Zatirati varozo ali varoo, uničevati varoje ali varoe?
Viktor Majdič
Čebelam in čebelarstvu pri nas in po vsej Evropi zadnjega četrt stoletja najnevarnejši zajedavec Variva destructor (prej V. jacobsoni) nam povzroča tudi jezikovne težave. Namesto da bi govorili in pisali o zatiranju ali zdravljenju varoze, o uničevanju varoj ali o čebeljih družinah brez varoj beremo zlasti v čebelarski publicistiki nekaj zadnjih let o zatiranju ali zdravljenju varoe, o uničevanju varoe, o čebeljih družinah brez varoe ipd. Da gre za nestandardno, celo napačno rabo edninske oblike imena zajedavca, postane jasno, če v takih stavkih varoo zamenjamo z imeni drugih zajedavcev, kot so npr. uš, pršica, bolha, krpelj, stenica (prva dva parazitirata tudi na čebelah). Za ponazoritev nekaj primerov iz Slovenskega čebelarja (SC): “skušajo izdelati kemično past za varoo” (prav: “... past za varoe”), “odstranjevanje trotovskega satja zaradi odstranjevanja varoe” (prav: “... zaradi odstranjevanja varoj”), “nova sredstva naj bi zmanjšala napadenost družin z varoo” (prav: “... napadenost družin z varoa-mi”), “ta kemična snov odbija varoo” (prav: “... odbija varoe”), “varoa pa ne bo odpadla že prvi dan” (prav: “varoe ne bodo odpadle edninska oblika pomeni le enega samega zajedavca, ne pa množice le-teh).
Če torej v teh in tem podobnih primerih varoo zamenjamo npr. s krpljem, stenico, pršico, bolho, ušjo (vendar pri zadnji le v nerodilniški različici, saj sta pri tej besedi edninski in množin,ski rodilnik enaka), ne bi “izdelali pasti za bolho, stenico, pršico, krplja, uš”, ampak “past za bolhe, stenice, pršice, krplje, uši”, ali ne “zmanjšati napadenost z bolho, stenico, pršico, krpljem, ušjo”, ampak “zmanjšati napadenost z bolhami, stenicami, pršicami, krplji, ušmi” ipd. Ni pač nikakršnega tehtnega razloga, da bi se varoa slovnično drugače vedla kot druga tematsko sorodna poimenovanja. Saj tudi zdravniki in veterinarji ne uničujejo škodljivega mikroba, ampak škodljive mikrobe, ne nevarnega bacila, ampak nevarne bacile, ipd.
Pogosto bi bilo v primerih, ko gre za močnejšo napadenost čebeljih družin s tem nevarnim zajedavcem, bolje uporabiti izraz varoza, npr. “uspešen boj proti varozi”, ne “proti varoi”, “uporaba oksalne kisline za zatiranje varoze”, ne “... za zatiranje varoe”, saj tudi ne zdravimo noseme, ampak nosemavost, ne pršice, ampak pršičavost, tudi ne metljajev, ampak metljavost
ovc, goved, ne krpljev, ampak krpljavost perutnine itd,
Menim, da bi kazalo slediti zgledu pomembnega, žal že pokojnega čebelarskega strokovnjaka dr. J. Riharja, ki je to čebeljo in čebelarsko nadlogo pri nas prvi poglobljeno preučeval in o njej doslej največ pisal, tako v periodičnem tisku kot v knjižnih publikacijah (njegova Varoza čebel je doživela več izdaj). Vedno pa se je znal - odvisno od konteksta - terminološko pravilno odločiti, bodisi za ime zajedavca (v ednini ali množini) bodisi za poimenovanje bolezni, in tudi dandanes ni nikakršnega lingvističnega razloga, da bi se od take rabe oddaljevali, kot se to dogaja zadnja leta, zlasti v čebelarski periodiki.
Sicer pa je bilo tudi pri poimenovanju bolezenskega stanja kot posledice napadenosti čebeljih družin z zajedavcem Vairoa destructor v prvih letih kar precej nejasnosti in nedoslednosti. V tisku so se pojavljale različice varrooza, varooza, varroatoza, varoatoza, varoza, dokler se ni nekaj časa pri ZČDS delujoča terminološka komisija, ustanovljena na pobudo dr. Riharja, v celoti strinjala s predlogom pisca tega sestavka, da se kot edina ustrezna različica uporablja varoza, ki je tako od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja iz rabe v čebelarski literaturi povsem izrinila vse preostale, slovenski pravopisni normi in tradiciji manj ustrezne tekmice.
In še o varoi ali varojf. Izraz je tujega izvora, spada med tako imenovane prevzete besede, ki jih jezikoslovna stroka deli na tujke in sposojenke — prve ohranjajo neslovenski, za izvorni jezik značilen zapis, npr. manager, business, design, beefsteak, leasing, jazz, pizza, buffet, če jih zapišemo poslovenjeno, po izgovoru (menedžer, biznis, dizajn, biftek, lizing, džez, pica, bife), pa postanejo sposojenke. Ko gre za občna imena, je takšno pisno podomačevanje običajno, priporaoča pa ga tudi pravopisni kodeks. Le redki so izrazi, ki se takemu podomačevanju dlje časa upirajo, npr. Copyright, bossa nova (čarlston, bugivugi, slovfoks, tvist so poslovenjeni), v originalni podobi pa seveda ostajajo t. i. citatna poimenovanja, npr. ad acta, deus ex machi-na, first lady, pa večina imen pomembnejših tovarniških izdelkov, npr. ranault, boeing, canon, windows, boss idr., kakor tudi mednarodno uveljavljeni glasbeni izrazi, kot so adagio, solfeggio, da capo itd.
Slovenski čebelar 7-8/2006 - letnik CVIII 215