Dopisi. Z Ribnice. (Cerkvene slavnoati.) ,,Ti Betlehem, zemlja Judova, niai nikakor najmanjaa izmed mest judovskib", — pa tudi ti Ribnica, kraana vas pogoraka, niai zadnja izmed vasi in trgov slovenakih, kadar gre za čast božjo in alavo tvojega imena. Tako bi mogel govoriti po preroku z ozirom na sloveanoati, ki smo jih. Ribničani obhajali letoa, katere bodo še v poznih tasib živele v apominu naših prebivalcev ter kazale svetu, da tu so bivaii kedaj ne le samo trdni fcilovenci, ampak tudi pridni, za čaat božjo vneti kristjani. Obnovili in kraano okinčali smo lepe kapelice križevega pota od farne cerkve do podružnice sv. Lenarta ob ceati po lepem polju, ter jih popotnik sedaj mimo grede z veseljem ogleduje. To delo vkup je stalo okoli 800 gld., pa pridni župljani so radi spravljali doneske in v kratkem se je to plačalo. — Prišel je dan alovesen, 5. julij, dan obiskovanja Njih ekacelencije mil. knezoškofa, ki so delili av. birmo ia ta dan je pokazala Ribnica, kaj premore, kedar ae združijo nje prebivalci v skupnem deln! Vae je bilo v najlep šem cvetju, neštevilni mlaji so delali prekraane drevorede in mnogi kraani slavoloki so visokega goata prelepo in pomenljivo pozdravljali. Gotovo je, da takega aprejema na deželi še visoki gost niao mnogokrat našli. Ali še eno slovesnost smo obhajali Ribnieani, nameči obnovljenje podružne cerkve av. Janža dne 29. avg. Oakrbeli smo ji novo strebo, popravili in pokrili zvonik. obelili ateno od zunaj in omenjeni dan dovršili delo z novim križem in jabelko, katero amo poatavili na zvonik. V krasnem jutru smo se zbrali mnogoštevilno pri Popotnikovikapelici, kjer ao č. g. Kavčič križ in jabelko blagoslovili in od ondi amo šli v dolgej procesiji med molitvijo, petjem in sviranjem godbe k pri- jazni cerkvici sv. Janža. Ondi ao alužile se štiri sv. maše, potem pa je bila pridiga, katero so prelepo govorili izvrstni govornik in vrli domoljub č. g Kitak, provizor v Št. Ožbaltu. Pridiga je poalušalce do aolz ganila. Zatem so služili sloveano av. mašo z aaiatenco č. g. Žmavc z Remšnika in po sv. opravilu se je potegnilo jabelko in križ na zvonik vprieo neštevilae množice ljudi. Da se je vse srečuo izvršilo, smo zapeli potem ,,Te Deum" in po blagoalovu ob eni uri končali prelepo slovesnoat. Da aruo to v ča8t božjo in slavo cele župnije lepo delo in alovesnoat, —¦ kakor tudi prejšnje — tako vredno praznovali, gre najprej bvala e. g. Kavčiču, ki ao z živo besedo in vednim trudoin delali na to, da se popravijo in olepšajo zapuščeni ali vaaj revno oskrbljeni božji brami. Dalje pa so vae bvale vredni naši kmetje, ki so plačilo naložili vaakemu po odatotkib od davka in tako najbolj pravicno jo razdelili in tudi radi plačali. Konečno lepa hvala vsem čč. gg., ki ao slovesnost nam s avojim obiakanjem povekšali, vrlima ključarjema g. Vomerju in Grebencu, kakor tudi g. Grubeljniku, Vranu in mnogim, ki so k tej sloveanoati dosti pripomagali. Čast, komur čaat! Z Dobrne. (Naglo ozdravlj enj e.) V četrtek, dne 25. avgusta, je gospa baronovka Gudenus v naa kraj spremila svoji hčerki. Mlajša izmed teb je bila bolana že dve leti. Obe roki ate se neprenehoma treali, da sirotiea ni mogla ničeaar delati, še jeati ni mogla aama; obe nogi ate pa bili. kakor mrtvi, deli niže kolena popolnoma neobčutljivi. Bolnica je laa bivala v ,,sanatoriji" ali zdravilišei v Gradcuskoz aeat meaecev, letos pa štiri meaece. Vzprei jela je že tudi sv. zakramente. Zdravniki niso imeli upanja. da bi kedaj zopet ozdravela, pač pa ao že približao napovedali čas, ko bo bolnico v najlepšem cvetu njenega življenja, stara je 19 let, pokoaila nemila amrtna koaa. Toda, pregovor pravi, da ^človek obrača, Bog pa obrne". Krščanaka družina je iakala pomoči po krščanaki šegi: atanovitno, zaupljivo, vdana v Božjo voljo, posebno so ae priporočali preblaženej Devici. Mati je z bolnico želela potovati celo v znani Lurd na Francoskem. Ali zdravniki so jej na vaaki način odavetovali takšno dolgo potovaDJe. Vdala ae je s težkim srcem. Valed tega so sirotico spravili v tukajšnje kopelji, mogoče, da se jej trpljenje vzlajša. Ob enem so pa aklenili, da bočejo s pribodom na Dobrno opravljati devetdnevnico v čast Mariji, in če baronesa ozdravi, bode mati ž njo šla ae zahvaljevat na božjo pot v Lurd. Pobožnost so začeli opravljati v soboto, dne 27. avgusta. Sledečo sredo, dne 31. avgusta, se je goapa baronica odpeljala v grad Gaad na Ogerskem. Gospodična Gizela, tako je bolnici ime, je rekla: »Če bom ozdravela, telegrafovala bodem z besedo: ,,Magnificat". Toti izraz je latinski in v slovenščini pomeni: ^poveličuje" ali časti. Tako namreč začenja tista pesem, ki jo je Mati Vzveličarjeva zapela v hiši sv. Elizabete, svoje tete: ,,Magnificat anima mea Doininum'', to je: ^Poveličuje moja duša Gospoda Boga itd." Baronesa bolnica se je v toplici kopala štirikrat, vselej le nekoliko minot. — V soboto. dne 3. septembra^ je ob Vs^ uri bila sv. meša v topliškej kapelici. Gospodično so tje prinesli na dolgem stolu ter ga položili ob evangeljsko stran oltarja pred ženske klopi. Vboga revica se je v srce vsmilila vsakomu, ker je z molekom v nemirnih rokab vedno škrebetala, rožljala. Po obhajilu duhovnikovem je tudi baronesa na omenjenem stohi ležečki vzprejela zakrament sv. Rešnjega Telesa. Sedaj so se pobožne roke pomirile, po tmplu razširjala se je neka vrocina, in ko so potrpežljivo Gizelo zopet prinesli v njeno sobo, je z bolniškega stola vzdignila se — zdrava! Kakor blisek, naglo se je ta novica raznesla in osupnila topličarje. Ozdravljenka je svojej materi telegrafovala: ,,Magnificat!" Mati dvomeča vpraša, je-li res ozdravela, a Jačl po telegrafu namesto drugega odgovora pošlje besedo: sTomaž !" (namreč neverni.) Semkaj prišedša se je mati na lastne oči prepričala o resnici. V ponedeljek, zadnji dan devetduevnice se je mlada gospodična med sv. mešo posebič zalivaljevala za milost srečnega ozdravljenja. Rodovinci in drugi znanci jej svojo radost razodevajo pismeno in telegrafično od raznib. strani. Dne 9. septembra je osrečena baronesa dopisniku med ostalim pravila, da je pisala tudi v Grradec nekej protestantskej kneginji, ki še v ,,sanatoriju" išče zdravja. Tota je dotično pismo dobila kmalu in na podlagi istega je telegraf prinesel častitko, ki je podpisana s celo vrsto imen tamošnjih bolnikov in profesorjev-zdravnikov, ki so Grizelo, sedaj v veselji plavajoeo, že bili predčasno k smrti obsodili. 13a se ta obsodba ni izvršila, gre pač hvala Ijubenm Bogu in priprošnjici Mariji! Iz Šmartna pri Jelšah. (Romarska cerkev sv. Roka prenovljena.) Romarji, ki so letos obiskali našo cerkev sv. Roka, bili so kaj prijetno iznenadjeni, zagledavši jo od znotraj tako krasno prenovljeno. Tistim, ki naše romarske cerkve ae videli niso, povemo, da je jako stara in imenitna. Leta 1645 (tako se čita nad žagradskimi vratmi) razsajala je na Ptuju kuga. Dva Smarčana jo prineseta v tukajšnjo ves Breclovo, od koder se začne strašna bolezen kmalu širiti po vsej fari in po drugod okoli. Da bi ljubi Bog odvrnol to šibo kaznivko, sezidali so ljudje na lepem griču nad Smarskim trgom malo kapelico. Kapelica je morala res majhna biti, ker precej veliki zvon ni visel v kakem zvoniku, ampak na neki hruški. Tako kaže še dandanes ohranjena in prenovljena podoba nad žagradskimi vratmi. — K tej kapelici so v hudih tistih časih vreli ljudje od vseh krajev na božjo pot in Bog je naposled pregnal kugo iz okraja in dežele. 0 totem čudežu pričata Luka Grbec, takratni župnik Šmarski in Janez Jožef Solnce, komisar Sentjurski. Cerkev, poznej povečana. ima eno ladjo ter je zidana v renesanskem zlogu, samo okna, posebno v presbiteriji so nekoliko na gotišl-~ stran. Oltarjev je petero. Veliki oltar je posvečen sv. Roku, drugi so: sv. Jožefa, sv. Boštjana, sv. imena Jezusa in Marije. Oltarji so vsi iz takozvanega, ponarejenega marmorja v rokoko zlogu, jako umetalno delo. Prekrasne so slike na presno, ki dičijo obok in stene. Te slike je naslikal neki Bogomil Gessor. Kaj posebnega so tudi malčevi reliefski okraski ali ornamenti (takozvane štukature) po vsem oboku in po stenah med freskami. Tu vidiš cele vence, čijih rože so tako fino in vestno izdelane, kakor da bi bile vzrasle; tam vidiš živalske podobe, orle itd. Človek se kar nagledati ne more vse tote krasote! — V teku dolgih let je bilo seveda vse nekako obledelo in oprašilo se in pokvarilo, letos pa so dali č. g. kanonik Ivanc, ki so že pred nekimi leti farno romarsko cerkev M. Božje bili razširili in zmalati dali, tudi cerkev sv. Roka od znotraj prenoviti. Slikarsko delo je od binkošti pa do Velike maše dovršil znaui izvrstni mojster gosp. Jakob Brollo. Razen g. kanonika, ki so za preuovljenje darovali sami znatno svoto, našli so se še drugi dobrotniki, med njimi tukajšnji novi grajščak g. vitez Artens. Spomina vredne zasluge ima slednjič tudi cerkveni ključar sv. Roka (cekmešter) Janez Pecko, po domaSe Muhovec, ki je s pravim navdušenjem podpiral in pospeševal prenovljenje. A ko občuduješ sredi cerkve vse te lepote, opaziš, da nečesa še vendar manjka; — zlato obleko treba namreč še svetnikom prenoviti. Zato pa treba spet novib. bdorotnikov. Bog nam jih pošl.ji!