Prednostna naloga: asfalt
Vpele med sliloviti Lovrenc, Grmado in Koreno, Briše pri Polhovem Gradcu brez dvoma sodijo med ¦ujlepše vasice Polhograjskih dolomitov. Nič čudnega torej, če so pred časom dobile status najbolj tipične slovenske vasi, pri čemer pa je bila seveda mišljena tudi stmjenost hiš napram samemu vaškemu jedni.
Toda Brišani kakor da se ne zavedajo lepot svojega kraja. Zakopani v svoje delo in vsakodnevne skrbi. živijo kot pač tohko drugih naših vaščanov, in vsi estetski prilastki so jim prejkone postranska. če že ne docela zanemarljiva stvar.
»Status naše vasi nas prej moti kakor pa razveseljuje.« je poln dvomov Franc Laznik. član komunalne komisije KS Polhov Gradec. »To nam namreč povzroča hude preglavice pri gradnjah, saj ljudje praktično ne morejo več zidati na novo. Lahko si predstavljate. da se tnarsik-do ne more kar tako sprijazniti s tem.«
Sizifovska pot do asfalta
Še znatno več hude krvi pa povzroča med Brišani cesta proti Polhovemu Gradcu. Ta je namreč še vedno brez asfalta, kar v sušnem poletnem času prinaša oblake prahu, ki neusmiljeno vdirajo v bliž-nje hiše in gospodarska poslopja (vse vaško jedro je namreč zgoščeno okoli ceste). Človek si tedaj skoraj-da ne upa več odprcti vrat svojega stanovanja.
»Tu bi bil te skrajni ias, da se najde neka rešitev.« pravi Franc Laznik. »Že nič manj kot dvanajst let
Briše: tipična slovenska vas
prosimo za asfalt, a brez vsakega uspeha. Vselej nas odrinejo. Bili smo sicer že večkrat v osnutku, v sam plan za ureditev ceste pa nikakor ne pridemo. Stvar je pač povezana z visokimi materialnimi stroški. Lan-sko leto naj bi tako po predračunu stalo vse skupaj okoli 7 starih milijard. letos pa najbrž še precej več. Zato si tudi za to leto (87) še ne moremo obetati asfalta.«
r    ' ¦   ... Najzajetnejša slovenska vas
Na Brišah pa ne zatiskajo oči tudi pred drugimi krajevnimi potrebami. Predvsem bi se radi dokopali do javne razsvetljave, ki je ie vedno nimajo. Ta je postalaže skorajda neogibna nuja slehernega kraja. V prvi vrsti bi potrebovali, kot pravijo, luč pri vaški prodajalni plina, pri vaški zbiralnici mleka in pa pri
kmetu Korošcu, kjer je avtobusna postaja. Toda tudi tu je problem denar, saj 18 starih milijonov, kolikor jim je ostalo od gradnje telefona, nikakor ne zadošča.
Po drugi strani pa jim je napeljava telefona (pred dvema letoma) prinesla veliko olajšanje. Le-tega je dobilo 9 hiš, delali pa so v glavnem sami in tudi sami financirali.
Sicer pa se Brišani ponašajo še z enim zanimivim atributom: njihov kraj velja, kot se radi pohvalijo, za največjo slovensko vas. Seveda ne po številu hiš ali prebivalcev, pač pa po površini, saj s svojimi odmak-njenimi zaselki in kmetijami (skupno šteje 29 hiš) sega vse od Prosce pa gori do Praproč. Skupaj s svojo ožjo (pravo) vasjo je tako vsekakor eden naših naj-bolj zanimivih krajev, ki bi zaslužil več razumevanja pri komunalnih vprašanjih.
BRANKO VRHOVEC