CESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klageniurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod.7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNIK XL!. CELOVEC, PETEK 7. NOVEMBER 1986 ŠTEV. 45 (2301) iijnvn IS0 ob hmečkoiborskih vo!i!vah: Podpimmo Skupnost juinokomških kmetov! 16. novembra 1986 bodo votiti kmetje in kmetice svoje zastopstvo. Te votitve v Kmetijsko zbornico so v času zaostrene gospodarske krize, ki se žeto občutno odraža prav na področju kmetijstva. Gospodarski razkroj našega matega in srednjega kmečkega posestva se nadatjuje. Postedica tega razkroja pa je odsetjevanje s kmetij, ki močno spreminja narodnostni sestav na južnem Koroškem. Kmetijska potitika Avstrije, ki je bita usmerjena na kar se da močno povečanje proizvodnje agrarnih izdetkov, je doživata hud poraz. Zdaj pa bi hoteti reševati probteme kmetov na hrbtu ie-teh. Kmet na južnem Koroškem pa ni soočen te s strukturatno krizo avstrijskega kmetijstva, temveč tudi z dejstvom, da Kmetijska zbornica skoraj na nobenem področju ne upošteva enakopravnosti stoven-skega jezika. Ker stranke, ki kandidirajo pri volitvah v Kmetijsko zbornico, v svoji votitni propagandi ne poznajo našega jezika in v svojih votitnih predtogih tudi našega čtoveka ne, podpira ZSO ob tetošnjih votitvah SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV/GEMEINSCHAFT DER SUDKARNTNER BAUERN. SJK je nadstrankarska iniciativa južnokoroških kmetov in kmetic. SJK nagovarja vse, ne gtede na idejnopotitično pripadnost. SJK tudi nikogar ne izktjučuje že vnaprej, ne ustvarja narodnostnega geta, temveč se široko odpira problemom, s katerimi je danes soočeno kmečko prebivatstvo negtede na narodnostno pripadnost. Poteg tega ima SJK privtačen program, ki upošteva tako gospodarske kot tudi narodnostne komponente enakopravnosti. Tudi zato podpira ZSO pri votitvah v Kmetijsko zbornico dne 16. novembra 1986 tisto 4 SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KME-TOV/GEMEINSCHAFT DEP SUDKARNTNER BAUERN. Njeni kandidati in kandidatke živijo in detajo med nami. Poznajo naše vsakdanje skrbi in probteme na področju kmetijstva iz tastnega deta in tastnih izkušenj - ne pa samo iz zaščitenih pisarniških perspektiv. KANDIDATI VAŠEGA ZAUPANJA (z teve): Joži Haschej, Andrej Ošina, dipt.inž. Štefan Domej, Franc Wutte, Marija Miks-che, Tone Sturm, Janko Zwitter, Mihi Mischkutnig, Fotti Kargt, Tomej Petek. Stečno, tovariš Matjai! Povsem nepričakovano nas je doseg/a /n do dna pefres/a vest, da je v fjn/d/an/ nmr/inž. Pavie Žan-ccr, za nas koroške Slovence nepozabni tovariš Matjaž. A/ego va živi/en/ska pot, kise je pred 73 teti začeta v Seinici ob Dravi, je tovariša Matjaža vodita od nižin do višin čiovekove nsode. Kot sin siromašnega kmeta je postat komunist in revotncionar, po nacistični zasedbi .iugosiavi/e in izgnanstvu v Srbijo se je takoj prikijnčii tamkajšnjim partizanom; pozneje je prišet na Koroško prižigat iskro npora ter je postat organizator in idejni vodja koroškega partizanskega pokreta; po osvoboditvi je zavzemat raztične odgovorne timkcije na repnbtiški in zvezni ravni. Nam na Koroškem pa je bit in ostat zvesti spremtjevatec v vsem našem narodnostnem prizadevanju. Kakor se je med vojno prav po njegovi zastugi razmabnito pri nas partizansko gibanje, ki je že takrat vsebovato perspektivno vrednoto povazave z narodom-sosedom, tako je bit tovariš Matjaž tudi v povojnih desetietjib pobudnik mnogib našib akcij. Zta-sti pri proučevanju in ohranjanju zgodovine partizanstva, pri čuvanju in razvijanju svetiib tradicij Ia!nn seja na KO ŽALNE SEJE na sedežu ZSO v Celovcu v ponedeljek zvečer so se udeležili poleg odbornikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem še zastopniki včlanjenih organizacij, navzoči pa so bili tudi zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Ravne na Koroškem. O tovarišu Matjažu, njegovem plodnem delovanju in njegovi ljubezni do Koroške in njenega človeka je spregovoril predsednik dipl. inž. Feliks Wieser. POSLOVITVE v sredo popoldne v Ljubljani so se udeležili tudi predstavniki naših organizacij ter številni koroški partizani, Matjaževi soborci in osebni znanci. Od svojega velikega prijatelja pa seje s pesmijo poslovil tudi Koroški partizanski pevski zbor. pfot/tuš/sttčnega boju. prt štrjenju nuprednegu tiska tn Gašperjeve bratne značke nam Je bt/ nepogrešljiv sveto va/ec tn najmartjt-vejšt sodelavec. Z nam/ se Je Iskreno vesettt najmanjšega uspeha, z namt Je trpet, ko smo doživlja/l udarce tn poraze. Sedaj se Je njegovo življenjsko popotovanje zaključilo. tzgub/b smo zvestega prijatelja Koroške tn korošktb Sto ven cev. Težko ga bomo pogrešali, saj Je btt z vsem srcem navezan na naše kraje tn naše ljudi. Ostat nam bo zgted požrtvovatnostt tn prednostt, temu zgtedu bomo skušatt stedttt prt našem nadaljnjem detu. Poteg razočaranj tn ponižanj, kt Jtb tudt na njegovi življenjski pott nikakor ut manjkalo, Je btt tovartš Matjaž detežen števttntb priznanj tn odlikovanj. Drabosnjako vo priznanje SPZ tn Petkova plaketa ZSO sta vtdnt tzrazgtoboke hvatež-nostt tn spoštovanja, kt mu ga dolgujemo koroškt Sto venet. Prav bvatežnost tn spoštovanje nam narekujeta, da ga bomo obranttt v trajnem častnem spomtnu. tn tz te zavestt mu ob poslednjem stovesu kttčemo naš domačt koroškt pozdrav; „Srečno, tovartš Matjaž/" PREBERtTE 2 Osrednja spominska svečanost ob Dnevu mrtvih 2 Znanstveni sodelavci celovške univerze proti ločevanju otrok na južnem Koroškem 3 O solidarnostnih prireditvah v Salzburgu in Celovcu („Žgoče kot dotiki") 4 Kandidata SJK v razgovoru s SV 5 Tribuna bralcev 7 Nikaragva izgrajuje socialno mrežo 8 Petroviča o sodobnem smučanju ZADNJE VESTI # V torek H. novembra bo na Dunaju ..manjšinski vrh" predsednikov zveznih in deželnih strank. # Izšla je druga številka Slovenskega vestnika v nemškem jeziku. Dobila so jo vsa gospodinjstva na Koroškem. # V torek se je v Boznu zbralo par tisoč pristašev italijanskih fašistov. Napadli so dvojezičnost in zaščito nemško govorečih južnih Tirolcev. 8. novembm ob 12. uri okrog dežeine viode: I roko v roki M mir - ohranimo skupnost! Zahteve KHD in FP po ločitvi otrok večina v deželi ni podprla; osrednji organizaciji koroških Slovencev ter znanstveniki celovške univerze so izdelali obširne predloge za izboljšanje skupnega dvojezičnega pouka; mednarodna javnost odklanja vsakršen poskus ali načrt ločevanja otrok v šoli in razredih po kriteriju prijav-ljenosti ali neprijavljenosti k dvojezičnemu pouku. - Prav te odločitve in znanstvene argumente pa prezira KHD, ki s svojo gonjo proti skupnemu pouku in s svojo prireditvijo v soboto noče doseči nič drugega kot to, da bi volilni boj še enkrat emocionalno razvnel. Razvnel pa na račun najslabših, na račun otrok, ter na račun mirnega sožitja v deželi. Pri tem hoče KHD prav v predvolilnem času izsiliti od strank in vlade spremembo dvojezičnega šolstva. Zato ima KHD 8. 11. svoje zborovanje", katero hoče koristiti tudi za to, da bi ustregle stranke pri „dunajskem vrhu" njegovim ločitvenim zahtevam. Na to so opozorili zastopniki Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezične šole na Koroškem v dveh tiskovnih konferencah. Prvo so priredili v Celovcu, drugo pa na Dunaju. Na primerih lastnih življenjskih izkušenj ter po strokovni plati so ponazorili, kake katastrofalne osledice bi imela ločitev otrok: kode ne bi utrpela le prizadeta manjšina, ločitev bi razdrla obstoječa prijateljstva, ustvarila bi geto, ogrožala obstoj narodne manjšine in duge kulture v deželi, hkrati pa bi škodovala tudi mednarodnemu ugledu Koroške in Avstrije nasploh. Prav tistemu ugledu, ki ga je Avstrija pač kljub Wa!dheimovi ..pozabljivosti" ter oživljanju fašističnih tokov še obdržala. Zato poziva komite, ki ga sestavljajo zastopniki in posamez- deželi dveh kultur in dveh jezikov. Skupno se bomo postavili za ohranitev in izboljšanje skupnega dvojezičnega pouka na južnem Koroškem, ter z roko v roki izpričali našo voljo, da se ohrani skupnost, za kar pa je pogoj tudi ta, da politične in šolske oblasti zavrnejo vsakršno zahtevo po ločitvi, ter da se končno oprimejo v tem niki iz socialističnega, komunistič- smislu strokovnih in znanstvenih nega, alternativnega in katoliškega tabora, tudi na mirovno akcijo, ki bo to soboto ob 12. uri okrog deželne vlade. Z roko v roki bomo neglede na narodno pripadnost ali svetovni nazor izpričali našo voljo po mirnem sožitju v prostoru Alpe-Jadran, predvsem pa na Koroškem, v raziskav, ki vse poudarjajo važnost skupnega dvojezičnega pouka za dosego enakopravnosti , slovenskega jezikat in kulture, strpnosti, miru in solidarnosti v deželi. Hkrati pa je tudi le po tej poti mogoče doseči skupni cilj: Koroško brez nacionalističnega hujskanja! Zato sledimo pozivu Nadstrankarskega komiteja za ohranitev dvojezične šole na Koroškem in stopimo 8. novembra med 12. in 14. uro Z ROKO V ROK! okrog deželne vlade. Nato bo v Mladinskem domu (Mikschallee) KULTURNA PRIREDITEV (Nastopajo hrvaška rock-skupina iz Gradiščanskega „Bruji", ansambel „Drava" in kantavtor Arthur Burz) Danes od 9.-18. ure in v soboto od 8. do 12. ure bodo člani komiteja opozarjali na Starem trgu na prireditev in na naše zahteve. Naša morahta dotžnost je da se s spoštovanjem in hvaiežnostjo spominjamo padiih borcev proti fašizmu „Ni te običajna vsakoletna navada, da se ob Dnevu mrtvih zberemo na enem od 40 pokopatišč na južnem Koroškem, kjer so pokopani padti partizanski borci, temveč je moratna dotžnost, da se vsi pošteni demokrati s spoštovanjem in hvatežnostjo spomnimo padtih borcev proti fašizmu in žrtev nacifašističnega nasilja." Tako je dejai predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc na kratki spominski svečanosti, ki je bila minuli petek popoldne ob partizanskem grobišču v Šentjanžu v Rožu. Posebej se je spomnil tistih, ki so pokopani na šentjanškem pokopališču: Egidija Hafnerja, Terezije Male in Janeza Vesterja iz Šnetjanža, Mihe Brumnika z Obirske in Franca Vavčeta z Raven na Koroškem. Nadalje je omenil Boštjanovega sina, ki je prav tako padel kot partizan, in župnika Janeza Hornbocka, ki so ga nacisti že leta 1942 umorili v taborišču Dachau. Spomin pa je veljal tudi vsem drugim borcem in žrtvam, med njimi zlasti partizanom, ki so padli še po kapitulaciji nacistične Nemčije med Borovljami in humperškim mostom v spopadih z nemškimi vojaki in njihovimi pomagači, ki so bežali iz Jugoslavije. Nekateri teh junakov počivajo na pokopališču v Borovljah, številna trupla pa so takrat zmbtali v Dravo in se je za njimi zgubila vsaka sled. Že iz teh podatkov je videti, kako velik je bil doprinos k zmagi nad fašizmom tudi v teh krajih, je dejal predsednik ZKP. Toda vse premalo se zavedamo ali pozabljamo, koliko gorja, trpljenja in strahuje moral prestati naš narod, da smo si skupno priborili svobodo. „Svoboda, ki je bila težko priborjena s krvjo in trpljenjem, pa je spet v nevarnosti. Na Koroškem se moramo še vedno boriti za pravice, ki so nam zajamčene v državni pogodbi, a se vanje zaletavajo nacionalisti in neofašisti, ki bi hoteli pod plaščem demokracije uresničiti tisto, kar jim v desetletjih ni uspelo: enonarodno nemško Koroško Dejavnost teh si! je v demokratični in nevtra!ni Avstriji možna samo Partizanski spomenik v Šentjanžu... zato, ker je še vedno živ duh tisočletnega rajha. Zaradi tega razvoja se zgraža vsa mednarodna demokratična javnost, pa tudi Zveza koroških partizanov je vsa povojna !eta opozarjala in nenehno opozarja merodajne politike v državi in deželi, pa tudi v slovenski narodni skupnosti, kam pelje popuščanje tem silam." Partizani smo šli z velikim idealizmom v neenak boj in smo zmagali, ker smo verovali v pravičnost naše borbe, je poudaril tovariš Luc, ki je še posebej pozval mladino, naj pogumno in neustrašno hodi po stopinjah svojih očetov in mater, partizanskih borcev in žrtev fašizma, ter nadaljuje boj za dosego pravic, za katere so naši najboljši darovali življenje. Spominsko svečanost, med katero so predstavniki Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in borčevskih organizacij z Gorenjske položili vence, so s pesmijo zaključili člani Koroškega partizanskega pevskega zbora. Boris Race - Žarko sedemdesetletnik . . .pri katerem je bita tetos osrednja spominska svečanost za Dan mrtvih Značilno časovno sovpadanje Naključja rodijo včasih res zanimive podobnosti. V soboto prireja KHD v Celovcu ..zborovanje za pravico staršev", s katerim hoče podkrepiti svojo zahtevo po reformi manjšinskega šolstva v smislu ločevanja otrok po jezikovnih kriterijih. Dežel-nozborske stranke se po svojem nedavnem dogovoru, da hočejo manjšinsko vprašanje tokrat izločiti iz volilnega boja, ne upajo prav, da bi KHD-jevskemu zaostrovanju dale običajno podporo; socialistično glasilo je celo odklonilo objavo vabila na omenjeno prireditev. Toda jasne in odločne obsodbe s strani strank tudi tokrat ni slišati - saj vendar živimo v demokraciji in vsak lahko dela kar hoče. Le tri dni pred KHD-jevsko mobilizacijo najbolj ..pristnih Korošcev" so južnotirolski neofašisti imeli v Bocnu manifestacijo, s katero so hoteli podkrepiti italijanski značaj Južne Tirolske, kakor so to pred nedavnim napravili že v Trstu. Na Južnem Tirolskem so neofašisti v zad- Čudna spremenljivost ministra Jankowitscha Zunanji minister Jankowitsch je ta teden sprejel južnotirolskega politika Karla Oberhauserja in z njim obravnaval načela avstrijske južnotirolske politike. Pri tem je minister urgiral zahtevo po čimprejšnji izpolnitvi zadnjih določil južnotirolskega „pake-ta", zlasti glede enakopravnosti nemščine pred sodišči in upravnimi oblastmi. Poudaril pa je tudi, da Avstrija svojo politiko glede Južne Tirolske vodi v najtesnejšem soglasju s predstavniki južnih Tirolcev. Glede Južne Tirolske torej jasna in odločna beseda. Precej manj jasne in odločne pa so izjave ministra Janko-witscha tedaj, kadar je govora o manjšinah doma v Avstriji. V nedavni TV-diskusiji z novinarji je minister - kakor smo poročali že v zadnji številki - vsaj „po ovinkih" priznal, da vprašanja manjšin in posebej člena 7 še niso zadovoljivo rešena. Le nekaj dni zatem pa je v KTZ izjavil, da je Avstrija določila člena 7 „vestno izpolnila". Komu na ljubo pa je tako hitro spremenil svoje mnenje? njem času sploh zelo agilni in njihove dejavnosti so naperjene predvsem proti izpolnitvi še preostalih določil tako imenovanega „paketa", s katerimi naj bi bila uresničena enakopravnost nemškega jezika tudi pred sodišči in upravnimi oblastmi. V zvezi z izzivalno manifestacijo neofašistov je vodstvo južnotirolske ljudske stranke (SVP) izdalo ostro protestno noto, v kateri označujejo te dejavnosti kot žalitev za državljane nemške in ladinske narodnostne skupine na Južnem Tirolskem ter provokacijo za vsakega dobromislečega človeka. Obenem pa je SVP izrazila presenečenje nad molkom italijanskih demokratičnih strank v bocenski pokrajini, katerim očita, da niso imele dovolj moči in poguma, da bi preprečile izzivanje neofašistov, ki gotovo ne more prispevati k pomiritvi duhov, ki so na Južnem Tirolskem zadnje čase sploh nevarno zaostreni. Časovno sovpadanje obeh prireditev je gotovo naključno? Zato pa ni nič manj značilno. Slovenci v Ameriki podpirajo boj rojakov v Avstriji in Daliji Slovenska narodna podporna jed-nota, osrednja napredna organizacija Slovencev v ZDA, je imela pred kratkim svojo redno konvencijo (občni zbor ali kongres - op. ured.), na kateri so izvolili tudi novo vodstvo. Več kot 200 delegatov je dosedanjemu predsedniku Edwardu Hribarju ponovno izreklo zaupanje za nadaljnjo štiriletno delovno dobo, za podpredsednika pa so izvolili Johna Fabeca. Po živahni razpravi so delegati sprejeli kar 36 resolucij, v katerih so izpovedali svoje stališče in zahteve do najrazličnejših vprašanj. Med temi sta tudi resolucija o svetovnem miru in resolucija proti atomskemu oboroževanju. Na svojem zboru pa so tudi sklenili, da bodo ameriškemu kongresu ter avstrijski in italijanski vladi naslovili poziv, naj uresničijo člen 7 avstrijske državne pogodbe ter sprejmejo zaščitni zakon o slovenski manjšini v Italiji. Sredi dela, ki se mu reče bolj za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je pred dnevi obhajal 70-letnico Boris Race-Žarko, dolgoletni predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Trstu. Tudi za obhajanje svojega življenjskega praznika si tovariš Race ni vzel veliko časa - takorekoč med eno in drugo obveznostjo je sprejemal čestitke svojih sodelavcev in prijateljev. Saj so Slovenci v Italiji prav zdaj izpostavljeni novemu navalu neofašističnih in nacionalističnih sil, medtem ko uradni krogi vprašanje globalne zaščite še naprej zavlačujejo v nedo-gled. Ime Borisa Raceta je neločljivo povezano z novejšo zgodovino slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, z njenim razgibanim življenjem, njenim široko razpredenim delovanjem in njenim trdim bojem za pravice, za enakopravno mesto v družbi, v kateri živi. Od Trsta preko Gorice do Benečije in Kanalske doline sega njegovo ..delovno področje", kjer povsod poznajo njegovo marljivost in požrtvovalnost; povsod spoštujejo njegovo preudarno besedo, ki je porojena iz dolgoletnih izkušenj. Tudi v matični domovini priznavajo Raceta kot povezovalno osebnost in pri nas na Koroškem ga poznamo kot velikega prijatelja, ki zavzeto spremlja tukajšnji razvoj in dodobra pozna našo problematiko. Ob njegovem življenjskim jubileju mu je sporočila svoje čestitke tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. In v krog vseh tistih, ki so mu izrekli dobre želje, se vključuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika! UčiteHi celovške univerze proti ločevanju šoiarjev na Koroškem Več kot 50 sodelavk in sodelavcev celovške univerze se je v skupni izjavi, ki so jo poslali pristojnim političnim dejavnikom v deželi in državi, izreklo proti temu, da bi bila reforma manjšinskega šolstva na Koroškem izvedena na podlagi modela, ki ga je izdelala tako imenovana koroška pedagoška komisija (in ki gre v smer ločevanja otrok - op. ured.). V izjavi, ki so jo v zvezi s predvidenim razgovorom predsednikov parlamentarnih strank o koroškem manjšinskem šolstvu poslali zveznemu predsedniku dr. Waldheimu, kanclerju dr. Vranitzkemu, dr. Si-nowtzu, ministru za pouk dr. Moritzu, dr. Mocku, dr. Haiderju, ministru za znanost dr. Fischerju in koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju, je rečeno: Das von der ..Kartner Padagogen- Wir schlagendaher vor, fiir eine allfal- kommission ausgearbeitete Modeli ]jgg Entscheidung iiber die Reform des kann unserer Auffassung nach aus ver- Minderheitenschulwesens andere Ent-schiedenen Grunden nicht als Entschei- scheidungsgrundlagen als die der dungsgrundlage fiir eine Reform des „Karntner Piidagogenkommission" her-Minderheitenschulwesens dienen. anzuziehen. Unserer Meinung nach soll- Inhaltlich vor allem deswegen, weil Entscheidungsgrundlagen von einer Vorgabe der Kommission nicht eine im Kommission bestehend aus Sozialwis-tnteresse der Kinder liegende padagogi- senschaftlern osterreichischer Universi-sche Verbesserung des gemeinsamen (aten und eventuell aus beigezogenen Unterrichts, sondern die von den Partei- auslandischen Fachleuten erarbeitet en formulierten politischen Zielsetzun- ^rden. gen der Trennung der Schiiler nach Eine solche Kommission hatte in un-sprachlichenKriferienvvar.BeiderAus- abhangiger Gutachterfunktion alte his-arbeitungdes Papiersvvurdedaraufver- hetigen Vorschlage zu priifen und ver-zichtet, unabhanigige Wissenschaftler fassungs- und staatsrechtliche sowie miteinzubeziehen, obvvohl solche zur padagogisch-sozialvvissenschaftliche Verfiigung standen und in anderen Zu- Entscheidungshilfen vorzubereiten. sammenhangen bereits konstruktive wir bitten Sie, unser Anliegen nach Verbesserungsvorschlage entvvickelt Kraften zu unterstiitzen, wenn Sie mit hatten. Die Kommission bestand aus der Ansicht sind, daB Veranderun-vveisungsgebundenenBeamtenund par- gg„ jm Minderheitenschulvvesen inter-teipolitisch gebundenen Funktionaren uationalen Reformstandards (zum Bei-und vervvendete auBerdem wenig Zeit gpjg] j„ Form vvissenschaftlich begleite-fiir die Ausarbeitung ihres Modells. Aus Schulversuche) geniigen miissen und unserer Sicht ist es ein vveiterer Mange), gj„en Priifstein des Selbstverstandnisses dal! Vertreter der slowenischen Volks- ,]gr osterreichischen Demokratie dar-gruppe an der Kommissionsarbeit nicht stePeti. wirklich beteiligt waren. Die Universitat Klagenfurt vvurde zwar in das Anhd- rungsverfahren eingebunden, die Vor- Folgende Universitatsprofessoren, schlage ihrer Vertreter vvurden jedoch Universitatsdozenten und Universitats-im vorliegenden Fntvvurf in keiner Wei- assistenten der UBW Klagenfurt haben se beriicksichtigt. die Stellungnahme unterzeichnet: OAss.Dr. Vladimir Wakounig, Univ.Ass.Mag.Dr. Gerald Knapp, OAss.Dr. Walter Tietze, OAss.Dr. MarionMitterlehner, O.Univ.Prof.Dr. Josef Klingler, Univ.Ass.Dr. Herbert Altrichter, O.Univ.Prof.Dr. Peter Posch, Dipl.Ing.Dr.Prof. HildegardEnzinger, Univ. Doz.Dr. Herbert Janig, Dr. Johann Stiickler, O.Univ.Prof.Dr. Peter Gstettner, O.Univ. Prof.Dr. Klaus Ottomeyer, OAss.Dr. Michael Polemis, Univ.Ass.Mag. Valentin Sima. OAss.Dr. Markuš Wenninger, O.Univ.Prof.Dr. Gtinther Hodi, Univ.Ass.Dr. Karin Heit-zelhofer, Univ.Doz.Dr. Manfred Moser, Univ.Doz.Dr. Thomas Hartmann, Univ.Ass.Dr. Franz Ofner, Univ.Doz.Dr. August Fenk, Univ.Doz.Dr. Andreas Leitner, OAss.Dr. Franz Dotter, O.Univ.Prof. Alois Brandstetter, Univ.Ass.Mag.Dr. Primus-Heinz Kucher, OAss.Dr. Gottfried Stissenbacher, O.Univ.Prof.Mag.Dr. Norbert Schausberger, Univ. Doz.Dr. Andreas Moritsch, Univ.Ass.Mag. WolfgangForsthuber, OAss.Mag.Dr. Gtinther Stotz, OAss.Dr. Hans Grochenig, Prof.Dr. Robert Saxer, O.Univ.Prof.Dr. Albert Berger, OAss.Mag.Dr. Gerhard SteingreB, OAss.Mag.Dr. Josef Langer, OAss.Dr. Ewald Krainz, O.Univ.Prof.Mag.Dr. Paul Kellermann, OAss.Dr. Axe! Krefting, Prof.Dr. Josef Schofneg-ger, OAss.Mag.Dr. Adolf Wimmer, OAss.Mag.Dr. Johann Kober!, OAss.Dr. Friedrich Zimmermann, Univ.Ass.Mag.Karl Nessmann, Univ.Doz.Mag.Dr. Hermann Kautschitsch, Univ.Ass.Mag.Dr. Walter Otsch, Ao.Univ.Prof.Dr. Winfried Mtiller, Univ.Ass.Mag. Georg Gombos, Prof.Mag.Dr. Maria Ženki, Univ. Ass.Mag. Willi Berger, OAss.Dr. Ernst Kotzmann, O.Univ.Prof.Dr. Arno Bamme, O.Univ.Prof.Dr. Gerhard Newek!owsky, Univ.Ass.Dr. Herta Lausegger. Prvi kandidat KPA Franz Muhri: „Dvojezično šolstvo moramo braniti in izgraditi! " Prvi kandidat Komunistične partije Avstrije za državnozborske volitve Franz Muhri je izjavil, da nudi KPA jasno alternativo k od socialnega partnerstva določeni zvezni politiki. Rekel je, da naj bi ta socialnopartnerska politika po volitvah dovedla do velike koalicije, katere politična vsebina bi bile večje obremenitve delavcev in kmetov, protireforma na socialnem področju (npr. pri penzijah), nadaljnja razprodaja podržavljene industrije, večja brezposelnost, še več privilegijev in odločanja po kriteriju pripadnosti k določeni stranki, ter še manj možnosti za odločanje. Komunisti pa da se zavzemajo za ohranitev priborjenih socialnih pravic ter delovnih mest, za socialno davčno reformo na račun bogatih, za več domokracije in za zaščito narave. Muhri je izjavil, da je za KPA važen del demokratičnega boja tudi konsekventno nastopanje za pravice narodnih manjšin in za popolno uresničitev člena 7 državne pogodbe. Tej programatični drži ustrezajoče pa da je KPA že od vsega začetka naprej aktivno nastopala proti zahtevam KHD in FP po poslabšanju dvojezičnega šolstva na Koroškem. „Skupni pouk slovensko in nemško govorečih otrok ne smejo odstraniti ali okrniti, dvojezično šolstvo moramo braniti in izgraditi", je rekel Muhri in dodal, da KPA odklanja tudi tako imenovano „rešitev" deželne pedagoške komisije, ki so jo sestavile v koroškem deželnem zboru zastopane stranke. Ta rešitev ustreza željam KHD in FP", je dejal Franz Muhri in zabeležil, da „ti-sti, ki podpira take nemškonacio-nalne zahteve, škoduje tudi interesom Avstrije." Nadalje je Muhri poudaril, da se KPA posebno energično zoperstavlja napovedi KHD, da hoče speljati 8. novembra prireditev proti dvojezični šoli. Ugotovil je, da je zvezni predsednik FP Haider izrabil to prireditev za ponovni poskus izsiljevanja ČVP in SPO, od katerih terja do tega Franz Muhri, prvi kandidat KPA pri državnozborskih volitvah dne „pozitivno rešitev" v smislu KHD in FP. To pa po Muhrijevem mnenju dela Haider v gotovosti, da so tudi znotraj omenjenih strank sile, ki so pripravljene kloniti tem zahtevam. Na koncu je Muhri ugotovil, da je za komuniste demokratični hoj za pravice koroških Slovencev temeljno vprašanje demokratične in interna-cionalistične drže nasploh. „Zato se bomo tudi v bodoče kot zanesljiva sila v zavezništvu z vsemi ostalimi demokratičnimi silami zavzemali za pravice koroških Slovencev ter za ohranitev in izgradnjo dvojezičnega šolstva. Pri tem pa bo naša teža odvisna tudi od tega, v kolikšnem obsegu bomo dobili pri državnozborskih volitvah tudi glasove demokratičnih in naprednih volilcev, tudi teh iz vrst koroških Slovencev samih." Posebna številka revije „H territorio" stovenska prosvetna zveza „ana bovha me sop!e koncert s!ovenskih šaijivk nedetja mtadinski dom mikscha!!ee 16.11. 1430" ceiovec nastopajo: zbori + pevske iz roža, podjune + zilje Nastopajo: Mladinska skupina iz Ledine, Mešani zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, Vokaino-instrumentaini trio iz Roža, Moški zbor SPD „Borovtje", Eda in Siivija Veiik iz Sei/Kota, Mešani zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni, Moški zbor SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana, Mešani zbor SPD „Srce" iz Dobrie vasi, Mešani zbor „Peca" iz Globasnice, Oktet „Suha" KPD „Drava" iz Žvabeka in Dekiiški zbor SPD „Edinost" iz Pliberka. Povezava: Zalka Steiner in Toni Štiker Vstopnina šil 50.- Vstopnice v pisarni SPZ, pri krajevnih prosvetnih društvih in v Posojilnicah. V počastitev 400-ietnice smrti Primoža Trubarja Trubatjevi dnevi na Dunaju Pretekli teden so na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine v Rimu predstavili posebno številko revije „11 territorio", ki je v celoti posvečena kulturnemu življenju in vsestranskemu družbenemu ustvarjanju slovenske narodne skupnosti iz Ronk, je bila priložnost za okroglo mizo, ob kateri so razni strokovnjaki z različnih zornih kotov osvetlili manjšinski položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji v odnosu do deželne in vsedržavne stvarnosti. Pri razpravi okrogle mize, ki jo je vodil glavni urednik revije Riz-zi, so sodelovali ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Darko Bratina, senatorja Castiglione in Pasquino ter predstavniki političnih strank ter cerkve. Prof. Bratina je podčrtal, da je sodelovanje ob meji kulturna Obisk Prejšnji teden so obiskali Koroško osmošolci osnovne šole dr. Josipa Plemlja z Bleda. Slovenska prosvetna zveza jim je pripravila zanimivo kulturno zgodovinsko ekskurzijo po Koroški. Najprej so se ustavili v celovškem Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, kjer jih je pozdravil ravnatelj Joža Blajs, Andrej Kokot pa jim je v prisrčnem srečanju govoril o sodobni slovenski literaturi na Koroškem in jim prebral tudi nekaj svojih pesmi. Pot jih je peljala na Gospo sveto, kjer so spoznali del naše narodne zgodovine, obiskali so tudi grad Ojstrovico. Mimo Vrbskega jezera so se povzpeli na Kostanje, kjer jim je Jože Rovšek pred Drabosnjakovim domom pripovedoval o delu tega koroškega bukovnika ter o uprizoritvi njegovega Pasijona. Ekskurzijo so zaključili v Škofičah, kjer jih je Zadruga pogostila s sladkim moštom. To je bil zgleden primer, kako slovensko mladino seznanjati z zgodovino slovenskega naroda in življenjem koroških Slovencev, ki v tej deželi doprinašajo svoj delež v slovensko kulturno zakladnico, hkrati pa plemenitijo kulturno podobo Koroške. dobrina in da so manjšinska vprašanja danes že dosegla vsedržavne dimenzije, medtem ko je socialistični senator Castiglione razložil novo „vladno filozofijo" o postopni zaščiti Slovencev! Predstavnik neodvisne levice Pas-quino je govoril o „južnotirolski nevarnosti", ki bremeni tudi mnoge napredne Italijane v odnosu do Slovencev v Italiji. Chia-rante in De Mauro pa sta osvetlila kulturno in šolsko plat manjšinske problematike. Zelo občuten je bil na koncu poseg monsignor-ja Morettija, kije izpričal solidarnost odprtega dela Furlanov do Beneških Slovencev. Izdaja posebne številke revije „11 territorio" s problematiko Slovencev v Italiji je brez dvoma v Pod tem naslovom je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu priredila skupno z „Arbeiterkulturverein Salzburg", SLO - okraj Salzburg in kulturnim krožkom „Bert Brecht" iz Bozna informativni literarni večer v Salzburgu (27. 10.) in v Celovcu (28. 10.). Predstavile so se tri manjšine, ki živijo vsaka v drugačnih družbenih okoliščinah: lužiški Srbi iz NDR, južni Tirolci in koroški Slovenci. Situacijo lužiških Srbov je prikazal pisatelj Jurij Koch, ki je tudi bral odlomek iz svojih literarnih del. Bral je o svojem odnosu do nemškega jezika in kako mu materinščina odpira dodatne jezikovne in izrazne možnosti. Povedal je, da ima pripadnik malega naroda poseben čut za vsako krivico in je zato lahko družbeni korektiv. Čeprav Nemška demokratična republika velikodušno podpira delovanje lužiških Srbov in nimajo nikarkršnih finančnih problemov, pa narodna skupnost vendarle nazaduje. Menil je, da v zavesti manjšine še vedno učinkuje stoletja trajajoče zatiranje in zapostavljanje in s tem občutek manjvrednosti. V primerjavi z nami ali južnimi Tirolci je njihova situacija dodatno otežkoče-na, ker nimajo matičnega naroda. velik korak v smer informiranja o kulturi in življenju slovenske narodne skupnosti v širši italijanski prostor oz. center - v Rim, kjer s to problematiko gotovo niso zadostno seznanjeni. Pomembnost takega dejanja je posebej naglasil „Primui.nd dnevnik", iz katerega v skrajšani obliki povzemamo tozadevno informacijo, ki tudi ugotavlja, da je treba še večkrat tako nazorno spregovoriti o problemih Slovencev, kot je to bilo storjeno v reviji „11 territorio". Končno pa je tudi povedano, da bo revijo treba predstaviti tudi v Beogradu, v jugoslovanskem kulturnem prostoru, ki večkrat ni podrobno seznanjen z razvejano stvarnostjo Slovencev v zamejstvu. Zato imajo tudi več jezikovnih problemov, ker jim manjkajo moderni izrazi v materinščini. Poseben znanstveni inštitut se ukvarja s to tematiko. Povsem drugačna je situacija južnih Tirolcev. Christof Hartungen -zgodovinar in učitelj iz Bozna - je nakazal, kakšni problemi nastajajo, če dve narodni skupnosti živita ločeni druga poleg druge, kot je to v južnem Tirolu. Mlajša generacija s tako situacijo ni zadovoljna in si želi več kontaktov tudi z Italijani. Hans Schwar-zer - kabaretist iz Merana - je na zbadljiv način karikiral južnotirolsko radijsko oddaja. Za koroške Slovence sta spregovorila Vida Obid, Jože Messner (v Celovcu) in Janko Messner. Obid je na kratko nakazala zgodovinski razvoj koroških Slovencev, predvsem pa je informirala salzburško publiko o aktualnem šolskem vprašanju. Janko Messner je bral iz svoje knjige „Karntner Heimatbuch" in tako nazorno ilustriral našo vsakdanjo situacijo. Publika je še po prireditvi z zanimanjem diskutirala; v Salzburgu so sklenili resolucijo proti šolskim modelom, ki hočejo ločevati naše otroke. Pod pokroviteljstvom zveznega ministra za znanost dr. Heinza Fischerja in ambasadorja SFRJ na Dunaju dipl. inž. Miloša Krstiča bodo v dneh od 19. do 22. novembra 1986 potekali Trubarjevi dnevi in sicer v počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja. Vse prireditve bodo v Palači Palffy, Josefsplatz 6. V sredo, 19. novembra bo ob 19. uri v Figarovi dvorani predstavitev knjig, ki so izšle ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja. Znanstveni uvod bosta imela prof. dr. Jože Koruza iz Ljubljane in prof. dr. Jože Rajhman iz Maribora, medtem ko bo besedo povezave imel Peter Wieser. V četrtek, 20. novembra bo ob 11. uri v Beethovnovi dvorani slavnostna akademija. Pozdravne besede bosta spregovorila direktorica Kulturno-informativnega centra SFRJ na Dunaju prof. Ivanka Vrhovčak in zvezni minister dr. Heinz Fischer, ki je tudi predsednik Avstrijsko-jugo-slovanskega društva. Slavnostna govornika bosta dr. Bratko Kreft iz Ljubljane in univ. prof. dr. G. Newe-lowsky iz Celovca; koncertni del akademije bo oblikovala pianistka Dubravka Tomšič, ki bo izvajala dela Scarlattija, Beethovna, Chopina in Srebotnjaka. V petek, 21. novembra bo ob 19. uri v Beethovnovi dvorani praizvedba slovenskega filma „Hen-rik", umetniški film o Primožu Trubarju v koprodukciji RTV Ljubljana in ORF. Po projekciji bo pogovor s scenaristom, režiserjem in igralci. Pogovor bo vodil Feliks J. Bister. Sobota, 22. november, je rezervirana za otroke; ob 15.30 uri bo v Figarovi dvorani spevoigra „Maček Muri" in sicer po besedilu Kajetana Koviča in glasbi Jerka Novaka. Priporočamo, da Slovenci, zlasti študentje, ki živijo na Dunaju, izkoristijo priložnost in obiščejo eno izmed prireditev. Za vse prireditve je vstop prost. Pred oz. po prireditvah bo potekala tudi prodajna razstava knjig. Kulturne novice Jutri in v soboto je še možen ogled mednarodne likovne razstave INTART, ki je brez dvoma reprezentančen pregled likovne ustvarjalnosti umetnikov treh dežel - Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Razstava, ki je najprej bila pokazana v Ljubljani, bo, kot že zapisano, odprta do jutri in sicer do 13. ure v Domu umetnikov v Celovcu. Potem bodo razstavo prenesli v Videm, kjer bo dostopna javnosti naše sodednje dežele. *** Slovenski slikar Mario L. Vilhar, ki je znan tudi pri nas na Koroškem, se bo prihodnji petek v Postojni, njegovem rojstnem kraju, predstavil z novim ciklom svojih del. Vilharje kot umetnik tudi mednarodno znan in priznan, saj ima za sabo vrsto razstav v domala vseh večjih evropskih kulturnih centrih. Mario L. Vilharje v kiparstvo uvedel tehniko metalizacije, njegova glavna dejavnost pa je grafično oblikovanje in oblikovanje medalj. Znan je tudi kot pesnik in novinar. *** Med letošnjimi dobitniki kulturnih nagrad dežele Koroške, je tudi mladi slovenski pesnik in pisatelj Janko Ferk. Prejel bo pospeševalno nagrado, ki mu jo je prisodila pristojna žirija. Kot znano, je član žirije tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris. Nagrade bo v obliki posebne svečanosti v začetku decembra podelil deželni glavar Wagner. Janku Ferku k nagradi iskreno čestitamo! J. R. Ku!turno pismo iz Siovemje 30 tisoč ijudi obiskaio Borštnikovo srečanje Kot Arno že napovedali, .se moramo v tem knitnrnem /AsmM vrniti A: Borštnikovem ,srečtm)M, L; .se )e preti tednom dni (30. oktobra) končalo v Maribora in .spet v zaokroženi podobi predstavilo n.stvar-jaino moč vseh slovenskih gledališč. Če bi sodili po tem, da strokovna žirija letošnjega srečanja ni podelila Borštnikove nagrade za najboljšo predstavo v celoti, bi bili prepričani, da je vsa prikazana gledališka bera zadnjega leta obstala na povprečja. .Seveda pa taka sodba ni sprejemljiva, ker nagraje-nost ali nenagrajenost še ne pomenita objektivnega stanja te ali one gledališke aprizoritve. Gledalci, ki so vedno do zadnjega sedeža napolnili mariborsko gledališko dvorano, so se vendarle srečali z živahnim gledališkim dogajanjem. O tem govorijo tadi nagrade za posamezne igralske storitve. Dobili so jih /vo Ban, Boris Cavazza, Jerca Mrzel in Jagoda Vajt. Za režijo je dobi/ nagrado Vinko Mbderndorjer, za scenograjtjo pa so podelili nagrado aprizoritvi drame Daneta Zajca Kaievaia. Letos so prvič podelili tadi nagrado za gledališko kritiko, Gledališki igralec Zlatko Šugman, dobitnik Borštnikovega prstana ki jo je prispeval dnevnik Večer, prejel pa jo je kritik Dela Andrej /nkret. Med nagradami je bil glavni dogodek Borštnikov prstan. /Vaj-višje slovensko gledališko odlikovanje je tokrat dobil igralec Mestnega gledališča ijnbljanskega -Zlatko .^ngman, ki je svojo igralsko pot začel v Btnja in Maribora in ki je danes popalarna gledališka osebnost. Uveljavil se je zlasti kot gledališki komik, in Borštnikov prstan ma je prinesel komedijantski tip vlog. Ko,, se je 1?agmnn zahvalil za visoko priznanje, je tadi rekel, da se zahvaljaje občinstva, ki m a je pomagalo prismejati to dragoceno odličje. Prireditve Borštnikovega srečanja si je ogledalo bliža trideset tisoč ijadi. Največ jih je bilo na gledaliških predstavah, ki so preplavile severovzhodno .Slovenijo, deloma pa odmevale tadi prek meja. Pako je na primer .Stejka Drolčeva nastopala tadi v Celovca, število obiskovalcev kaže na silo radovedno in navdašeno občinstvo, kar je za prihodnost Borštnikovega srečanja velika prednost. Maribor bo namreč čez kakšni dve leti dobil novo gledališko stavbo, nova dvorana bo imela čez tisoč sedežev, to pa pomeni, da bo potrebna na gledališče navajena pablika, ki ob deset dni trajajočem programa ne bo onemogla. Za zdaj vse kaže, da se za to ni bati, kot se tadi hi bati za prihodnjo asodo Borštnikovega srečanja. Ob konca je dr. Matjaž Kmecl, predsednik srečanja dejal, da se je prireditev zakoreninila v slovensko kaltaro in da ta živi nepogrešljivo. Vili Vuk Žgoče kot dotiki -Brennend wie Beriihrungen 16. novembra votimo !isto 4 V prejšnjih številkah Slovenskega vestnika smo vam predstavili prve štiri kandidate Skupnosti južnokoroških kmetov. Do besede pa naj pridejo tudi še drugi kandidati iz treh južnokoroških dolin. Tokrat smo se menili o vprašanjih kmečkega življenja z Jozejem Hašejem iz Kokij pri Dobrli vasi in Mihijem Mischkulni-gom iz Branče vasi pri Bilčovsu. Hašej je na 9. Mischkulnig pa na 10. mestu kandidatne liste SJK. ,,VeHke stranke se ne brigajo za maiega kmeta" Jozej Hašej Slovenski vestnik: Število kmetov vsa zadnja leta nazaduje, vedno več malihkmetov si mora poiskati dodatno zaposlitev. Skupnost južnokoroških kmetov se zavzema za ohranitev zdravih kmetijskih obratov. Kako se naj bi kmetje branili proti ogrožanju svoje eksistence? Jozej Hašej: Resje, ne veš ali bi ostal na kmetiji ali šel na „šiht". Radi bi proizvajali več mleka, pa ne smemo, čeprav na Koroškem proizvajamo za koroške potrebe premalo mleka! Na drugi strani tudi v naši okolici ni veliko možnosti za druge zaposlitve. Predvsem mali kmetje so v hudem položaju. Imaš na primer le 5 krav, vendar te omejuje kontingent. Malim kmetom ne bi smeli omejiti proizvodnjo mleka, kako se naj preživlja? SV: V programu predlaga Skupnost južnokoroških kmetov tudi večjo prodajo mleka in mlečnih izdelkov na domačem trgu. Kaj še pride v poštev, da si kmet izboljša svoj položaj? Hašej: Sam sem se začel ukvarjati s sončnicami, zrnje stisnemo, za oljem je veliko povpraševanje. Je enostavno boljši kvaliteta, pristno je. Pri cenejših oljih v trgovinah so dostikrat olja iz drugih rastlin zraven. Tudi pri krmi se bi dalo marsikaj izboljšati. Žal je dejstvo, da se moraš sapi truditi, premalo je podpore in razumevanja. Tudi pri grahu. ki ga koristimo kot beljakovinsko krmo, se moraš sam truditi. Tako sem pri grahu letos čakal do zadnjega dne, da sem dobil seme. (e bi se kmetijska politika tu preusmerila že pred 10 leti, bi bil danes položaj že boljši. Preveč je vse usmerjeno na sojo. SV: Zakaj si se odločil za sodelovanje pri Skupnosti južnokoroških kmetov? Hašej: Položaj kmeta, predvsem malega, je danes precej težaven. Za proizvodnjo na veliko imaš premalo zemlje, primanjkuje tudi drugih možnosti, zato ostaja naša kmečka „p)ača" v zadnjih dvajsetih letih enaka, medtem ko delavcu plača raste. Če hočemo dobiti isto kot delavec, moramo sorazmerno vedno več delati. Zastopniki velikih strank pa delajo v kmečki politiki takšne zakone, ki koristijo le velikim, mali pa nastradamo. Naprimer se Deutschmann ni zavzemal za malega kmeta. In tudi Mock in Haider nastopata pri demonstracijah kmetov, ko gre za glasove. Njih stranke pa sklepajo zakone, ki koristijo le velikim kmetom in podjetjem, ki predelujejo kmečke izdelke. Zakaj moramo importirati za 4 milijarde šilingov beljakovinske krme, ko bi z ustrezno podporo kmetje v domačem kraju pridelovali isto krmo? SV: Hvala za pogovor. ,Treba je izboljšati socialno zavarovanje" § Mih: ulnig Slovenski vestnik: Eden glavnih ciljev Skupnosti južnokoroških kmetov je ohraniti zdrave kmetije in dvigniti samozavest kmečkega prebivalstva v socialnem in narodnostnem smislu. Kje žuli čevelj kmeta in kaj se bi lahko ukrenil? Mihi Mischkulnig: Zaradi spreminjanja struktur v kmetijstvu so kmetje imeli vedno manj dohodkov. So bili prisiljeni iskati delo in so zato bile kmetije zanemarjene. Ena glavnih mojih želja je. da bi prišlo do ravnovesja med cenami za industrijske produkte in cenami za kmetijske izdelke. Le tako bi kmet mogel enakopravno živeti in obdržati življenjski standard. SV: Kako si je mogoče konkretno pomagati? Mihi Mischkulnig: Pri nas v Bilčovsu na pobočjih Gur. imamo manj možnosti se izogniti problemom s tem, da bi se usmerili v alternativne produkte. Pri nas je veliko travnikov, manj je možnosti za poljedelstvo, zato prideta v poštev bolj živinoreja in proizvodnja mleka. Ker nas pa omejuje kontingentizacija mleka, mislim, da bi vsaj do 10.0001 mleka letno morali opustiti kontingent. Dosti je malih kmetij. za katere bt to bilo življenjsko važno. Dolžnost kmetijske zbornice pa bi bila tudi, da izvede poizkuse z novimi kmečkimi pridelki, ki pridejo v poštev za male kmetije. Zbornica naj bi preizkušala in potem spodbujala kmete. Zelo pomanjkljiva se mi zdi ureditev s socialno zavarovalnico, saj mora kmet prispevati 20% stroškov. Predvsem za gorske in male kmete je to velika obremenitev. Če se hočeš izogniti tem 20% se moraš na primer še dodatno zavarovati, itd__To bi bilo treba spremeniti in kmete socialno postaviti na isto ravan kot delavce, to bi bila tudi ena oblika podpore za kmeta. Seveda bi kmetu tudi bolj koristilo, če bi imel boljše cene za svoje izdelke. Treba bo bolje upoštevati tudi regionalne potrebe. Na Koroškem izdelujemo naprimer manj prašičjega mesa, kot ga potrebujemo. Kot pri mleku ga uvažajo iz Nižje Avstrije ali od drugod. Na ta način se mali kmetje uničujejo. SV: Odločil si se za delo na kmetiji... Mihi Mischkulnig: Že od otroških let naprej sem pomagal na kmetiji. Napravil pa sem tudi že dosti izkušenj izven kmetije. Zato gledam zelo kritično na odnose na drugih delovnih mestih. Sploh si ne morem predstavljati, da bi delal v kaki fabriki. ali drugem podjetju, kjer ne bi mogel samostojno odločati. Važno je tudi, da imaš možnost za prosti in samostojni razvoj. Seveda se tudi nočem odpovedati standardu. Realistično gledam na kmetijstvo, rad bi ostal, bom pa šele videl, če gre. Lista 4 - Skupnost južnokoroških kmetov Celovec ^SKUPN! KULTURNI PROSTOR ALP&JADRAN PANONIJA -ali obstaja - ali ga potrebujemo -kaj iahko zanj storimo?" - okrogia miza Čas: v ponedeljek. 10. novembra, ob 19.00 uri Kraj: v veliki dvorani Gospodarskega inštituta na KempfstraBe 1 (pri W1F!) v Celovcu Prireditelj: društvo Celovški Zvon Rožek VEČER DOMAČE PESMI IN GLASBE Čas: sobota. 15. nov., ob 19.30 Kraj: Kulturna dvorana PRI KOSI na Ravnah Nastopa: ansambel Korenika, Šmihel Prireditelj: Kulturno društvo ..Peter Markovič" Sele CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO (Barrash Moore) Čas: v nedeljo, 16. nov. 1986, ob 19. uri Kraj: farna dvorana v Selah Nastopajo: igralci KPD ..Šmihel" iz Šmihela Režija: Marjan Belina in Micka Opetnik Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo ..Šmihel" iz Šmihela Globasnica KONCERT ODMEV MLADIH GLASOV Prireditelj. Globaški puebi Čas: v soboto, 15. nov. 1986, ob 20.00 uri Kraj: v dvorani ljudske šole v Globasnici Nastopajo: Dekliški zbor iz Sel Kvartet Smrtnikovih bratov Duo Honsl in Niko Giobaški puebi Alpski klub „Obir" vabi na KAIARINSKIPLES v soboto, 15. nov. 1986 ob 20.00 pri Kovaču na Obirskem. Za ples igra „Wendl trio". Avstrijsko-jugoslovansko društvo vabi na večer jugoslovanske folklore pod geslom „DOB!R VEČER, SOSED!" v ponedeljek, 10. nov. 1986 ob 19.00 uri v dvorani sindikalnega doma (Celovec, Bahnhofstr. 44). Program oblikuje: folklorna skupina ^Je-dinstvo", mešani zbor in instrumentalna skupina, vsi iz Splita. Povezovalne besede: Hubert Repnik (ORF-Kiirnten). Pred kulturnim sporedom bodo predstavili Zdravilišča in termalna kopališča Slovenije, pokusili boste lahko jugoslovansko vino in sodelovali pri izžrebanju nagrad. Klub Prežihov Voranc prireja TEČAJ SLOVENŠČINE /A ZAČETNIKE vsak torek ob 19.30 uri, v mali sejni sobi Tarviserstr. 16. Povabite vaše nemškogovoreče prijatelje! MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 6. novembra 1986 Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 iir dobite Za 100 lir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate Rebrca SREČANJE NARODNOSTNfH MLADfNSKfH ORGANIZACIJ 86, na Koroškem Čas: od petka, 14. novembra, do nedelje, 16. novembra 1986 Kraj: Mladinski center na Rebrci Sodelujejo mladinske skupine iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Slovensko prosvetno društvo ..Valentin Polanšek" na Obirskem vabi na KONCERT v soboto, dne 8. novembra 1986, ob 20.00 pri Kovaču na Obirskem. Nastopajo: Vokalni kvintet-Šentlipš in Obirski ženski oktet. Nadstrankarski komite za ohranitev dvojezične šote: Z roko v roki za mir v soboto 8. novembra 1986 se bomo zagovorniki skupne šote zbrati ob 12.00 uri pred postopjem koroške dežetne vtade (Arnutfptatz 1, Cetovec), da bomo skteniti mirovno verigo okrog dežetne vtade. 2.50 šil. 3.22 šil. 0.99 šil. 694.50 šil. 710.80 šil. Nato bo ob 14.00 uri v Mladinskem domu (Mikschallee 4) kulturna prireditev na kateri bosta sodelovali skupini ..Bruji" (iz Gradiščanske) in ..Drava" iz Borovelj. Bilčovs V Posojilnici Bilčovs razstavljajo v galeriji „B1" svoje slike otroci, ki obiščejo otroške ure SPD ..Bilka". Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času. Kulturna taberna Pri Joklnu Lutkovno gledališče Bežigrad (Ljubljana) nastopa s predstavo „LEV IN MIŠKA" v nedeljo, 9. 11. 1986, ob 16.00 v Kulturni taberni Pri Joklnu (Celovec, lO.-Oktober-Str. 21). Kulturna taberna Pri Joklnu ČUTNOST SLOVENSKfH POKRAJfN Trio Terlep predstavlja ljudsko glasbo iz vseh slovenskih pokrajin na originalnih ljudskih glasbilih. V petek. 14. 11. 1986 ob 20.00 v Kulturni taberni Pri Joklnu (Celovec, lO.Oktober-Str. 21) Kulturna taberna Pri Joklnu vabi na otvoritev razstave risb in gvašev ( hrlstofa Šubika „KOŠČK! NOČ!" (Nachtstucke) v sredo, 19. 11. 1986, ob 20.00 v Kulturni taberni Pri Joklnu (Celovec, lO.-Oktober-Str. 21). Hodiše: Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" v Hodišah vabi na prireditev: „Skupna Koroška -geminsames Karnten" v nedeljo, 9. 11. 1986 oh 14.00 pri Čimžarju v Dvorcu. Sodelujejo: Singkreis Hohe Tauern iz Mallnitza, Globaški puebi, Manner-quintett Rauschelesee, Ansambel Jepa-Baško jezero, Volkstanzgruppe Keutschach, Mešani pevski zbor „Zvezda' iz Hodiš. Misli k geslu prireditve: dr. Andrej Kajžnik, častno pokroviteljstvo: župan Gottfried Schofnegger. Čutnost stovenskih pokrajin" Trio Teriep bo predstavit tjudske pesmi stovenskih pokrajin Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep že več let raziskujeta ljudska glasbila, njih vlogo in pomen. Skupaj z Bogdano Herman sta do pred kratkim na koncertih in s ploščami predstavljala predvsem slovenska ljudska glasbila, kot so to piščal, žvegla, oprekelj, drumelca, diple z mehom idr. Od zadnjega leta naprej jiju spremlja na koncertih Beti Jenko, v ospredju njihovih koncertov pa danes niso toliko predstavitve posameznih instrumentov, temveč predstavitev ljudskoglasbenih značilnosti posameznih pokrajin. Kdor se zanima za korenine slovenske ljudske glasbe bo imel torej prihodnji petek (14. 11., Pri Joklnu) izvrstno priložnost prisluhniti okoli 15 ljudskim glasbilom in glasbenemu izročilu Slovencev naprimer iz Štajerske, Prekmurja, Primorske, Notranjske, Bele krajine in Koroške. Že več let se namreč trio Terlep trudi za zbiranje ljudske glasbe. Člani tria so se razvili v dobre poznavalce tistega, kar je skupnega v slovenski kulturni dediščini, zelo dobro pa tudi vejo, kako se pokrajine medseboj razlikujejo. Medtem ko se je naprimer v Beli krajini ohranila ozka podoba tonske lestvice, pozna npr. koroška ljudsda pesem največji glasbeni obseg v svojih harmoničnih melodijah. Verjetno pa bo njih koncert poučil poslušalca tudi o zgodovinskem razvoju pesmi, saj je imela beseda v pesmi prej veliko večjo težo, kot danes, ko stopa v ospredje bolj melodija, če besede že ne izriva. Mira Omerze) Teriep igra na oprekeij (nem. Hackbrett) Loče Te dni je praznoval v Dobju nad Dobniškim jezerom svojo petdesetletnico znani in vsesplošno priljubljeni rojak, železniški uradnik Karl Rudolf. Rodil se je na Wognarjevem v Bistrici nad Pliberkom ter v Šmihelu obiskoval osnovno šolo. Očetova mala obrt je le za silo redila sedemčlansko družino, vendar pa so otroci doraščali v toplem zavetju materine ljubezni, ki jim sicer ni mogla dati zemeljskih dobrin na življenjsko pot, pač pa trdno narodno zavest in neomajno spoštovanje materinščine. Slavljenec je sledil bratu Francu ter se zaposlil pri železnici, kot premikač. V Dobju je našel svojo življenjsko družico, hčerko znanega rodoljuba in šolnika, šolskega ravnatelja Franca Aichholzerja, ki je imel v svojem zetu močno in skrbno oporo v zadnjih letih svojega življenja. S svojo pridnostjo in zanesljivostjo se je šolal naprej in kmalu zamenjal delovno okolje, presedlal je v komercialni delokrog. Na postaji v Podrožci opravlja tako že leta odgovorno delo in je s svojim vedrim značajem priljubljen tako pri predstojnikih, kot tudi pri sodelavcih. V domačem prosvetnem društvu je bil dolga leta odbornik ter eden izmed prvih članov tamburaškega ansambla, ki je pričel delovati pred desetimi leti v Ločah. Kot navdušen planinec je prehodil tudi že dolgo vrsto domačih in slovenskih gora. Danes je Karl vnet obiskovalec slovenskih prireditev blizu in daleč ter živo spremlja narodno življenje na Koroškem. Skromna njegova osebnost je polna topline in radodarno srce je polno razumevanja do sočloveka, polno nesebičnosti, polno ustrežljivosti. Ko mu te dni teče pol stoletja njegovega življenja se jubilanta v hvaležnosti spominjamo ter mu krepko segamo v roko: Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Šentjakob v Rožu Prejšnji teden sta obhajala 60-let-nico Flori Košat v Podgorjah in njegova sestra Mička, poročena Miškul-nik, na svojem domu v Veliki vasi. Oba sta trdno zakoreninjena v naši narodni skupnosti ter sta bila od mladih let dejavna na raznih področjih. Začela sta v domačem prosvetnem društvu in v naši mladinski organizaciji. Mička je potem sledila klicu na Šotski servis Koroški deželni šolski svet sporoča, da so razširili službo, ki informira starše in šolarje o vseh šolskih vprašanjih. ..Šolski servis", ki informira o vprašanjih izobraževanja, šolskega partnerstva, šolskih zakonih in drugih zadevah, lahko dosežete telefonsko od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro pod telefonsko številko (04222) 56650-302. Prav tako pa se osebno lahko zglasite pri ..šolskem servisu" v Paradei-sergasse 12, 9010 Celovec/Klagen-furt, kamor lahko naslovite tudi svoja pismena vprašanja, predloge in pritožbe. Dunaj, kjer je bila že v prvi ..zasedbi" Slovenskega vestnika; pozneje je delala v knjigarni in v zadružni organizaciji. Flori pa je deloval kot poslovodja domače kmečke zadruge ter se udejstvoval tudi v komunalni politiki. Oba pa odlikuje predvsem tudi velika ljubezen do slovenske knjige - dediščina po očetu, ki je svoječasno kot poverjenik SPZ z zavidljivo požrtvovalnostjo širil vsakoletno knjižno zbirko po vaseh šentjakobske občine. Mički in Floriju naše iskrene čestitke, povezane z najboljšimi željami! iščemo priče KHD (oz. dr. Josef Feldner) toži zaradi žaljenja časti koroškega Slovenca, ki mu je očital, da izvaja duševni teror in da stremi za tem, da bi koroški Slovenci propadli. Kdorkoli je postal priča protimanj-šinske gonje in poskusov ustrahovanja s strani KHD-jevskih funkcionarjev ali članov, ali kdor je opazoval tako usmerjene dejavnosti ati prireditve KHD, naj se javi na uredništvu (Cetovec, Tarviserstr. 16, tel. (04222) 514300-30-33). TRIBUNA BRALCEV TRIBUNA BRALCEV TRIBUNA BRALCEV TRIBUNA PredvoMini kabaret Spet votitve! Te besede slišim dostikrat, ko grem med Ljudi. Nekaj je takih, ki spioh ne vedo, za kaj gre, in so voiitev več kot siti, ker so mnenja, da tudi po voiitvah vse ostane pri starem. Res je, da je politično nezainteresiranemu težko razložiti, za katero stranko se naj odtoči, saj pred votitvami obtjubtjajo skoraj vse eno in isto, zbotjšanje življenjskih pogojev na vseh področjih. Pretežni det votitcev ima svojo tradicionalno stranko, kateri zaupajo, jo podpirajo in v njej delujejo kot člani in funkcionarji. Pred nekaj tedni je o tej zadevi jasno spregovoril predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, povedal je svoje mnenje in govoril o tem, da je živa resnica, da slej ko prej pretežni del koroških Slovencev podpira etablirane stranke. Ta jasna ugotovitev je nekatere nekoliko vznemirila. Vprašujem se, zakaj? Mislim, da je resnico treba priznati - tudi takrat, če osebno nimamo veselja z njo. Predaleč bi tu šlo, če bi danes skušal analizirati, zakaj se Slovenci organizirajo pri strankah in le en del podpira skupino, ki se prezentira kot slovenska stranka, npr. KEL. Nimam pravice govoriti za Slovence, ki delujejo pri KPO ali OVP, reči pa hočem, da jih kot Slovence na vsak način spoštujem in da še nikdar nisem mislil, da so to Slovenci druge vrste. Jasno zavzeti pa se hočem za tiste, ki že leta podpirajo socialistično stranko, ki jo bodo gotovo podprli tudi 23. novembra. Znano je, da so ti volilci mnogokrat izpostavljeni močnim napadom, posebno še pred volitvami, posebno s strani krajevnih zastopnikov KEL. Na žalost v praksi ni tako kot piše tajnik KEL, da Slovencev, ki delujejo pri drugih strankah ne dela predpisov ali prepovedi. Parola, „Vsak zavedni Slovenec voli slovensko listo", ni bila le mnogokrat izrečena, ampak tudi zapisana! Morda se bo to v bodoče spremenilo. Take neresnične parole povzročajo na terenu ostre diskusije, privedejo do nepotrebnih in nam vsem škodljivih prepirov. Taki spopadi povzročajo mnogokrat velike rane, ki se le težko ali sploh ne dajo ozdraviti. Še danes imam v spominu besede, ki so bile zapisane v Našem tedniku ob izidu občinskih volitev v šentjakobski občini, da so tam komunisti izgubili ravno to, kar so imeli preveč, namreč svojega edinega in zadnjega odbornika. Pisec takih besed verjetno ni razmišljal, da je to bil tudi slovenski mandatar in da bo za naprej v občinskem odboru zastopan en Slovenec manj. Takih in podobnih izjav ne bi smelo biti, kerso nam škodljive, in jih verjetno tudi ne bi bilo, če bi prej pomislili, da gre za ljudi, ki delujejo v društvih, za narod, in so v vsakem primeru naši, negledc na njihovo politično pripadnost. Če se za 23. november KEL vključuje pri takozvanih Zelenih, je to sigurno njena stvar in tudi njena pravica. V kolikor bo to za narodno skupnost koristno, bo pokazala bodočnost, sigurno pa je, da veliki del koroških Slovencev s takim eksperimentom ne soglaša in bo rajši ostal tam, kjer se politično čuti doma. Jasno mi je, da se bo v teh dneh marsikje izrekla še kakšna ostra beseda, ker pač vsak politični aktivist misli, da je njegova pot edino pravilna. Mislim, daje pametno in koristno, da ostanemo tudi pred temi volitvami trezni, da vodimo tako politiko, da se bomo tudi po 23. novembru z mirno vestjo lahko pogledali v oči, ker je to najmanj tako važno kot volilni rezultati. Ludvik Ogris Vranitzky in Sinowatz plešeta kan-kan s polnago Marleno Charell iz pariškega „Lida"; Graff si dela preglavice, kam je zašel avstrijski socializem; Mock iz cesarske palače naslavlja svoje nedeljske govore na avstrijsko nacijo; Haider, s katerim bi njegovi pristaši radi znova marširali v Stalingrad, proglaša nov patriotizem; Smolle, od krščanskih Slovencev nominirani krščanski kandidat, na listi Zelenih v eni sapi in osebi zastopa interese ter upravičene zahteve narodnih manjšin, homoseksualcev in lezbijk ter pravico do splava na račun bolniške blagajne; Muhri zahteva takojšnjo ukinitev ameriškega programa SD1 in sploh čimprejšnjo razorožitev na svetu, s katero bi seveda moral začeti zahod... Posthumni kabaretski program pokojnega Helmuta Oualtingerja? Ne - pač pa avstrijski volilni boj v letu 1986. Posamezne stranke imajo ob vsem tem tudi še svoje politične, včasih celo programatične predstave. Glavni kandidat socialistov - bančni direktor po poklicu - npr. ne obljublja nič, česar ne more izpolniti. Zato tudi ničesar ne obljublja, izpolnjuje pa vse tisto, kar konservativci, zlasti s strani ljudske stranke, že desetletja zahtevajo: organizacijo podržavljenih podjetij po načelu obratne rentabilnosti, privatizacijo določenih podržavljenih podjetij in s tem v zvezi razprodajo avstrijskega gospodarstva mednarodnemu in inozemskemu kapitalu. V slej ko prej nerešeni gospodarsko-pravni zadevi Androsch pa je prijatelj Vranitzky vselej „na straži stal / in ni se bal". Konservativci, ki imajo za seboj šolo šestnajstletne opozicije in so že pri predsedniških volitvah letos spomladi z ameriško propagandno agenturo uspešno organizirali volilni boj s pomočjo antisemitskih predsodkov in občutkov, so kmalu spoznali, da njihov klic po privatizaciji ne zadostuje več, da bi končno uresničili svojo željo po ..preobratu". Pa so se hitro spomnili ideje svojega ideloškega očeta tam preko morja, drugorazrednega filmskega igralca ameriških vesternov Ronalda Reagana, in po njegovem vzoru predstavili javnosti svojo davčno reformo, ki temelji na obljubljenem znižanju davčne stopnje na 20% dohodka. Ko so jim strokovnjaki sindikatov, delavske zbornice in drugih ustanov izračunali, da bi tak mode! davčne reforme v bistvu obremenil nižje dohodke in omilil davčne obveznosti višjih slojev, ljudska stranka ni več ^**gumentirala, temveč je tekla k sodniku po znanem geslu ..Primite tatu!" Torej tudi vsebinsko konservativci nimajo političnih predstav, da bi se izplačalo slediti njihovemu klicu po „premiku". Haider, čigar edina rjava barva je po njegovem televizijskem zagotovilu njegov koroški gvant, je s svojim nastopom v Innsbrucku enkrat za vselej dokazal, da nesrečna naslednica VDU in zbirna stranka bivših nacistov - kolikor niso našli zatočišča pri večinskih strankah - ni liberalna alternativa. Zato bo odstotek za FPO oddanih glasov pokazal moč skrajno nemško-nacionalnega tabora v Avstriji, čemur bodo gotovo z zanimanjem sledili tudi v inozemstvu in to ne le v Izraelu. Ostanejo zeleni, ki so od predarl-skega Kaspanazeja Simme preko dvojnega doktorja Nenninga in Smol-leta tja do pramatere Frede Meissner-Blau inhalirali vse struje od desne do brezglave levice. Do skupne in enotne kandidature vseh zelenih skupin in skupinic pa kljub vsej retorični pripravljenosti za tako imenovano bazično demokracijo ni prišlo: ko so namreč na Dunaju dejansko demokratično določali o glavni kandidatki in to ni postala Meissner-Blau, marveč Andrea Komlosy, je bila ta volitev kratkomalo razveljavljena kot „levičarski terorizem". Na svoji verodostojnosti glede bazične demokracije, ki si jo je zapisala v volilni program, je torej Zeleno-alternativna lista Freda Meissner-Blau vsekakor že izgubila. Kandidatura Karla Smol-leta na tej listi pa dokazuje, da so ji koroški Slovenci (in še zlasti dobro uglajeni volilni aparat KEL) vsaj toliko vredni kot žabe v hainburškem logu. Najbolj pošteni in dosledni, kar se tiče antifašizma in zlasti stališča glede podržavljenih podjetij in s tem v zvezi razprodaje avstrijske državne samostojnosti, so se izkazali komunisti. Vendar so že deželnozborske volitve na Štajerskem pokazale, da jim tudi tokrat ne bo uspelo - preveč vdano sledijo sovjetskim avanturam in opravičujejo vsakršno hegemonsko zadržanje moskovskih šefov. Kankan očitno res ni ples, za katerega bi se navduševali Avstrijci, verjetno zato, ker je tej naciji nevrotikov enostavno preveč erotičen. Dunajski valček je vsekakor bolj priljubljen -toda težko je prerokovati, kdo se bo po 23. novembru s kom vrtel ob lepi, modri Donavi. frater. Zelena defenziva? Pretekli petek je v Klubu slovenskih študentov in študentk bil v gosteh Dr. Gunther Nenning, zeleni bojevnik ne samo v hainburških močvirjih, temveč zadnje čase kot tak predvsem stalno prisoten na naslovnih straneh avstrijskega časopisja kakor tudi pri vsaki notranji razprtiji zelenega gibanja. V klubu naj bi govoril o predstavah in perspektivah zelenega gibanja v Avstriji. S tem v zvezi tudi o kandidaturi Slovenca Smodeja na listi Zelenih in odnosu le-teh do avstrijskih manjšin. Namesto izčrpnega povzetka Nenningovega - resda dolgotrajnega, a tudi kaotičnega - razgovora s klubašinjami in klubaši, naj bo tokrat podan kratek in trezen izsledek: Kriznih pojavov zaradi napetosti ob sestavljanju svojih volilnih list zeleno gibanje ni moglo in tudi v bodoče ne bo tako hitro prebolelo. Razdvojenost v umirjene in (levo) alternativne sile gibanju nikakor ni mogla koristiti. Tako Nenning zainte- resiranim poslušalcem tudi ni mogel postreči z dostikaj razveseljivimi novicami. Kot edine pozitivne dosežke je navedel kandidaturo kot tako, gospo Meissner-Blau kot prvo kandidatko ter kandidaturo Slovenca na isti FMB. Vsebinske osnove Zelenih ni toliko izpostavljal kot neke vrste svoj zeleni idealizem, ki ga je kdaj pa kdaj sprevrgel v prazno filozofiranje o zdravem kmečkem in starodavnem življenju ter splošno odklanjanje tehničnega napredka. Napram starejšim izjavam, je na diskusiji v klubu dejal, da si obeta le še kakih pet odstotkov glasov za Zelene. Da bodo imeli po volitvah nekatere svoje zastopnike v parlamentu, je zanj dejstvo. Ali bodo ie-ti lahko imeli kakšen vpliv na delo parlamenta, še ni jasno. Zelenim bo vsekakor lahko le koristilo, tako Nenning, kajti vsaj finančna sredstva bodo potem zagotovljena. Tako bo mogoče poravnati zdajšnje dolgove zelenega gibanja, a tudi pospeševati delo zelenih in protestnih skupin na bazi. Kako se mir naredi? Dragi Tuuho Messner/ Berem Tvoje pismo v STOVT/V5KTM VTST/V/KU m .se ca dim. Janko Messner razmi.sJ/a in mi agovarja, ker se o tem, kako se prepir naredi, moj' spis' „Dober večer, sosed/ / Gaten A bend, /Vachhar" (,S'V, štev. 44/<%) še besedice ne znebi. Menim, da jaz za to res* ne bi bd ta pravi, in čemu tudi, saj' to Tanko Me^ner zna veiiko bo Z/e. Tisto o ..nemškogovorečib Korošcih", to je po Tvojem „on in jaz in ti in mi vsi", pa me je kar nekam zmedZo. Kje povsod že bomo pričeZi cepiti dZako/ O sZo-venskogovoreči/t Korošcih naj tud; ne bi večgovoriZi. A Z; smo nemara ceZo na tem, da postanemo nem-škogovoreči koroški Movenci? Takšna bojazen me dosti boi/ vznermirjo kot Tvoje prebiranje besed. Koroški .S'/ovenci se moramo prizadevati, da najdemo pri narodu sosedu vsaj razumevanje, morda ceZo simpatijo. To.s/avZja-nje, češ „ZVemec je ZVemec" in s tem sovražen Movencu, ne odgovatja mojemu naziranju o sožitju, /n če je o tem govora, tudi ne postavZ/am .koroške Mo vence' sem in .koroške Nemce' tja, vmes pa še morda visoke pregraje, da se ja ne bi ste-pZi. Mo vensko- in (na žaZostsamo) nemškogovoreči Korošci imamo vendarZe tudi mnogo skupnega, v govorici pa se razZikujemo. Enakih misZi pa niti ni treba, da bi ime-Zi, tudi midva ne, dragi Tanko. K sreči, saj bi biZo strašno, ko bi biZe tudi že misZi uniformirane/ Ge se je Tebi „začelo svitati, da je samo v tuljenju naša enakovrednost", ne bom poskuša/ uničiti Tvoje „rahie siutnje naše jutranje zarje". Povem Ti pa to/e. Takrat na ce/ovških u/icah in še večkrat sem tu/i/ iz razočaranja in ža/osti. DaZečpa sem od tega, da bi tu/jenje in kričanje posta/o moj življenjski smise/ in vodi/o pri mojem de/u. Morda se v tem najbo/j raz/i-kujeva. Boj za narodni obstoj, nas včasih tako prevzema, da niti živeti ne znamo več. Vedno znova se porivamo v tekmo, kdo bo bo/jši borec za „s/ovensko pravico", in ne dopuščamo, da bi bi/i /judje raz/ič-nih mnenj in tudi /te brez čisto č/o-veških čustev, nagnjenj in potreb. Mnogi, ki niso tako dobri kot . midva, tisti, ki ne ujamejo koraka z „/!Hj'Z/oZ/'š//7u" mčd nami, pa se oddaljujejo. /Ve morejo se več odkrito identificirati z našo skupnostjo. Za p/ura/izem tu očitno ni prostora. Sosedje (ne mis/im samo na* visoke živine, temveč predvsem tiste, s katerimi dan za dnem živimo skupaj) nas pa ne razumejo, ker nas razumeti ne morejo. /Vaše že/je, upi in skrbi so jim nepoznane, ker imajo komaj kdaj pri/ožnost, da bi jih spozna/i. Te kadar kdo od nas prav robato „za-tu/i", popdre ta g/as po množičnih obči/ih tudi do soseda, sočutja pa ne zbudi. Veš, dragi Tanko, meni pa tudi Tvojemu prijate/ju TTeZmutu Veharju se je zde/o potrebno, da še ujamemo trenutek, ko si Zahko rečemo ,.Dober večer, sosed/",* sicer bi si nemara že koj mora/i reči „Tahko noč/" V meni to/iko nag/ašaš predsednika Movenske prosvetne zveze, ki „bi pač mora/ pri sestavi programov mis/iti na potrebno primarno informacijo ter skhcafi zbor vseh s/ovenskih ku/turnih in po/itičnih de/avcev, kajti več g/av več ve." Čudi/ se boš, a to se dogaja dosti dos/edno, samo da Tanko Messner ni vedno zraven. Veš, ko sem pre-vze/ funkci/o predsednika pri tej naši zvezi, sem misZi/ predvsem na to, da bi pos/ušaZ, usk/ajevaZ in s/a-ži/ in ne, da bi misionarii in uči/. Ge s/ednje hočeš storiti Ti, Te ne bom ovira/, saj Ti je bo/j kot meni dano, da imaš vizije in umetniške navdihe. Kot umetnik si tudi Zahko privoščiš, da so Tvoje postave in zahteve abso/utne. Taz, ki se moram ozirati še na druge pametne g/ave, moram iskati kompromise, saj je tudi takih /judi, ki niso Tvojega mnenja, med nami več, kot je Tebi prav. Tanko, ko že to/iko razmiš/jaš o tem, kako se prepir naredi, kaj bi bi/o, če bi skupno razmiš/ja/a, kako se mir naredi? Vam veš, kako težko je z nami samimi in kako težko je s so/idarnostjo nemškogo-vorečih Korošcev in Avstrijcev. Menim, da je ob de/ovanju raznih komitejev tudi skupno pros/avZja-nje Avstr/jskega naciona/nega praznika (menda edino v naši deže/i/) ena pot v stanje ..notranje ubranosti, ravnotežja in zadovo/j-stva „Lepa beseda nikomur ne preseda" - tudi če ni tako umetniško Zepo ob/ikovana, kot jo znaš zapisati Ti, dragi Tanko Messner. T. Ogris „...der Smode aus der ,black-box" Parlamentarno zastopstvo Zelenih bi nadalje lahko bolj uspešno kot je bilo mogoče do zdaj, populariziralo razne ekološke in družbene probleme, je dostavil Nenning. Pri tem je izpostavil tudi mogoče prednosti za slovensko manjšino. Del publike je nato spraševal, ali je mogoče trditi, da Smolle lahko zastopa vse Slovence ali celo vse manjšine v Avstriji. Nenning na to: on da tega problema ne #azume.'Slovenska in ostala manjšinska politika sta mu kakor neka črna škatla, o kateri pač on ne more vedeti, kaj se v njej dogaja. Toda iz te črne škatle da se je pač kar naenkrat pojavil gospod K. Smolle, in kot tak velja zdaj Zelenim kot reprezentant manjšin... Nenning je ob koncu diskusije izrazil misel, da bo zeleno gibanje tudi po 23. novembru moralo delati naprej. Tako tudi ni take sile rešiti vseh problemov nekaj dni pred volitvami. Pred tem ga je bil neki klubaš vprašal, ali ne bi bilo sploh bolje, ko bi Zeleni ostali v izvenparlamentarni opoziciji. Nenning, sicer oster kritik cvetlic avstrijskega parlamentarizma, ni v zadregi - zeleni morajo zdaj v parlament.. . Kako to, da ravno glavni strojnik zelene lokomotive ne vidi, da ta vlak vse prehitro drvi in da zaradi tega morda sploh ne bo uspel doseči pra-vega cilja? LSch. Opomba uredništva V rubriki „Tribuna bratcev,, objavijamo od časa do časa dopise, ki jih prejemamo za objavo v našem iistu. Pri tem izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA /aat/u/jevuajc /z zar/uje Aev;7A:c) Kar je bilo zamujenega na strukturnem področju, seveda še vptiva, predvsem danes, ko so tudi južnoko-roško prebivalstvo zajeli novi valovi družbenega razvoja. Nove tehnologije so prinesle nove poklice in nove izobraževalne ustanove ter velike spremembe v poklicni strukturi. Mesta in drugi centralni kraji so postali še pomembnejši kot središča modernizacije, kot vozlišča v mreži družbene komunikacije ter kot upravna središča in središča participacije. Industrija in terciarne dejavnosti so posrkale pesežek kmečkega prebivalstva, tudi tistega s slovenskim občevalnim jezikom; postalo je bolj gibljivo, tako so se hitro spremenile njegove jezikovne navade. Slovenščina je bila omejena na rezervate kot so dom, hlev in cerkev. Tudi številni zavedni Slovenci so podvrženi asimilaciji oz. ponemčenju, ker svojega poklica ne morejo opravljati v materinščini. Potrebnega znanja v slovenščini jim nihče ne posreduje. Ker je zastopstvo slovenske narodne skupine pravočasno opozorilo na ta razvoj in predlagalo bolj razvejano manjšinsko šolstvo, lahko tudi tu govorimo o načrtni izključitvi Slovencev iz procesa modernizacije. Pripadniki manjšine naj ostanejo v svojih tradicionalnih poklicih, privlačnejše in take z bodočnostjo naj dosegajo samo preko asimilacije; izjeme tudi tu samo potrjujejo pravilo. Ker slovenska narodna skupina ni vključena v meddržavno pogodbo o kulturni izmenjavi med Avstrijo in Jugoslavijo, se lahko obstoječe in vsem znane oblike sodelovanja manjšine z „matico" po potrebi označijo kpt iredentizem. Obrobna področja v obmejnem pasu se razvijajo najlažje takrat, če se razvijajo področja na obeh straneh meje in se tako prepreči odseljevanje prebivalstva. Pripadniki manjšine morejo zaradi znanja jezikov imeti vlogo posrednika, kar končno tudi dviga vrednost in funkcionalnost jezika in tako deluje proti obstoječemu podcenjevanju slovenskega jezika. Trditev, da se številni urbanizirani pripadniki slovenske manjšine asimilirajo baje po „naravni poti", je neverodostojna predvsem zato, ker oblast ne ustreže njihovim zahtevam po ureditvi institucionaliziranega izobraževanja in „obstoječe privajene razmere" brani s trditvijo, da ima mesto „nemški značaj" itd. Slovenci so že v avstroogrski monarhiji, ko so jih spraševali po občevalnem jeziku, dvomili v verodostojnost podatkov popisov prebivalstva o njihovem številu. Asimilacijski pritisk in z njim povezana delitev Slovencev v „Nemcem prijazne" in narodno zavedne, ki se je že tedaj začela, pa tudi sama metoda popisovanja, so rodili sadove. Popisi prebivalstva med obema vojnama so vsebovali različno formulirana vprašanja, med samim popisom pa so na prebivalstvo izvajali pritisk. Ugotovljene številke so bile več ali manj samo za javnost, verjela jim ni niti tedanja deželna uprava, ki je na Dunaj sporočala čisto druge podatke Čehi in Siovaki na Dunaju V poročilu o češkostovaški narodni skupnosti na Dunaju je Karei V. Mata) med drugim poudarit, da je asimiiacij-ski pritisk v veiemestu nesorazmerno siinejči kot na podeželju, kjer prebivajo ostaie avtohtone narodne skupnosti v Avstriji. Opozorit ie na to, da je Dunaj s svojimi 150.000 Cehi pred sto ieti bit tudi največje češko mesto, in tudi še ieta 1919 je češki kandidat pri paria-mentarnih voiitvah zbrat nad 67.000 giasov. Zaradi vrnitve v domovino in asimita-cije se je števiio Čehov in Siovakov zmanjšaio na pribiiino 20.000 (uradno števiio je okoii 7.000). o velikosti slovenske manjšine. Popis pod nacistično oblastjo 1. 1939 je vpeljal pojem „vindišarjev" in je imel čisto posebne namene, ki so merili na uničenje manjšine. Premagovanje nemškonacionalne in hitlerjansko fašistične preteklosti je bilo na Koroškem bistveno manj uspešno kot drugod v Avstriji. Ne dežela ne država se pri popisu 1. 1951 nista hoteli odpovedati pojmu „vin-diš" kot jezikovni kategoriji. Ta pojem še danes pomaga ločevati manjšino in njene pripadnike. Dodatno sta se pojavila dva nova vidika: popis 1. 1951 je prinesel kar 16 jezikovnih kategorij, leta pozneje pa Madžari na Gradiščanskem Madžarska narodna skupnost na Gradiščanskem v svojem poročiiu ugotavija, da vidijo pozitivne posiedice deiovanja manjšinskega sosveta v redni finančni podpori in maiih korakih na šotskem sektorju, da pa je deiova-nje sosveta brez vsakršnih posiedic za ohranitev narodne skupnosti, saj je v zadnjih desetih ietih skupnost nazado-vaia za 28%. Še naprej madžarskega jezika ne predvidevajo kot enakopravnega pred uradi, tudi v radiu in teieviziji niso primerno zastopani. Zato so pa v sosvetu biii prisiijeni razpravijati o vpiivu emigrantskih organizacij, ki sojih nekateri skušati spraviti v sosvet! # Kmetijska zbornica ima zakonito določen vpiiv pri kmetijski zakonodaji in ziasti prijavnih ukrepih v korist kmetijstvu. # Gospodarski razkroj našega maiega in srednjega kmečkega posestva se nadaijuje in njegova posledica - odseljevanje -močno škoduje in spreminja narodnostni sestav na južnem Koroškem. Še vedno prihaja naša avtohtona zemija v tuje roke. # Mnogi pripadniki slovenske narodne skupnosti razpoiagajo z manjšimi aii večjimi zemljišči. Toda zaradi razdrobijene strukture ekonomsko ne morejo več gospodariti in pogosto ne vedo, kaj naj počnejo z zemijo. W Kmetijska zbornica skorajda na nobenem področju ne upošteva enakopravnosti siovenskega jezika. Od kmetijskih strokovnih šol, kmetijskega izobraževanja odrasiih, kmetijske pospeševaine siužhe, pri „Landjugend" pa tja do giasiia Kmetijske zbornice „Karntner Bauer" - povsod je siovenščina nezažeiena in izrinjena. # Stranke, ki kandidirajo pri voiitvah v Kmetijsko zbornico, pri svoji voiitni propagandi ne poznajo našega jezika in v svojih voiiinih prediogih tudi ne našega čio-veka. Izid zadnjih kmečkozborskih voiitev ieta 198i je pokazai, da smo koroški Sio-venci siej ko prej prisotni na celotnem ozemlju naše avtohtone naselitve. To dej- so rezultate štetja prvič uporabili za podlago zakona, ki ga razglašajo kot izvedbeni zakon k 7. členu in kot manjšinskovarstveni zakon, ki pa je v resnici položaj slovenščine pred sodišči močno poslabšal.Tako so naknadno dali prav vsem tistim silam, ki so sodelovale za čim obsežnejše ponemčenje manjšine. Iz priznaval-nega načela so naredili navidezno možnost izbire. Če pa ta izbira ni prosta, ker je asimilacijski pritisk javen in izredno močen, potem to abstraktno priznavanje k svobodni izbiri izgubi vsak smisel in upravičenost; še toliko bolj če se potem število pripadnikov porabi kot argument proti manjšini. Sodeč po rezultatih popisov se je kar v nekaj občinah prebivalstvo med 1. 1951 in 1961 v jezikovnem smislu izmenjalo; v posameznih občinah v Ziljski dolini in severno od Drave je Obiščite VVerner Bergovo gaterijo stvo sta Slovenska kmečka zveza in Skupnost južnokoroških kmetov tokrat še posebej upoštevali, saj prihaja prvi kandidat tokrat iz Zilje Iz naše doline torej, ki je nekateri arhitekti avstrijske manjšinske zakonodaje v zakonu o narodnih skupinah sploh ne upoštevajo več. Ostali kandidati in kandidatke so enakopravno porazdeljeni po Rožu, Podjuni in Zilji. # Skupnost južnokoroških kmetov upošteva celotno narodnostno mešano ozemlje od Šmohora do Labota, tako pri svoji sestavi kandidatov in kandidatk kot tudi pri svojem programu, ki obsega tako gospodarske kot narodnostne komponente enakopravnosti. # Skupnost južnokoroških kmetov zajame vse sloje kmečkega prebivalstva, od polkmeta-delavca preko malega in srednjega kmeta pa tja do večjih posestnikov. Prav tako enakopravno vključuje kmetice. Za sodelovanje pa nagovarja tudi nemškogovoreče stanovske tovariše. W Skupnost južnokoroških kmetov se bo v tej mandatni dobi bolj odločno postavila proti različnim monopolnim pozicijam, ki sta si jih ustvarila Bauernbund in Raiff-eisenverband. W Skupnost južnokoroških kmetov krepi enotnost obeh osrednjih organizacij. Je dejansko organizirana kot nadstrankarska iniciativa južnokoroških kmetov in kme- Ladinci- prihodnji gostiteiji srečanja Dolina Gad, Groden, Fassa, Buch-,stein in Cortina d'Ampezzo so domovina Ladincev, ki so 1985 praznovali svojo 2000-letno zgodovino. Narodna skupnost Ladincev, ki je trpela pod italijanskim fašizmom, se je v zadnjih desetletjih pod vplivom zaščitnih ukrepov številčno pomnožila. Ladinci so ob svojem jubileju opozarjali, da so najstarejša jezikovna skupina v alpskem prostoru. Jezik bivših podložnih retskih plemen se je pomešal z latinskim in se razvil v današnji retoromanski jezik, ki ga v Dolomitih imenujejo ladinskega (v Švici reto-romanskega, v Furianiji pa furianske-ga!) Ladinska narodna skupnost bo gostiteijica 12. srečanja narodnih skupnosti sosednjih dežei! močna slovenska manjšina med 1951 in 1981 sploh izginila. Kaže, da naj bi popis 1. 1981 naknadno upravičil prej postavljene pravne norme, česar rezultati tajnega ugotavljanja materinščine kljub naknadnim prilagoditvam v nacionalnem, predvsem pa v internacionalnem merilu niso uspeli. Na ta način je prišlo do stanja, da so pripadniki narodne manjšine na področju, kjer že stoletja živijo, deležni zelo različne manjšinske zaščite; obstoja tako rekoč devet stopenj manjšinske zaščite. Tako lahko slovenska narodna skupina na Koroškem po pravici trdi, da je pravna nor- Gradiščanski Hrvati O dramatičnem nazadovanju števila Gradiščanskih Hrvatov so poročali zastopniki HKDja. Ko opisujejo vzroke pravijo med drugim: „Medtem ko je za jezikovno izobrazbo otrok večinskega naroda na razpolago neprimerno več časa in sredstev (in njih jezikovno znanje kljub temu ni zadovoljivo), si naj naši otroci brez vsakršnih podlag prisvojijo takšno znanje materinega jezika, ki naj bi jim omogočilo perfektno občevanje v materinem jeziku!" In vse to ob dejstvu, da najmočnejša stranka Gradiščanske zagovarja narodnostno in jezikovno asimilacijo! tic, ki nagovarja vse ne glede na idejnopolitično pripadnost; nikogar ne izključuje že vnaprej, ne ustvarja narodnostnega geta, temveč se široko odpira tudi tistim slovenskim kmeticam in kmetom, ki se sicer iz kakršnihkoli razlogov odločajo za podporo drugih volilnih skupin. Zato bomo koroški Siovenci pri voiitvah v Kmetijsko zbornico dne 16. novembra daii svoj gias iisti 4 -Skupnosti južnokoroških kmetov -Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern, ki soji problemi južnokoro-škega kmečkega čioveka, ne giede na njegovo narodno aii jezikovno pripadnost, pogiavitna skrb in naioga. Njeni kandidati in kandidatke živijo in delajo med nami in poznajo naše vsakdanje skrbi in probleme na področju kmetijstva - ne le iz zaščitenih pisarniških perspektiv. Naj bo zato naš skupen klic južnokoroškim kmeticam in kmetom tudi tokrat, kot je bil v preteklosti: „Le vkup, ie vkup, uboga gmajna, za staro pravdo zdaj ho drajna!" dip!. inž. Feiiks VVieser predsednik ZSO ma, ki so jo sprejeli kot izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, poslabšala njen pravni in dejanski položaj. Problematični popisi in poizvedovanja, ki so jih uporabili za podlago te norme, so se izkazali za asimilacijo pospešujoče ukrepe javne uprave. Na eni strani manjšino margi-nalizirajo, na drugi strani pa razvija izredno živahno dejavnost na vseh družbenih področjih. Vsebina pojma „občevalni jezik" je pri vsakem popisu drugačna; 1. 1951 je pomenil nekaj drugega kot 1. 1981. Vse kaže, da kategorija občevalnega jezika sploh ne ustreza doseženi stopnji družbenega razvoja. Rezultati popisov prebivalstva 1880 -1981 Podatki o občevalnem jeziku pri popisih prebivaistva na Koroškem' leto popisa prebivalstvo od tega z občev. jez. skupaj' slovenščina' vindiš** 1880 abs. 324.857 85.051 - % 100 26,2 1890 abs. 337.013 84.667 - % 100 25,1 1900 abs. 343.531 75.136 - % 100 21,9 1910 abs. 371.372 66.463 - % 100 17,9 1923 abs. 371.227 37.292 - % 100 10,0 1934 abs. 405.129 26.796 - % 100 6,6 1939 abs. 416.268 21.701' 21.478' % 100 5,2 5,2 1951 abs. 474.764 22.367 19.728 % 100 4,7 4,2 1961 abs. 495.226 14.0016 11.4696 % 100 2,8 2,3 1971 abs. 517.586 17.014 3.914 % 100 3,3 0,8 1981 abs. 528.023 14.204 2.348 % 100 2,7 0,4 1) Današnje ozemlje Koroške 2) Do 1910: prisotno domače prebivalstvo; 1923: prisotno prebivalstvo; 1934, 1951 in 1961: prebivalstvo s stalnim bivališčem; 1939: državljani Tretjega rajha; 1971 in 1981: avstrijski državljani. 3) Do 1934: občevalni jezik slovenščina; 1939 do 1971: slovensko, slovensko-nemško, 1981: slovenščina, slovenščina in nemščina. 4) 1880-1934: ni vprašanja; 1939 do 1971: občevalni jezik vindiš, vindiš-nemščina; 1981: vindiš, vindiš in nemščina. 5) Vprašano je bilo po materinščini. 6) Izbrana področja Koroške, „v katerih je bilo 1. 1981 ugotovljeno precejšnje število oseb z nenemškim občevalnim jezikom". Cit. po P. Ibounig: Die Karntlier S!owenen im Spiegel der Volksziihlung 1981. Karnten-Doku- mentation 2, Klagenfurt 1986, str. 63. /Aroaecj Prireditve DOM PROSVETE TINJE * v petek, 7. novembra, ob 15. uri KONCERT S HARFISTKO PAVLO URŠ!Č Kraj: Dom v Tinjah Kraj: Št. Peter pri šolskih sestrah ob 19.30 uri * v sredo, 12. novembra, ob 19.30 uri KONCERTNI VEČER -OBtRSKEGA ŽENSKEGA OKTETA # v petek, 14. novembra, ob 9. uri PREDAVANJE O AKUPUNKTURI Predavatelj: dr. med. Marko Sterle, akupunktu-rolog iz Ljubljane Kraj: Dom v Tinjah Kraj: Št. Jakob v Rožu (farna dvorana) ob 19.30 uri # v soboto, 15. novembra, ob 9. uri Turu m za zdravstvena vprašanja ZDRAVILNIM! RASTLINAM! OZDRAVEL! KAŠELJ" Predava: mag. August Dom, Celovec Občina Borovlje sporoča: v torek 11. novembra bo na glavnem trgu v Borovljah MARTINOVANJE Društvo ..Glasbena šola" vabi na OBČN! ZBOR v sredo 12. novembra 1986 ob 19.00 uri v Mladinskem domu, Mikschalle 4, v Celovcu. Vsako društvo, kjer deluje oddelek Glasbene šole na Koroškem ima možnost nominirati dva delegata. Udeleženci 11. srečanja narodnosti sosednjih dežel v Obervvartu/Feisodr/Borta v Ptiberku Prav nesreča/ smo, /ter .sta prt ttvot/-n/Aca v zar/nj/ stev//A:Z ,S7oven.sA:ega vest-n/Ata /zpar//a zar/uja t/va or/stavA;a. Rra/-cem /n avtorju .sc oproščamo za ta spo- t/r.s//'aj. Da z ar/a ja t/va o r/.s ta v A: a ne Za iztrga/; /z ce/ote smo se ot//oč///, za ce/otao o/tjavo č/anPa. D/iozor//o arcr/a/.stva. „Le vkup, te vkup, uboga gmajna, za staro pravdo zdaj bo drajna .. Dne 16. novembra bodo na Koroškem volitve v Kmetijsko zbornico. Pri teh volitvah sode-iuje ie dei koroškega prebivaistva, ker gre pri zbornici za stanovsko zastopstvo kmetijstva. Za nas koroške Siovence pa so te voiitve kijub temu veiikega pomena. 7. november 1986 AVSTR)JA 1 Petek, 7. H.rg.OOPoročita-g.OS Ljudje in živali - 9.30 Ruščina -10.00 Varčevanje z energijo - 10.15 Tehnike upodabljajoče umetnosti - 10.30 Južna Tirolska, dokumentacija - 11.30 Pogovor s kanclerskimi kandidati-13.00 Poročila - 16.30 Za otroke - 17.Q5 Niklaas, deček iz Flandrije - 17.30 Mala nogometna enajsterica in njene stiske - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije (Koroška) - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nepojasnjeni kriminalni primeri - 21.20 V najboljši družbi -22.05 Najbogatejši mož na svetu, dokumentacija - 23.05 Peklenski letalci, ameriški film. Sobota, 8. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Italijanščina - 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina -10.35 Mala čajnica, ameriški film - 12.34 Risanka - 13.00 Poročila — 14.25 Romeo in Julija na vasi, nemški film -16.00 Nils Holgers-son - 16.25 Otroci iz Doline mlinov - 17.05 Športni ABC - 17.30 Ptičje strašilo - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda - 18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.55 Šport -20.15 Stavim da... - 22.05 Po željah - 23.05 Solid Gold-23.50 Poročila. oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Drago mleko, dokumentacija - 21.08 Poglej in ugani-21.15 Dallas-22.00 Svet, v katerem živimo - 22.45 Požeruška orgija,film. Sreda, 12. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Francoščina -10.00 Šolska oddaja - 10.15 Kovine - 10.30 Umreš samo dvakrat, francoski film - 11.45 Risanka - 12.10 Drago mleko, dokumentacija-13.00 Poročila-16.30 Lutkovni oder - 17.05 Risanke - 17.30 Sipe iz drugega nadstropja - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v stiki - 20.15 Kleopatra, ameriški film - 23.15 Ob stoletnici rojstva Franca Liszta -23.55 Poročila. Četrtek, 13.11.: 9.00 Poročila - 9.05 Svet živali - 9.30 Dežela in ljudje -10.00 Šolska oddaja - 10.30 Reaktivna letala, ameriški film - 12.20 Seniorski klub - 13.05 Poročila - 16.30 Za otroke - 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 1:0 za otroke - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Svojčas - 21.15 Bingo - 21.50 Nogometni toto - 22.20 Dragi Karel, nemško-avstrijski film - 23.45 Poročila. Nedelja, 9. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Obrazi Evrope -10.30 Dunajska gradbišča, dokumentacija - 11.00 Pogovor z novinarji - 14.55 Moj mož kavboj, ameriški film - 16.25 Aliče v čudežni deželi - 16.50 Knjižna polica - 17.35 Helmi, prometna vzgoja za otroke - 17.40 Seniorski klub - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Slike iz Avstrije (Koroška) - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Šport - 20.15 Eksoti, glasbena igra - 22.00 Šport - 23.15 Priče časa (Hilde Spiel). AVSTR)J A 2 Petek, 7. 11.: 16.20 Bolnišnica na robu mesta - 17.15 Potovanje po Islandiji - 18.00 Simon Templar - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dežela gora -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.45 Šport - 22.30 Teksaški maščevalec, ameriški film. Ponedeljek, 10. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Pogled v lonec - 10.00 Šolska oddaja - 10.30 Romeo in Julija na vasi, nemški film -12.00 Iz parlamenta -13.00 Poročila -1 6.30 Za otroke -17.05 Calimero -17.30 V svetu divjih živali - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki-20.15 Šport-21.08 Kuharski mojstri-21.15 Morilski načrt, kriminalni film -22.00 Najlepši avtomobili sveta - 22.05 Uganke starih svetovnih kultur - 22.50 Mednarodne konjske dirke-23.30 Poročila. Torek, 11. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Italijanščina -10.00 Delovna mesta - 10.15 Cyrano de Bergerac - 10.30 Moj mož kavboj, ameriški film -12.00 Očarljivi ptičji svet - 12.10 Šport - 13.00 Poročila - 16.30 Za otroke - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Tudi zabava mora biti -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska SLOVENSKE ODDAJE AVSTRiJSKEGA RADiA Vsak dan od 18.10 -19.00 Petek, 7.11Iz kulturnega življenja Sobota, 8.11.: Duhovni nagovor Voščila Nedelja, 9.11.: Borštnikovo srečanje 86 - Maribor (Ustvarjalni trenutek slovenskega gledališča) Ponedeljek, 10.11.: Pričevanja; Na poti do ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (Dr. V. Inzko) Torek, 11.11.: Mladinska oddaja Sreda, 12.11.: Zvočno pismo iz Ljubljane Večerna 21.00-22.00 Pliberk in Pliberčani - pokrajina in ljudje Četrtek, 13. 11.: Rož - Podjuna -Žila Petek, 14.11.: Koroški avtorji: Janko Ferk - pospeševalna nagrada dežele. ORF-Akademija: Jezikovni pogovor J. Messner) Koroški liki: Koroški kmečki punti (R. Vospernik) VESTNIK izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič) 31(LuboUrbajs) 32 (Andrej Kokot) 33 (Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava,Celovec-Borovl je. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 2500 dinarjev. Sobota, 8. 11.: 14.30 Tedenski pregled sporeda - 16.00 Iz parlamenta - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Živali iščejo dom - 18.00 Alpe-Jadran - 18.25 Nogomet - 19.00 Za prijatelje filma -19.30 čas v sliki — 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Začasno bivanje, film o madžarskih beguncih leta 1956 - 22.00 Šport - 22.45 Sedem zlatih mož, italijanski film. Nedelja, 9. 11.: 9.00 Rdeči panter - 9.30 sedem zlatih mož, italijanski film - 11.00 Mladi glasbeniki - 14.30 Športno popoldne - 17.05 Sto let Raiffeisenove Ideje v Avstriji - 17.40 Velika desetica - 18.25 Poglej in ugani -18.30 Mladinski magazin -19.25 Novo v kinu -19.30 čas v sliki -19.50 Zadeva za ljudskega odvet-nika-20.15 Sam proti mafiji-21.15 Loto- 21.30 Dinastija - 22.40 Evita Peron, ameriški film. Ponedeljek, 10. 11.: 17.30 Fizika - 18.00 Lin-denstraBe - 18.30 Simon Templar -19.30 Čas v sliki - 20.15 Pustolovščine Sherlocka Holmsa - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturne novice - 21.45 Šiling - 22.05 Malevil, francoski film. Torek, 11. 11.: 17.00 Šolska oddaja - 18.00 Kviz z otroci - 18.30 Simon Templar - 19.30 čas v sliki - 20.15 Made in Austrla - 21.08 Poglej in ugani-21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturne novice - 21.45 Klub 2. Sreda, 12.11.: 17.00 Zdravje, temelj življenja - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Živalski svet - 18.30 Simon Templar-19.30 Čas v sliki -20.15 Po sledovih Pevcev mojstrov -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 22.15 Gosposka leta, film. Četrtek, 13. 11.: 17.30 Računalniki - 18.00 Vabimo k mizi - 18.30 Simon Templar - 19.30 čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.50 Klub2. LJUBLJANA Petek, 7. 11.: 9.00 Tednik - 10.00 Po belih In črnih tipkah - 16.00 Mozaik - 17.30 Poročila - 17.35 Pesmi in zgodbe za otroke - 17.50 Zgodbe modrega telefona - 18.15 Pred izbiro poklica - 18.45 Risanka — 19.00 Obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Afrika: Zapuščina -21.10 Der-rick-22.10 Dnevnik-22.30 Veliki plavolasec s črnim čevljem, francoski film. Sobota, 8.11.: 8.10 Poročila-8.15 Slovenske ljudske pravljice - 8.30 Miti in legende - 8.45 Halo, Ljubljana - tu Bratislava - 9.45 Zbiramo star papir - 10.30 Mladinski pevski festival -Celje '86 - 11.00 Afrika: Zapuščina -12.00 Ob 40-letnici proge Brčko-Banoviči - 13.00 Prenos svečanosti - 16.00 Poročila - 16.05 Sind-badovo potovanje - 18.00 Ljubitelji narave -18.25 Oddaja za stik z gledalci -18.45 Risanka - 19.00 Turistični globus - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme -19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Anne 1000 dni, angleški film-22.40 Dnevnik-22.55 Videogodba. Nedelja,9. 11:9.00 Poročila-9.05 Risanke-10.05 Lutkovni živ žav - 10.10 Zgodbe modrega telefona - 10.35 Težki časi - 11.25 PTUJ '86 -12.00 Ljudje in zemlja -12.30 Poročita -15.15 Ni prostora za strahopetce, kanadski film -15.40 Poročila -15.45 Klic v sili, ameriški film - 17.00 V nedeljo popoldne iz Kopra - 18.45 Risanka - 19.00 Ko še ne boli - 19.30 Dnevnik - 19.53 Vreme - 20.00 Prijatelja, drama - 21.00 Alpe-Jadran, informativno-mozaična oddaja - 21.30 Športni pregled -22.15 Poročila - 22.20 Kronika tedna domačega filma. VESTNIK Nova Nikaragva gradi sociaino mrežo Nikaragva pod diktaturo Somoze ni imeia niti najmanjše sociaine mreže za oskrbovanje sirot, pohab-ijenih aii zapuščenih otrok, niti za matere v težavah, ne za osamijene stare ijudi, niti za sociaino podporo delavcev in nastavijencev. S tem težkim bremenom seje moraia spoprijeti nova sandinistična viada, ko je začeia pred 7 ieti graditi boij sociaino in demokratično državo. T ' sta biia pred revoiucijo po vsej dežeii ie dva projekta, ki sta skupaj skrbeia za 142 otrok. Do sedaj so izgraditi sociaino mrežo s 192 ustanovami za skupno 35.000 otrok! To sta med drugim povedati prejšnji teden v Celovcu zastopnica socialnega ministrstva v Mana-gvi, Marica Ramirez Mercado, in ravnateljica urada za mladino Adilia Maya. Obe predstavnici moderne Nikaragve sta bili na dvodnevnem obisku na Koroškem, kjer sta se srečali med drugim s koroškim zdravstvenim referentom Rudolfom Gallobom. Ogledali sta si socialne mladinske ustanove (npr. Josefinum otroški vrtec v Celovcu), obiskali celovško univerzo in se srečali z zastopniki mesta Celovec. S kakšno pozornostjo tudi Korošci sledijo dogajanju v Nikaragvi pa je pokazala informativna prireditev o socialnem in političnem položaju Nikaragve, ki jo je v sredo zvečer v celovški mestni hiši obiskalo okoli 100 ljudi. Najprej sta Macia Ramirez Mercado in Adilia Maya novinarjem razložili socialni sistem Nikaragve. Povedano je bilo, da sistem socialnega oskrbovanja (zdravstvena oskrba je organizirana posebej) finančno vzdržujejo s prispevki delavcev, podjetij in države. Določene potrebe še krije finančno ministrstvo. Še posebnega pomena pa je na tem področju mednarodna pomoč, ki Nikaragvi omogoča, da kljub ogromnim sedstvom, ki jih mora vlagati v obrambo države, izgrajuje svoj socialni sistem. Zanimivo je bilo zvedeti, da se Cerkev v tej državi nikoli ni trudila za izgradnjo socialnih ustanov. Le maloštevilne kongregacije so izjema. Za socialne potrebe prebivalstva (na sliki ribiči ob jezeru Nikaragva) stari režim ni skrbel. Socialne ustanove ustanavlja šele nova vlada. Trenutno je v Nikaragvi zaposlenih okoli 100 idealistov, ki pomagajo pri izgrajevanju socialnih in izobraževalnih ustanov, med njimi tudi Avstrijci. Nadvse zanimivo predavanje o razmerju med državo in cerkvijo v Nikaragvi je imel innsbruški pater S. Kripp, ki deluje v Managvi kot svetovalec v socialnem ministrstvu Nikaragve. Nadvse pregledno je razložil, kako je vatikanska cerkev v tej državi okrepila tiste svoje predstavnike, ki zagovarjajo njeno trdo hierarhičnost nasproti tistim, ki jim je pri srcu ljudska cerkev! Predvsem je v svojem referatu opozarjal vse tiste, ki so pri nas solidarni z Nikaragvo, naj se otresejo dvojne morale, ki je zelo močno zasidrana v solidarnostnih vrstah. Kajti mnogi ljudje nasedajo protisandinistični propagandi in dogajanje v Nikaragvi merijo s čisto drugimi merili kot v Evropi. Vprašal je med drugim: „Kakšno bi bilo razburjenje po vsem svetu, če bi oborožene policiste, ki pretepajo demonstrante, pokazali iz Nikaragve in ne iz Wak-kersdorfa?" Pesmi iz Nikaragve Unter dem Fiamrnenbaum H Prva antologija nikaragvanske poezije je ravnokar izšla v Avstriji. V dunajski založbi (Europaverlag" je izšla zbirka 50 pesmi 30 pesnikov iz Nikaragve pod naslovom „Unter dem Fiamrnenbaum". Uvod je napisal Ernesto Cardenal, prevode pesmi (ki so objavljene tudi v originalnem španskem jeziku) pa je prispevalo 23 avstrijskih pesnikov. Izdajatelj antologije sta „Grazer Autorenversammlung" in „Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji". Pobudo za antologijo je dal profesor Janko Messner, ob svojem obisku v Nikaragvi (1985), pri zbiranju in obdelavi materiala pa je pomagal Avstrijec Werner Hortner, ki že leta širi vesti o revolucionarnem razvoju v tej srednjeameriški deželi. Prevajalci so honorar za prepesnitve prepustili „Koroški solidarnosti z Nikaragvo", ki ga bo dala na razpolago Združenju pisateljev Nikaragve. Unter dem Fiamrnenbaum, Gedichte aus Nicaragua, Europaverlag, 1986, 175 str.; 198.- šil. Društvo „Koroška solidarnost z Nikaragvo/Karnten Solidaritat mit Nicaragua zbira trenutno sredstva za otroški vrtec v San Jeronimu! Zaželene so blagovne in finančne podpore. # Podpore je treba prenakazati na konto: Karntner Sparkasse (BLZ 20 706) 100 1/04 9004. Tudi sredstva, ki jih bodo zbrali na solidarnostni prireditvi na Dunaju 9. novembra, bodo dali na razpolago za otroški vrtec v San Jeronimu. Na prireditvi bo nastopilo nad 20 avstrijskih umetnikov (med njimi tudi Alfred Hrdlicka, Erika Danneberg in Peter Turrini) bo 9. novembra 1986 med 16. in 20. uro, v avditoriju maxi-mum tehnične univerze (1060, Getreidemarkt 9). Ponedeljek, 10. 11.: 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Neugaslo ognjišče, dokumentarna oddaja -16.30 Mozaik - 17.25 Poročila - 17.30 Ringa-raja v živalskem vrtu -17.45 Smogovci -18.15 Folklorni ansambel La Capouliero - 18.45 Risanka - 19.00 Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Zlati fantje -20.55 Aktualno - 21.55 Glasbeni večer - 22.45 Dnevnik. Torek, 11.11.: 9.00 Otrok In šola - 9.30 Poklici v živilski industriji -16.25 Mozaik -17.25 Poročila - 17.30 MPZ Zagorje '86 — 18.00 Periskop - 18.45 Risanka - 19.00 Dolenjski obzornik -19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Hajduški gaj - 21.25 Izžrebane številke lota - 21.30 Integrali - 22.45 Dnevnik. Sreda, 12. 11.: 9.00 Ivan Cankar: Hiša Marije pomočnice, drama - 16.15 Mozaik - 17.10 Poročila - 17.15 Slovenske ljudske pravljice -17.35 Razbojniki iz Kardemome - 18.15 Ladje na Jadranu -18.45 Risanka-19.00 Obalnokra-ški obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Vipavski nasmeh - 20.40 Nogomet, Anglija : Jugoslavija - 22.30 Dnevnik - 22.45 Kronika tedna domačega filma. . Četrtek, 13. 11.: 9.00 Otroci galerije - 16.00 Mozaik - 17.25 Poročila - 17.30 Že oglaša se klopotec -17.45 Mladinski pevski festival '85 -18.15 Delegatska tribuna - 18.45 Risanka -19.00 Notranjski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Besedilo-slovni utrinki -21.15 Učitelj Louis Meissonnier -22.15 Dnevnik-22.30 Tri, igrani film. (3 — o" (3 N 5 te Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a); Drucksache Tiskovina r (ime in priimek) +** O -X P. n. >o (D (3 (naslov) (pošta) VESTNIK O (3 E Postfach/poštni predal 408 9021 Ktagenfurt/Cetovec — ^ "Brez zaljubljencev v šport ne gre Krešimir m Rok Petrovič o smučanju in o sodeiovanju s vendar..." Šentjanžčani V Rožu in okoiici postaja Športno društvo Šentjanž vedno botj privtačno za miade smučarje in vedno boij znano kot dober organizator koroških in mednarodnih tekem. Kot smo poročati že v minuti zimski sezoni se ješentjanško športno društvo tesno povezato s smučarskimi strokovnjaki iz Stovenije. Med drugim jim stoji strokovno ob strani dr. Krešimir Petrovič, oče zmagovatea statomskega svetovnega pokata 1986 Roka Petroviča. Poteti, ko sta Krešimir in Rok Petrovič obiskata šentjanške športnike, smo se z njima pogovarjati o sodobnem smučarskem tekmovanju in o pogojih, ki so danes potrebni za uspešno ktubsko deto. Stovenski vestnik: S svojim znanjem podpirate športno društvo Šentjanž. Društveno deto stoni predvsem na ramenih ideatistov. Kakšne možnosti ima društvo in s katerimi izkušnjami jim tahko stojite ob strani? Dr. Krešimir Petrovič: Tukaj je vetiko tatentiranih otrok, od katerih bi iahko nekateri biti tudi vrhunski tekmovatci. Z njimi je treba trdo detati, predvsem med osmim in desetim tetom. Šentjanž ima dve vehki možnosti: ima taientirane tjudi in tudi dovotj strokovnega kadra, ki se tahko povezuje z matično dežeto in z avstrijskimi strokovnjaki. Mogoče bi mora) ktub to možnost še botj izkoristiti! Kajti šport je mednarodni šport in tudi pri otrocih je treba najti primerjavo v tekmah. Najbotjši na Koroškem še nič ne pomeni kaj posebnega, treba je biti najbotjši v Avstriji pa še kje drugod. Dejstvo je, da brez tjudi, ki so zatjub-tjeni v šport ne gre, vedno poganjajo kotesa naprej tjudje. ki imajo neko stvar radi in ki seveda ne gtedajo samo na denar. Vendar - v dotočeni fazi, ko se zahteva dotočena kvahteta, je sama ljubezen premato. Vetik uspeh zahteva vetiko večjo organiziranost kot pa majhen uspeh. 70% je organizacija, 30% ja pa vse ostato. Šentjanški ktub se bo tu mora! bolj ojačiti, drugače ne bo moget prodreti. To pomeni, da se bo moral nekotiko botj profesionatizirati in predvsem postaviti vetiko botj ambiciozne ciije. Ati jih doseže ati ne, je drugo vprašanje. Že to. da stremiš k njim, je sptoš-na čtoveška vrtina. Najstabše v tem trenutku bi bito zadovotjiti se z majhnimi koraki in z majhnimi cilji. Tukaj se mora misetnost šentjanškega kluba in Korošcev sptoh nekotiko spremeniti, če hočete prodreti. SV: Je pravito, če rečem, daje potreben najmanj petleten načrt za dosego višjih citjev? Dr. Krešimir Petrovič: Najmanj pette-ten načrt. S petnajstim tetom mora otrok praktično vse vedeti, s 16 leti pa mora trkati že na vrata raznih reprezentanc. SV: Stišati smo, da je vaša prva knjiga o smučanju mednarodno precej odme- vata. Kaj je bistvo te knjige, da je imela takšen prodor? Dr. Krešimir Petrovič: Prva knjiga, katere gtavni avtor sem. je v totiko neobičajna, ker se ne ukvarja samo s tehniko smučanja, ampak skuša razumeti otroka v širšem smistu, kot cetotno osebnost. Skuša dokazati, da uspeh na smučeh ni samo odvisen od tega, kako ste izvedti neko smučarsko storitev, ali kotiko ste trenirati. Uspeh je odvisen od vrste drugih dejavnikov (fizioloških, psi-hotoških in sociatnih probtemov), ki se pojavtjajo pri otrocih. SV: To knjigo so prevedti v angtešči-no, dete tudi v francoščino itatijanščino in japonščino. V pripravi je druga knjiga, kje je njeno težišče? Dr. Krešimir Petrovič: Knjiga, ki jo pišem skupaj z Rokom in prof. Betaher-jem, (ki je pri nas voditni strokovnjak na področju smučarske tehnike) se ukvarja s sodobno tekmovatno tehniko in z metodiko učenja smučanja. Knjiga bo nova po svojem točnem pristopu oziroma njeni oceni razvoja sodobne sta-tomske in vetestatomske tehnike. Izšta bo v stovenščini in srbohrvaščini, prevedena pa bo v angteščino, francoščino in nemščino, verjetno pa prihodnje teto tudi v japonščino. SV: Rok, povejte nam en primer novih spoznanj, ki jih obravnavate v knjigi. Rok Petrovič: V knjigi bo statomska in veteslatomska tehnika zadnjih dveh tet najbotj precizno opisana. Sicer je taiku (predvsem v intervjujih) težko raz-tožiti dogajanje na smučeh, v taki knjigi pa najdeš prave izraze, ki so ktjub temu razumtjivi širšemu krogu. Pri sodobni tekmovatni tehniki je pospeševanje najzahtevnejša stvar, tako pri statomu kot pir vetestatomu. Točno npr.opisujemo zavoje, vendar en sam zavoj niti ne moreš opisti. ker je vedno nastednji odvisen od prejšnjega. Dva zavoja skupaj tvorita šete eno cetoto. SV: Mednarodno žanjete priznanja, ker detate z individuatnim treningom. Rok Petrovič: Mistim, da je to edini pravitni pristop. Vsak mora vaditi po svojih zmogljivostih. Ne moreš zahtevati od dve teti mtajšega ati starejšega iste stvari; kaj šete, če je več tet raztike. Ne moreš od dveh zahtevati istih priprav, kaj šete istih rezuttatov. Vrhu tega je treba vnesti vsako sezono nov način treninga, da bi bit trening kva-htetnejši. V bistvu je največja žetja, da v novi sezoni preideš prejšnjo sposobnost, da se razvijaš naprej! Rezuttati stovenskih moštev Carinthia - ZSM Skocijan 7:3. Točke za ZSM: Jernej (1), Luschnik (1), Sadnikar (1). Sete 1 - ESV Šentvid 5:5. Točke za Sete: Novak (2), Mirko Oraže (2), Novak/ Mirko Oraže (1). TTSV Strabburg - NTK Cetovec 6:4. Točke za NTK: Kupper (3), Kompein (t). S$K Obir - TTSV Stratlburg 7:3. Točke za Obir: Zdravko Smrtnik (3). Vtadimir Smrtnik (2), Hadertap (2). TTC Gurnitz - Sete 1 t:9. Točke za Sete: Novak (3), Mirko Oraže (3), Zdravko Oraže (2), Novak/Mirko Oraže (1). NTK Cetovec - Carinthia 3:7. Točke za NTK Kupper (3). Sete - Landskron 5:0 (ženska tiga). Točke za Sete: Fojka (2), Marti Oraže (2), Fojka/ Marti Oraže (1). K situaciji Selani v vseh razredih, v katerih sodelujejo, zanesljivo vodijo na lestvici. Izguba točke proti ESV tudi prvemu moštvu Selanov ni škodovala, saj so se že kar v naslednji igri spet s polno paro lotili dolge poti do naslova prvaka. Presenetilo je le, da je Novak (Sele) izgubil svojo prvo tekmo prvenstva - in to prav proti najslabšemu igralcu ESV. Presenetljivo v vodstvu tudi ženske iz Sel. SŠK Obir počasi leze lestvico navzgor, medtem ko se v tretjem razredu ZSM in NTK ne borita preveč srečno. Tako je vsaj NTK v okviru prvenstva zapravil že tri točke, ki bi mu zadostovale za tretje mesto na lestvici. Nasiednje tekme: ZSM - Grebinj (pe, 19), Sete tt - ATSV Wo!f-sberg (pe, 19.30), Grebinj - NTK Celovec (po, 19) ter Sele - Liebenfels (ženske, če, 19). Biljard: Stovenci nesrečno zgubiti Pretekli teden je 1. Slovenski biljard klub Celovec odigral svojo prvo prvenstveno tekmo s tretjim moštvom Sinče vasi in skupno zgubil tekmo 3:1. Rezultat je sicer jasen, toda slovenski biljardisti so imeli dosti možnosti za zmago, ki pa so jih zapravili vsi po vrsti predvsem potem, ko je Marko Krištof, ki ni in ni našel forme, zapravil nekaj stoodstotnih priložnosti. Gusti Serajnik, Vinko Kušej, predvsem pa mlada igralca Aleksander in Georg Novak pa niso mogli več nadoknaditi zaostanka, čeprav so se zelo trudili. Vsekakor pa ta zgubljena igra ni konec zavzetosti igralcev kluba, saj se vsi hočejo rehabilitirati že danes, 7. 11., ko bodo v Mladinskem domu igrali tekmo s tretjim moštvom Labota. (Gledalci so seveda prisrčno vab-ljeni!) SLOVENSKI VESTNIK 40 LET V okviru nagradnegatekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „S!ovenski vestnik" in prosim, da mi tist pošitjate na naslednji naslov: Ime in priimek______ naslov pošta Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a) in prosim, da mi pošljete račun in položnico. "D 22 CL O g* < &!. 13 O < (D =3 ED O o< g (D (kraj in datum) (podpis) Presenettjivo jasna zmaga Seianov proti Metiovi: Norbert Hribernik dai dva go!a! Sele-Metlova 4:2 (1:1) Strelci golov: Hribernik (2), Wieser, Oraže; Kowatsch, Lippusch V nedeljo so nogometaši iz Sel na domačem igrišču odigrali tekmo proti Metiovi in zmagali presenetljivo jasno s 4:2. Presenetljivo jasno predvsem zaradi tega, ker Selanom že dolgo ni več uspelo v eni sami igri zadeti v nasprotnikova vrata kar štirikrat, drugič pa tudi zaradi tega, ker je moštvo iz Metlove gotovo najbolj trdo moštvo celotnega prvega razreda D. In tudi v igri na selskem igrišču so Metlovčani z nešportno igro skušali priti do uspeha, kar pa jim ni uspelo, saj je bil sodnik Martin Rupitsch zelo dober in je že kar od samega začetka naprej strogo razlikoval med nešportno in borbeno igro. Toda sodnik si je moral ta ugled šele ustvariti. To pa mu je uspelo že kar v tretji minuti, ko je kaznoval nešportnost igralca Metlove z najstrožjo kaznijo: Selanom je prisodil enajstmetrovko, katero je Mirko Wieser tudi znal izkoristiti: 1:0 za Sele. Toda moštvo Metlove še ni resigniralo in do odmora priborilo še izenačenje. V drugi polovici pa je igralo v bistvu samo še eno moštvo: Sele. V tem moštvu pa je izstopal še en igralec, namreč Norbert Hribernik, ki je očitno ta dan igral v svoji najboljši formi. Z dvema lepima zadetkoma je že predčasno zagotovil zmago Selanov, ki so povedli s 3:1 in si tako osvojili zanesljivo prednost. Na tem tudi drugi zadetek Metlove ni mogel več kaj spremeniti, saj je Zdravko Oraže že kar navrh spet vzpostavil staro razliko in s tem tudi končni rezultat. Selani so torej slavili zmago v višini 4:2 in tako v prvenstvu osvojili enako število točk (namreč 18) kakor Železna Kapla, za katero so zdaj na drugem mestu na lestvici (le razmerje med streljenimi in dobljenimi goli ima Železna Kapla še boljše). Zmagovito moštvo pa je v tej igri podprlo tudi nad 250 gledalcev; dejstvo, katerega so bili igralci in blagajnik Selanov zelo veseli. 2.razred Breitenegg - Žvabek 5:1 (2:0). Žvabek proti tretjeuvrščenemu moštvu iz Breitenegga ni imel niti najmanjše možnosti in jasno podlegel. Edini gol za Žvabek je dal Ludwig. Žvabek je zdaj 10. in s tem predzadnji. Kapetan Nanti Olip o ciljih Seianov: „Trott v.sctr; pr/čaAovattjcrrt smo na vr/ttt /c.stv/cc. Tega smo seveda ze/o vese//, saj so nam ce/o prtjate/jt' pred začetkom prvenstva prero/cova//, da /?omo po izpada /z spodnje //ge š// se razred n/že. .Sam/ smo s/ bt/Z pred zaeefArom prvenstva zastav/// ci/j, da se obdržimo v /. razreda, toda s taA/na aspe/a n/smo račana//. Jasno, da so nas/ ct7j't zdaj v/.sj/.' v zadnji/; dve/t A'o/d; jesenskega prvenstva /točemo ostat/ na vrba /esfv/ce, v v/gredn/ sezon/ pa medprv/m/ trem/. To Zn Zn/ za nas /ep aspeb." h z sobota, 8.11.1986: nedelja, 9.11.1986: HJ ^ Breže - SAK ob 14. uri Šmihel - Frantschach ob 14.30 uri o p: Breže p. 23 - SAK p. 23 Pokrče - Železna Kapla O M ob 12. uri ob 13.45 uri o ^ z Žitara vas - Sele ob 15. uri Bilčovs - Možberk ob 14. uri Šah: Se SŠZ boji Wietersdorfa? Po 27. oktobru 1985 in 27. aprilu 1986 zaseda prva ekipa šahovskega društva Slovenske športne zveze te dni tretjič v dobi svojega obstoja vrh lestvice enega razreda koroškega šahovskega prvenstva. V lanski sezoni je to bilo po 3. in po zadnjem kolu v 2. razredu. Lanskega vodstva po visoki zmagi proti Liebenfelsu se slovenski šahisti ne spominjajo radi: v 4. kolu je namreč v Bil-čovsu gostovala 111. ekipa WSG Wietersdorfa in tej je kot edini uspelo, da je 10. novembra 1985 premagala športno zvezo, saj je S$Z Cartrans podlegla Wietersdorfu s 4:2 in Slovenci so zdrsnili s prvega na 4. mesto. Letos imamo na videz spet isto situacijo: po štirih kolih zaseda 1. ekipa SŠZ kot novinec v 1. razredu prvo mesto in kot naslednji nasprotnik pride 15. novembra Wietersdorf v Bilčovs. Sicer je letošnji nasprotnik drugo moštvo-in ne kot lani tretje - Wietersdorfa in tudi na lestvici je napram lani (8. mesto) znatno boljše uvrščen (2. mesto), a te razlike slovenski šahisti vrednotijo pozitivno: tani je Wietersdorf ttl igrat proti izpadu in se je borit z vsemi sitami: tani so šahirati igratci iz višjih razredov v flt. moštvu Wietersdorfa; tani so igratci SŠZ podcenjevati nasprotnikovo in precenjevati tastno moč; tetns so igratci SŠZ že „navajeni" pozicije vodečega in niso več nervozni; tetns po vsej verjetnosti mtadinski viceprvak Koroške, Hetfried Wernigg ne bo igrat, saj je manjkat že v tekmi s Cetov-cem-vzhod; tetns se je povečato števito igratcev od 6 na 8, kar pomeni, da igrata pri SŠZ dva izkušena šahista več (Herbert Rutitz 1722 in dr. Joži Amrusch 1693), pri Wietersdorfu pa dva novinca; Cilj slovenske ekipe je, da se revan-šira za lanski „spodrs!jaj", vodstvo društva pa zahteva zmago! Prvi trije 1. razreda-vzhod z oceno desk: t. SŠZ Cartrans I 4 3 1 0 29,5 (890) 2. WSG Wietersdorf 1! 4 4 0 0 29,5 (862) 3. WotfsbergerACH 4 3 1 0 26,5 (780) Mnenji pred tekmo: Justin Pntanšek (S.ŠK ..Obir"). „Čf S.$Z premaga tud/ tV/cfcr.sdar/, bo gotovo posta/a prvak v prvem razreda." tvan t ukan "(sekcZ/sk; vodja .ST?Z). ..Treba je jamo. da pr/de RJcfer.sdor/ brez tVermgga v bdčov.! - potem J/b bomo poJteno aato/k///" ALEKSANDROV-JEGORCEV (SZ 1978) a b c d e f g h Nasprotnika sta kar najbolje postavila svoje figure in poskrbela za varnost kraljev, čeprav ima črni več možnosti, saj ima odprto f-linijo in lovski par. Kako je črni, kije na potezi, uveljavil svojo pozicijsko prednost je tokrat naloga reševalcev.