavo, za 23,43 odstotka (!) so se znižale plače pri izdelavl, za 7,13% se je zmanjLala amortizacija, za 71,71 i odstotka (!!) so se dvignili stro- o Ski obratovne režije, za 2,48% I pa stroSki upravne rež je. De- f fansfca lastna cena je za 5,27% s višja od plaalrane — to pa pri o obsegu proizvodnje, ki Je za 6,35% višji od planiranega. Poročilo pravl, da so se stro-ški materiala povečali zaradi njegove podraž Ive. Glede žmaojšanih stroškov za plače pri izdelavj za 23,43% beremo v poročilu, da ]e to predvsem posledica revizije nprm in do-sežene racionalizacije. Porast obratovne režije za 71,71% po-ro-čilo opravičuje delno celo 3 povečano pro zvodnjo, čeprav se v takih primerih praviloma do-gaja ravno nasprotno, in s po-pravilj strojev, kl so že obrab-Ijeni, ter z odpisom drobnega inventarja in orodja. Presežek pri upravnl režiji pojasnjuje poroč lo s popravill pisarniških prostorov in z zamenjavo drob-nih potrebščin. Toda iz poročila vidimo, da planiranje ni bilo najbolj real. no niiti po posameznih pozicir jah nti v celoti. Po drugi stra-ni nis-o dovolj prepričljivi sk!e-pi analize posameznih prcvell-kih izdatkov in prlhrankov. Za-to menimo, da ]e verjetao, da se ]e lastna cena v primerjav: s prejšnjim letom povečala. V tistrni delu poročila, ki go-vori o stapnjl zaposlitve delov-ne sile, beremo, da so za izpol-nitev proizvodnega programa za leto 1955 planiralj 402 proizvod-na delavca. Povprečno pa j h ]e bilo zaposlenih komaj 275 all 68,41% (!). Plan obsega proiz-vodnje pa so vendarle pre- S€gli. Terjatve nasprotl kupcem in terjatve zaradj izplačain:lh akontacij dobaviteljem znašajo približno 93 mUijonov, medtem ko obveznosti ne dosegajo niti 35 milijonov. Zaradi takšnega odnasa med terjatvami :n ob-veznostmi jma podjetje določe. ne težave v finančnem poslo-vanju. Zanimivo je, da je podjetje kljub preseženi lastni ceni do-seglo izredni dobiček v znesku 3,355.000 dinarjev. V poročilu navajajo kot največji uspeh v poslovanju. da so izpolnitev ob-veznosti do družbene skupnosti presegli za 28,24 odstotka. Glede na monopolistitnl poto-Saj tega podjetja v proizvodnji opreme za motorje z notranjim izgorevanjem ta povečana iz-»olnitev obveznostj do družbe-ne skupnasti pri v'SJi lastrn ce- , ll ne pomeni pač ničesar dru- ( jega kakor zvišane prodajne , :ene. ] I tazpravljanje na sestankih \ delavskega sveta : V zvezi z odobritvijo zaloljui-»e-ga računa sta bila v podjetju ; Iva sestanika delavskega sveta. z za.pisnikov ni videti, koliko asa sta trajaila. Na prvem se-tanku, kl Je bil povsem for- f tisulen, nlU oi b«k> raaprave, { marveč je bil na njem zakljut-ni račun sprejet v načelu, da bi ga lahko pravočasco oddali. Takrat so skJenil:, da bodo sklicali še en sestanek, na ka-terem bi razpravljalj o tem po. ročilu. Na drugenn sestanku so preiitali poroiilo, razpravljali pa so pravzaprav samo o enem vprašanju. Nato so sprejell za. ključni ra^čun s poročilom vred. Iz zapisnikov vdimo, da so člani delavskega sveta sprožili le dve vprašanjl: »ZakaJ se je povečala režija?« in >Kako je vplival račun KB-10 na normal-no finančno poslovanje pod-jetja?« Na prvo vprašanje Je odgovo-ril šef raSunovodstva približno tako, kakor ]e pojasnilo pove-čano rež jo samo poročilo — brez kakršnekoll posebne ana-lize in brez navajanja številC-nih podatkov, na podlagi kate-rih bi prisotni lahko dobili de. jansko predstavo \n ocenili upravčenost večjih režijskih stroškov. Nato nihče ni vei go. voril o tem in je delavski svet samo ugotovil, da so se pove-čale posamezne pozicije iz do-ločenih vzrokov. Glede porabe maziva, ki Je narasla za skoraj 57% v pri-merjavi s plaaom, prav: poro-čilo: »Ce ž&limo doseči prihra-nak, moramo med letom vzpod-bujati člane kolektiva s premi-Jami.« Kar zadeva nepriiakovano vi. soke stroške za vzdrževanje s:age, ugotavlja poročilo samo, »da ni bilo dovolj vpogleda, ki b: omogo^il bolj racionalno iz-koriščanje teh sredstevc — brez vsakršnih drugih sklepov. Gle. de poveianih stroškov za kur-javo pa poročilo pravi, da so bili »posledica dolgotrajne zl-me, kar je zahtevalo stalno gretje prostorov od oktobra do konca leta«. To utemeljitev bl komaj lahlco sprejeli, saj je znano, da zima v tem času v Beogradu ni b;la posebno huda. Pri roki imamo poročilo o za-kJjučnem računu nekega druge-ga beograjskega podjetja, ki pravi, da so lahko dosegli pre. cejšen prihranek pri kurivu, >ker je bila zima od oktobra do decernbra dokaj mila«. (!) V zapisnku samo ugotavlja. (o, da so se v podjetju pove- taii stroškl zaradi poškodb, • okvar in lomov pri strojih in orodju in da je bilo dostj »re- \ tlama-cij pri jzdelavi karbura- ] torjev, razvodn kov itd.». Poro. , Siilo razen tega ugotavlja, da so , 58 povečali stroški za olja, ma- ; siva in čistilTio volno zaradt ' •potratnega ravnanja s temi po- rošnimi materiali, ker nl bilo s :adostnega nadzora s straa: od- ' Jovornuh aseb«. i PoroČilo se končuje s skle-K>m, da so nameasike sklade v % >odietiu uoorabliall »Dravilno i »Naša skupdost« je t vtsH sestavkov v svojih števO. ¦ah konec lanskega in v začetkn letošnjega leta pisala o tem, kako naj bi delavskim svetom poroeali o periodičnih obračuuih. V želji, da še naprej prispeva k itea boljši rešitvi tega problema, iraa uredništvo namen v tej in v prl-hodnjih številkah objaviti nekoliko konkretnih primerov poročanja in razprav o zaključnih račnnih za leto 1953 pred delavskimi sveti. Pri tem bi omenili strokovno ana-lizo zaključnih računov samo v izjemnih primerih, nam-reč samo tam, kjer bi bilo to potrebno za osvetlitev po-sameznih vprašanj, o katerib so na seji delavskega sveta razpravljali mo-rda enostransko ali pa so jih prezrlL in v skladu z veljavnlml zakon-skimi predpisi«. Naš komentai Najprej se bomo na kratko dotakaili samega poročila. Kakor smo že omen;ll, Je glavna pomanjkljivost poročila v tera, da lz njega ni razvidno, kakSen napre^ek je podjetje doseglo v primerjavi a prejš-njim letom. Zato bl bilo po-trebno vnestl v poroiilo tudi podatke o doseženih rezultatih iz leta 1954. Pa ne samo to! V letnl anailizl poslovanja so ne-ogibne priinerjave vsaj nekate. rih podatkov s podatkl iz vrste prejšnjih let, da bi tako dobill sliko o splošnem gvbanju poslo-vanja kakega podjetja. Pri-merjava s planom je s'cer tudi potrebna, toda to pai ni zado-sten vpogled v razvoj podjetja. Druga temeljna slabost po-ročila je, da ne omenja rezul-tatov In pomanjkljivosti posa-meznih obratov In služb. Iz poroftfla n. pr. vidimo, da Je bi-lo v proizvodnji precej škarta, nl pa napisana niti ena sama beseda o njegovih vzrokih (ra-zen prl vrnjenih izdelkih). Ne veroo, kje, v katerem obratu je škart nastal, ali je zan] kriv mater al all delp in ali uspeh narašča ali pojema. Za uspeh podjetja precizne meha.nike pa ]e količina škarta včasih odlo-čilna. Tretja napaka je ta, da po-ročilo pojasnjuje razne odmike od piana čisto formalno in brez podrobne analize. To zlasti opa-zimo pri vzrokh, ki jih poro-čilo navaja zastran zvižanja ali znižanja lastne cene posameznih izdelkov, posebno obratovne in upravne režije, pa tudi zastran plač. Iz podatkov bilance vidimo, da so bile ob koncu leta zaloge surovn, materiala nedokonča-lih proizvodov in končnih iz-ielkov večje za 20% od Ustih ? začetku leta. Vidimo, da so ;erjaitve kupcev narasle med etom za več kakor 16%. Po irugl stranl so se obveznosti i lasproti dobaviteljem dvign:le -:a več kot dvafcrat, krediti prl , >ankl pa so se zmanjšali za ] ikoraj 13%. Ceprav je to zelo l ražno, poročilo o teh zadevah ' nolčl. Poroiilo ni prikazalo gitoanja flač med letom, gibanja izpol-ijevanja norm ia celo ni na- i vedlo podatka o povprečni 1*-polnitvj norm. Verjetno je bilo med l&tom w podjetju še več drugih pojavov, kl bl zaslužMi določeno mest»i v poročilu. Poročilo b: moralo kritizirati te pojave. Toda le na nekaterih redkih mestih je po—i ročilo priznalo, da Je ta all oaa. st /ar subjektivne narave. Na podlagl takinega nepopcrinegaj poročila tud: nl bilo dobra diskusije na sestanku delavske-ga sveta. O tem sestanku, na katerem pred delavskim svetoin upravnl ¦ odbor ln drugi organi podjetjal polagajo račun o svojem delu, * o sestanku, na ka^terem bi sa moralo delavsko samoupravlja-nje izraziti v kritiinl anal it pozitivnih in negativnsh poja-vov med celim letom, o sestan-ku, na katerem gprejemaj« smernice za bodoče delo in na-loge za odpravo negativnih po-javov — v zapisni'ku pravza-prav nl niti ene same besede. Delavskj svet samo konstatira določene pojave, a ne sprejma nobenega skle.pa, da bi se ti po-javl odpravili alf omejill. Za-dovoljll se je z ugotovrtvijo, »da nl bilo dovolj vpogleda, ki bl omogočil bolj racionalno jzkori-Sčanje teh sredstev« ali da so »meli velike reklamacije pri izdelavi karburatorjev itd.« all da je bilo v podjetju »tratenj« s tem potrošnim materialom zaradj nezadostnega nadzora s strani odgovornih oseb«. Morall W se vprašati, zakaj so bile re-klamacije pr: določenih lzdel-kih tolikSne, kdo v podjetju J« kriv za ta pojav, katere odgo-vorne osebe v podjetju niso za-dovoljivo nadzirale potrošnje materiala, kaj ]e storil uprav-ni odbor In kaj dlrektor. O odpisanih nevnovSljiv h tn zastarelih terjatvah, ki se gib-Ijejo okrog zneska 900 tisoS di-narjev, v porofUu ni bilo nt-kakršnega pojasnila, pa tudi y zaiptsnku s sesta-nka delavskega sveta ga ni najti. Razprava o letnem takljuS-nem računu je najprikladnejši trenutek za razč-ščevanje vseh taikSnih vprašanj. Delavski svet »Industrije precizne mehanike« tokrat nt izkoristll te priožno-rtl. K femu Je v precejšnii me-ri priapevalo tudi nepopolno la lerodno sestavljeno poročilo, o caterem se je razpravljalo. V prihodnji Stevilki: »Indu-;tn}a motorjev« — Rateovlca. ;