514 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 56 « 2002 ' 3-4 (126)  
Treba pa je opozoriti Se na nekaj: mreža BBZ nikakor ni bila omejena samo na Slovenijo in HrvaŠko, 
kakor zatrjuje avtorica Studije o naših špijonih, temve= je segala vse do Berlina, Poljske in Beograda." 
Tretja stvar je avtori=ina frapantna nevednost o britanskih ambasadorjih v Beogradu. Do za=etka 
oktobra 1939 je to službo opravljal sir Ronald Hugh Campbell, od srede decembra istega leta pa Ronald 
lan Campbell.14 Nosila sta torej enako (prvo) ime in priimek. Jerca Vodušck Stari= ve samo za slednjega 
(glej kazalo knjige o Špijonih!). Najbrž pa je vsaj o padcu Stojadinovi=eve vlade (na str. 22) poro=al 
prvi." Za slehernega resnega specialista, ki preu=uje britansko politiko do Jugoslavije/Slovenije, bi 
moralo biti poznavanje klju=nih diplomatskih akterjev samoumevno. Pa žal ni. 
Za sklep moram re=i, da je knjiga Jerce Vbdušek Stari= zame veliko razo=aranje. Pred leti me je 
avtorica na neki televizijski okrogli mizi resolutno pou=ila, daje pravi zgodovinar samo tisti, ki je 20 let 
kopal po arhivih. (Noja. vsako pravilo dopuS=a kakšno izjemo!) Žal praksa kaže, daje za dobro (celo 
zgolj povpre=no!) historiografske delo tudi izpolnjevanje tega kriterija nezadostno. O marsi=em (javni) 
arhivi pa= ne hranijo nobenega gradiva. Zagledanci vanje menijo, da so podatki, pridobljeni iz drugih 
virov, sekundarnega pomena. Knjiga o slovenskih sodelavcih britanskih tajnih služb dokazuje prav 
nasprotno. Poznavanje toliko kritizirane enciklopcdistike bi ostroperesni avtorici prihranilo prenekate- 
ro ponesre=eno diskurzivno pirueto. 
V študiji o slovenskih špijonih je odlo=no preve= nesprejemljivosti. Pisanje Jerce Vbdušek Stari= je 
še posebej =udno na mestih, kjer dokaj obsojajo=e govori o ravnanju jugoslovanskih komunisti=nih 
oblasti z »junaki«, ki so pred in med 2. svetovno vojno delali za Britance. Avtorice Prevzema oblasti16 
obsedenost titoistov z agenti zahodnih demokracij res ne bi smela presene=ati: vitalni jugoslovanski 
marša) sredi 20. stoletja pa= ni bil »na glasu« kot posebej human in tenko=uten državnik... Šele pozneje 
se je njegova javna podoba povsem spremenila. 
Igor Grdtna 
Gianni Oliva, Foibc. Le stragl negate degli Italian! della Venezia Giulia e dell'Istria Milano : 
Mondadori, 2002. 206 strani. 
V zadnjem =asu se je v Italija pojavila prava poplava knjig o t.i. fojbah. Kot (trenutno) zadnji se je 
problematike eksekucij v Istri, Gorici in Trstu po zlomu Italije septembra 1943 in predvsem ob koncu 
vojne maja 1945, lotil docent sodobne zgodovine na Vojaški šoli v Turinu (Scuola d'applicazione d'Ar- 
ma) ter pisec zgodovinarskih uspešnic Gianni Oliva. Naj dodam, da ni to prvi=, ko Oliva obravnava to 
temo, saj je t.i. fojbam posvetil posebno in pomembno mesto v svoji knjigi La resa det conti, ki zadeva 
obra=unavanje s fašisti v Italiji ob koncu vojne. Dejansko je v delu, ki ga tu predstavljam. Oliva le 
nadgradil, kar je bil že zapisal v knjigi o »kon=nem obra=unu«. 
Njegov pristop je na videz povsem korekten, saj veliko pozornost (in pretežni del knjige) namenil 
orisu razpletov, ki so na koncu vojne privedli do množi=nih aretacij in usmrtitev. Kar štiri poglavja (od 
skupnih sedmih) so namre= posve=ena razvoju od leta 1918 do razkosanja kraljevine Jugoslavije, nemški 
okupacij, protislovjem med slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem po 8. 9. 1943 in »tekmi 
za Trst« med zavezniki in jugoslovansko armado. Pojavu, ki daje naslov knjigi, sta v celoti posve=eni le 
dve poglavij, prvo, ki zadeva 40 dni jugoslovanske oblasti v Trstu, in tretje, ki obravnava množi=ne 
poboje v Istri po 8. septembru 1943. Zadnje poglavje je le delno posve=eno usmrtitvam in aretacijam. 
u Pogovor z dr. B. Agnelettom 17. februarja 1998; V. Vauhnik, n. d.. 277 in dalje. 
14 Prim. Ž. Avramovski, n. d. IX. 
15 To ni dovoljujem sklepati na podlagi besed Jerce Vodušek Stari=, ki na str. 22 svoje knjige pravi, daje britanski 
ambasador Campbell poro=al ob (!) padcu Stojadinovi=eve vlade. Sila =udna je stvar tudi na str. 23. Tam se pravilno 
govori o poslaniku siru Campbellu, toda R. I. Campbell, ki je v kazalu registriran kot osebnost, omenjena na tem 
mestu, ni bil nosilec navedenega plemiškega naziva! 
'* J. Vodušck Stari=. Prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana 1992. 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS • 56»2002»3-4 (126) 5^5 
saj je v glavnem namenjeno prikazu mednarodnega konteksta, v katerem se je vklju=evalo Tržaško 
vpraJanje, in zna=ilnostim jugoslovanske oblasti v Trstu. 
Oliva s svojo knjigo že znanemu ne dodaja ni=esar, to kar nudi so le »nove« razlage povojnih 
obra=unov. Pozitivno je vsekakor dejstvo, da brez ve=jih zamol=anj in prikrivanj italijanskim bralcem 
predstavlja - verjetno je prvi=, ko to po=ne zgodovinar s širokim krogom bralcev - dogajanje v Trstu in 
Istri od konca prve svetovne vojne dalje. Žal pa se Oliva ni znal izogniti šablonskemu pristopu k obrav- 
navani temi. Po eni strani tolma=i Oliva zgodovino Julijske krajine skoraj izklju=no v lu=i mednacional- 
nih trenj in protislovji. Tako kljub temu, da na za=etku trdi, da poboji niso bili rezultat protiitalijanskih 
genocidnih na=rtov »titovcev«, pa v nadaljevanju (in v samem podnaslovu knjige) Oliva dosledno piše 
o množi=nem morjenju Italijanov. Ne da bi bralcu povedal, kdo so ti ljudje bili in kaj so v življenju 
storili, da so ob koncu vojne postali žrtve obra=una. Tudi Oliva torej nadaljuje po že shojeni poti 
posploševanja in poudarjanja ene same od zna=ilnosti žrtev, njihovo narodnost. Kar nedvomno ustreza 
cilju, da se dogajanje predstavi kot posledica enako agresivnih nacionalizmov (italijanskega in »slovan- 
skega«), ne pa znanstveni poglobitvi teme, za katero bi bilo nujno prou=iti vsak posamezen primer 
posebej in šele na koncu potegniti zaklju=ke. 
Oliva narod obravnava kot monolitno enoto, brez notranjih razslojenosti in razlik, ki enotno in 
enostransko deluje in reagira na dogajanje. Razlike naj bi kve=jemu izvirale iz ideoloških opredelitev 
posameznikov, ki jim pa ne poznamo razlogov. Torej neke vrste metafizi=na zgodovina, v kateri do- 
gajanja izvirajo iz idej, ki so nekako imanentno prisotne v ljudeh. Tako tolma=enje zgodovine se uvrš=a 
med prizadevanja za oživitev nacionalnega ponosa Italijanov in ideje o skupni usodi italijanske nacije, 
ki so jih sprožili nekateri italijanski politi=ni krogi (naj tu omenim senatorja Violanteja) in se jim je kaj 
kmalu prilagodil in pridružil tudi del italijanskih zgodovinarjev. Oliva spada nedvomno mednje, saj 
odkrito piše, da želi s svojo knjigo prispevati k ustvarjanju »skupnega enotnega zgodovinskega spomi- 
na« italijanskega naroda. 
Druga predpostavka na kateri Oliva gradi svojo interpretacijo je tista, ki dojema dogajanje med 
vojno in po njej kot spopad, v katerem sta bila vpletena dva režima - fašizem oz. nacizem in komuni- 
zem - z enakovrednimi totalitarnimi nedemokrati=nimi na=eli in praksami, ter nek tretji dejavnik, zahodni 
zavezniki in »demokrati=no odporništvo«, ki naj bi bil deviško nedolžen tako v ciljih kot v sredstvih. 
Modno tolma=enje, ki pa spregleda nekatera dejstva. V prvi vrsti da sta bila fašizem in nacizem prej 
proizvod »realne demokracije« in konservativizma iz =asa po prvi svetovni vojni, kot pa nenapovedan, 
samonikel izbruh misterioznih podtalnih silnic družbe in =loveštva. Tako fašizem kot nacizem sta namre= 
prišla na oblast z odlo=ilno podporo vojaške kaste, gospodarskih vodilnih krogov in liberalnih ter kon- 
servativnih politikov in sta oba režima dolgo lahko ra=unala na podporo politikov Churchillovega kova, 
ki je izredno cenil Mussolinija in fašizem, ker sta Italijo obvarovali boljševizacije. Naj dodam, da so 
fašisti in nacisti postali ponovno uporabni v iste namene tudi po drugi svetovni vojni. Avtor poleg tega 
spregleda tudi dejstvo, da je bila Zavezniška vojaška uprava, ki naj bi bila nosilka demokrati=nih vred- 
not in prvin, vojaška oblast, ki je upravljala celih 9 let Trst brez vsakršne demokrati=ne legitimitete. Ter 
da prav vse vpletene strani že v teku vojne niso izbirale sredstev v boju za oblast. Kot dokazuje do- 
gajanje v Gr=iji, kjer si Britanci niso pomišljali niti za trenutek, da bi zato, da bi prepre=ili prihod na 
oblast zmagovite ELAS, posegli po neposrednem vojaškem nastopu, v katerem so jim ob strani stali 
tudi bivši nacisti=ni kolaboranti. Oliva pa v tem primeru stvari olepšuje in razlaga vojaški poseg Britan- 
cev (in nato ZDA) z njihovo željo, da bi prepre=ili državljansko vojno (ki pa seje dokon=no razplamtela 
le po njihovem nastopu) in da bi zagotovili demokracijo (ki pa o=itno ni predvidevala možnosti, da bi 
oblast lahko prevzela levica). Tudi na=rti predsednika italijanske kraljeve vlade Bonomija in admirala 
De Courtena za skupen nastop fašistov in osoppovcev v Julijski krajini proti »slavokomunistom« naj bi 
le bežno zaobjeli fašisti=ne kroge in naj bi ne imeli nobenih prakti=nih posledic. Splošna slika, ki jo 
daje Oliva je, da so bili titovcem antidemokrati=ni posegi in grozodejstva prirojeni kot sestavni del 
njihove ideologije in prakse, medtem ko so bili podobni posegi zahodnih zaveznikov in »demokrati=nih« 
italijanskih strank le epizode, ki naj bi ne prizadevale njihovega demokrati=nega bistva. 
V razmišljanju Olive pa je razviden še en stereotip. Titovci oz. jugoslovanski partizani naj bi bili v 
Trstu tujci, ki so skalili omikano življenje italijanskih meš=anov. In vendar pozablja Oliva, da je bilo 
med temi titovci in »Jugoslovani« veliko Trža=anov, italijanske in slovenske narodnosti. Za Olivo o=itno 
ni dovolj, =e je nekdo rojen v Trstu, da bi ga lahko smatrali za Trža=ana, kot niso dovolj italijanski 

516 ZGODOVINSKI <ASOPIS • S6 ' 2002 ' 3-» (126)  
materin jezik, rojstvo v kakem kraju južne Italije in druge podobne zna=ilnosti, da bi lahko =loveka 
smatrali za Italijana, =e se je odlo=il, da se bo boril v vrstah »titovcev«. In bog ne daj, da bi se opredelil 
za priklju=itev Trsta Jugoslaviji! Tudi Oliva torej boleha za boleznijo, ki je zna=ilna za italijanske tržaške 
malomeš=ane: prepri=anje, da se Trst istoveti z njimi samimi in njihovimi vrednotami in da je vse, kar 
od teh vrednot in od te vrste omike odstopa, barbarsko in tuje. Kot se mi zdi o=itno da ima Oliva, kot 
nekateri drugi italijanski zgodovinarji, precej problemov pri opredeljevanju Italijanov in bi bilo res 
nujno, da nam enkrat za vselej on in njegovi kolegi razložijo, kakšne so zna=ilnosti, ki so potrebne, da 
lahko posameznika uvrstimo med Italijane, ali, kot jih radi imenujejo, med »italijansko =ute=e« oz. 
»ljudi italijanskih =ustev«. 
Rezultat take pogojenosti avtorja so tudi nekatere posebej zanimive cvetke. Prva zadeva Število 
žrtev. Potem, ko piše, da je glede števila žrtev zelo težko priti do to=nih podatkov, avtor enostavno 
postavi na isto raven številke, ki jih navajajo avtorji iz krogov organizacij istrskih beguncev-optantov 
ter istrskega kolaboracionizma in tisto okoli 5.000 žrtev, za katero sam trdi, dajo za najbolj zanesljivo 
smatrajo tako italijanski kot slovenski znanstveni krogi. In vendar ni to število, ki se ga drži Oliva, 
ampak enostavno in arbitrarno zaklju=i, da je bilo po »najbolj zanesljivih ocenah« žrtev eksekucij in 
nevzdržnih življenjskih razmer po aretaciji okoli 10.000. Enako arbitrarne so Olivove ocene o t.i. ekso- 
dusu Istranov. Na podlagi =esa piše, daje bil odhod Istranov »prisilen«? In na kakšni osnovi lahko trdi, 
da je po vojni Istro in Dalmacijo zapustilo 300.000 oseb? Od kod gotovost, da so to bili izklju=no 
Italijani?. 
Ve=krat ponovljena trditev, da naj bi jugoslovanske oblasti aretirale in usmrtile tudi italijanske anti- 
fašiste in celo komuniste, ni podprta z nobeno kvantifikacijo te vrste žrtev. Namesto tega avtor vztrajno 
uporablja zelo splošne in nedore=ene izraze kot »veliko«, »nezanemarljivo število« ipd., ki ne povedo 
ni=esar, vendar bralca privedejo do zaklju=ka, da je verjetno ve=ina aretiranih in usmr=enih pripadala 
tej vrsti ljudi. 
V teh primerih je Oliva enostavno priznal znanstveno vrednost in povzel neprevcrljive teze in podatke 
piscev iz krogov istrskih esulskih organizacij in jih je vgradil v okvir ustvarjanja nove italijanske nacio- 
nalne zgodovine. 
Tak pristop lahko nedvomno prispeva k ustvarjanju nacionalnih zgodovin in utemeljevanju mita o 
Zahodu kot izklju=nem nosilcu napredka, demokracije in svobode. Vendar nam prizma nacionalnih 
interesov (in nacionalizma) ni dovolj za zadovoljivo razlago zgodovine, saj ni s tega zornega kota 
mogo=e npr. razložiti, kako to, da so se Italijani. Slovenci in Hrvati borili v vseh taborih, tako v tistem, 
ki se je postavil na stran Nemcev, kot v taboru »titovih partizanov« in zahodnih zaveznikov. Kot nam 
pripisovanje prirojene demokrati=nosti in dobronamernosti nekemu nedolo=enemu »Zahodu« ne more 
pojasniti, zakaj je bil prav ta »Zahod« zibelka nacizma in fašizma. 
S and i   Volk